vsakdanje stvari Sladoled Kralji in dvor so igrali veliko vlogo pri nastanku sladoleda. K sreči je danes sladoled tako de¬ mokratična sladica, da smo na to že zdavnaj pozabili. Že faraoni so svojim gostom ponudili sadne sokove, ohlajene v srebr¬ nih posodah z dvojno steno, med katerimi je bil zdrobljen led. Aleksander Veliki je to umetnost povzel po Perzijcih, ki jih je za¬ vojeval v četrtem stoletju pred našim štetjem, Kitajci pa so že 250 let pred našim štetjem hladili živila na ledu. Nekje med potjo se je zgodilo, da je sadni sok zamrznil med drobci ledu — do¬ mnevno med Neronovo samo¬ vlado, takrat so tovorili sneg in led z Alp v Rim, in z njima hladili tovore sadja in zelenjave med transportom. Medtem, ko so Goti v petem sto¬ letju naskakovali Rim, so v daljni Kitajski vsako zimo sistema¬ tično shranjevali na tisoče lede¬ nih blokov v kleteh cesarske pa¬ lače. Sladkor so poznali na Ki¬ tajskem že od leta 100 pred našim štetjem; posebna sladica za cesarja je bila mešanica riža sladkorja in ledu. Podobne zmrznjene jedi so bile tam znane in bile tudi v javni prodaji na uli¬ cah že med obiskom Marca Pola. Mogoče je prav Marco Polo pri¬ nesel v Benetke ob svojem po¬ vratku v letu 1295 recept za prve sladolede, čeprav obstaja tudi nasprotno mnenje, da je slado¬ led izumil neki Bernardo Buon- talenti iz Toscane nekje okoli leta 1300. Ko je Katarina Medi- čejska poročila bodočega Hen¬ rika II francoskega, leta 1533, so Benečani izkoristili priliko, da pokažejo vsemu svetu, kaj je prava eleganca. Med 34 dnevnim praznovanjem poroke, so stregli vsak dan z drugačnimi sladole¬ di, med katerimi so bili taki z li¬ moninim, pomarančnim in oku¬ som po divjih jagodah. Na voljo je bila tudi polzmrznjena ledena krema, za katero so recept skrbno skrivali. Procopio Col- telli je kmalu zatem odprl v Pa¬ rizu znamenito kavarno »Proco- pe«, ki je slovela predvsem po izvrstnih sladoledih. Kremne mešanice so uspeli v celoti in ob kateremkoli času zamrzniti šele leta 1550, ko je Blasius Villafranca, španski doktor, živeč v Rimu, dognal, da lahko doseže točko zmrzovanja z dodajanjem solitra in kasneje navadne soli, snegu. S pomočjo tega izuma so bili Florentinci prvi, ki so se na široko lotili izde¬ lovanja vseh mogočih sladole¬ dov. Prvo tovarno sladoleda so po¬ stavili v Londonu leta 1870 in prav kmalu je veletok italijanskih doseljencev poskrbel, da je sla¬ doled potrkal na vsa vrata. Bili so namreč prvi, ki so s sladole- darskimi vozički šli na ulice in si s prodajo od vrat do vrat služili svoj vsakdanji kruh, (Otroci šo sladoledu vzdeli ime »hoki- poki«, ker so ponujali svoje blago z vzkliki »Ecco un poco« — »na malo«). Ameriški prispevek zgodbi o sladoledu je komet, za katerega pravijo, da je izumilo dekle ne¬ kega sladoledarja iz Louisiane, ki je baje leta 1904 prva zvila list krhkega testa v stožec in vanj shranila sladoled, da bi seji pre¬ hitro ne stopil... TIM 10 «82/83 361 1866 '/ TIM 10 Junij 1983 XXI. letnik Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Dušan Kralj, Jan Lo¬ kovšek, Amand Papotnik, Lojze Prvinšek. Marjan Tomšič, Anka Vesel, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja 10-krat letno • Celoletna naročnina 220,00 din, po¬ samezna številka 22,00 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-749 • Tekoči rač.: 50101-603-50480 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobra¬ ževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬ venije. SLIKA NA NASLOVNI STRANI prva stran Srečanje mladih tehnikov Koroške V soboto, 16. aprila je bilo na Osnovni šoli Preži¬ hovega Voranca na Ravnah na Koroškem lil. sre¬ čanje mladih tehnikov Koroške. Udeležile so se ga tudi ekipe iz naše šole. Tekmovali smo na naslednjih področjih: — spoznavanje proizvodnega procesa — mladi tehniki v obrambi in zaščiti — spuščanje zmajev in modelnih raket — radioamatersko radiogoniometriranje — fotografiranje in izdelovanje slik. Pri spoznavanju proizvodnega procesa si je ekipa najprej ogledala obrat Kovačnico v Železarni Ravne, spremljala proizvodnjo in spoznavala njen nastanek in razvoj. V zvezi s proizvodnim delom smo pisali tudi test. Pri obrambi in zaščiti so tekmovalci pokazali, kako znajo uporabljati pripomočke za orientacijo prak¬ tično, reševali smo naloge orientacije na terenu. Morali smo hiteti, saj se je pri seštevku točk upo¬ števal tudi čas. Zanimivo delo je imela ekipa, ki je sestavljala s »FISCHER TEHNIKO« modele strojev. Posebna strokovna komisija je budno spremljala tekmova¬ nje z jadralnimi modeli, spuščanje zmajev in mo¬ delarskih raket. Tekmovalci so imeli določen start in čas poleta. Tekmovanje v radioamaterskem radiogoniometriranju se drugače imenuje tudi »lov na lisico«. S pomočjo lisičarjev so se morali tekmovalci orientirati na terenu in ujeti vse lisice. Mladi fotografi so se preizkusili v izbiranju moti¬ vov, fotografiranju in izdelovanju slik. V avli šole pa so pripravili udeleženci tekmovanja koroške regije razstavo slik na temo: Življenje in delo mla¬ dih. Naša šola se je na srečanju mladih tehnikov dobro odrezala. Doseženi rezultati pa bodo krožkarjem gotovo v vzpodbudo pri njihovem nadaljnjem delu. Seveda vse to dosegajo ob pomoči učiteljev in mentorjev. Delo z mladimi tehniki je zahtevno in odgovorno, zato sami tega ne bi zmogli. Hvaležni so za vsako pomoč pri podpiranju njiho¬ vih interesov. Novinarsko-dopisniški krožek Osnovne šole Prežihovega Voranca Ravne na Koroškem 362 TIM 10 «82/83 prvi koraki Tonček Galun Razsvetljava makete Najprej se vam naj zahvalim za strokovni odgo¬ vor glede odprave motenj na radiu. Odločil pa sem se, da vam pošljem zanimiv, uporaben in predvsem enostaven načrt vezja za vklop z dvema tipkama. Zaradi enostavnosti mislim, daje primeren za objavo v TIM. Z njim lahko vklapljamo razne napravice: na primer razsvetljavo na ma¬ keti železnice. Opis vezja S pritiskom na tipkalo Ti bo rele pritegnil in ostal pritegnjen. S pritiskom na tipkalo T 2 pa se bo vrnil v izhodiščni položaj. To vezje sem tudi sam izde¬ lal in sem bil z njegovim delovanjem zelo zadovo¬ ljen. V primeru rahlega brenčanja v releju zvežite med + in — pol napajanja elektrolitski kondenza¬ tor 47mF/20v. RELE 1 | 2 . Miloš Macarol Električna svetilka Takšna svetilka je prikladna za branje pri mizi, v postelji ali na kavču. Njeno ogrodje je iž nekaj kosov lesa. Zanjo potrebujemo: — okov za žarnico z malim navojem, — stikalo za vgraditev, — 2m dvožilne priključne vrvice, — vtikač, — dve bukovi deščici 200m x 100mm x 10mm, (A) , — eno bukovo deščico 120 mm x 100 mm x 10mm, (C), — kos vezane plošče 200 m x 140 mm x 4 mm, (B) , — kos vezane plošče 140 mm x 60 mm x 4mm, (D), — 40-vatno žarnico z malim navojem (bučko ali svečko). V trgovini z elektromaterialom si najprej kupimo vse električne dele, vključno z žarnico. Nato si poiščemo še ustrezne kose lesa za izdelavo ogrodja. Če nimamo pri roki bukove deščice, lahko namesto nje vzamemo 10mm debelo ve¬ zano ploščo. Iz tako debele plošče si najprej izde¬ lamo dve stranici A z zaobljenim sprednjim gor¬ njim robom in stranico C. Tej na sredini z rezbar- sko žagico izrežemo tolikšno okroglo izvrtino, da bomo vanjo lahko vgradili okov za žarnico. Zatem iz 4 mm debele vezane plošče izrežemo deščici B in D. Slednji na sredini tik nad spodnjim robom izrezljamo ustrezen pravokotni izrez in vanj takoj vgradimo mini stikalo. Preden se lotimo sestavljanja, vse dele skrbno očistimo z najbolj finim steklenim papirjem. Ko smo s tem gotovi, si poiščemo še nekaj medeni¬ nastih vijakov za montažo svetilke. Najpreje povežemo stranici A s stranico C. Ta naj bo tako visoko, da bo gornji rob okova za žarnico vsaj 7cm od tal. Takoj zatem na sprednji strani pritrdimo stranico D z vgrajenim stikalom in se lo- 002 TIM 10 «82/83 363 tirno povezave električnih delov. Pri tem en konec - 1 ~ ~ dvožilnega kabla na sredini zarežemo in ga raz- tJFGClStaVijamO cepimo kakih 15cm globoko, ne da bi poškodovali * * izolacijo. Eno od žic kabla odrežemo s škarjami v vam dolžini 10cm in ji na obeh konceh z ostrim nožem m a m m odstranimo izolacijo tako, da bo kakih 5mm gole /' Z€ŠGfGi€ pletenice nared za priključek. Ta konec žice bomo „ m uporabili za povezavo okova žarnice s stikalom. VGSGG3 VtStflllka (Glej desni del skice!) Na enak način zdaj odstranimo po 5mm izolacije še na obeh koncih kabla. Krajšo žico bomo tokrat priključili na drugi vijak v okovu za žarnico, daljšo pa na drugi vijak stikala. Preden okov za žarnico zapremo, dobro poglejmo, če smo priključke dobro izvedli, da med njimi ne bo prišlo do krat¬ kega stika ter da nikjer ni nevarnosti, da bi prišli v dotik z električno napetostjo. Ko smo s tem gotovi, potisnemo drugi konec kabla skozi izvrtino deščice B in zatem šele mon¬ tiramo nanj vtikač. Tudi tu moramo biti enako pre¬ vidni, da bosta oba priključka varna pred kratkim stikom in dotikom z napetostjo. Preostane nam samo še monaža deščice B na začelje svetilke in preskus delovanja. Priporoč¬ ljivo pa je, da vso svetilko, zlati še vse njene robo¬ ve, še enkrat dodobra zgladimo s steklenim papir- Miro Gosnik nam je poslal fotografijo jahte, ki jo je jem in jo očistimo z mehkim čopičem. Svetilko izdelal po lastnih načrtih. Upam, da se bo Miro od- lahko pobarvamo s prozornim nitro lakom, na na- ločil in pripravil načrte za objavo v naši reviji. O iz- petost pa jo lahko priključimo šele, ko se bo do- delku samem pač ni potrebno izgubljati besed, saj cela posušila. fotografija pove dovolj. 364 TIM 10 • 82/83 proizvodno delo z električnim ročnim orodjem Amand Papotnik 2. smrekove letvice za povezavo, ročaje in noge 3. lepilo, vijaki Delovna naloga Koš za odpadni papir Na 1. regijskem srečanju mladih tehnikov občin podravske regije so v C programu, delo z električ¬ nim ročnim orodjem KLIP-KLAP, izdelovali koše za odpadni papir. Sodelovalo je 10 občinskih ekip. Izvedbo pa so vodili študenti pedagoške akademije Maribor pod vodstvom tovariša Boža Kunstelja. Projekt pa sem sestavil sam! Odločil sem se, da ga bom predstavil tudi vam. V drugem delu pa predstavljam nekaj rešitev za iz¬ delavo najrazličnejših košev, ki jih lahko izdelu¬ jete v okviru šolskega proizvodnega dela oziroma v okviru družbeno koristnega dela šole. Takšen koš lahko uporabljate v razredu, pisarni, zbornici, doma in rabi za zbiranje vsega odpad¬ nega papirja (časopisi, ovojni papir, embalažni papir, itd.). Podobne — večje koše pa lahko izdelujete tudi pri krožku šolskega proizvodnega dela ter jih upora¬ bite na vaši šoli (hodniki, razredi, pisarne, zborni¬ ce). Električno ročno in drugo orodje, priključki in pribor 1. električno ročno orodje: vrtalnik KLIP-KLAP 2. drugo orodje: kladivo, čopič 3. priključki: krožna žaga, kronska žaga 4. pribor: svinčnik HB, ravnilo, kotnik, kovinski meter, vzdolžno vodilo, svore, maska za krožno žago, kovinsko prečno vodilo, gumi kolut, vertikalno stojalo, sveder Material 1. lesonit za stranice in dno Delovni postopki 1. merjenje in zarisovanje na material 2. razžagovanje 3. brušenje 4. izrezovanje 5. lepljenje 6. vrtanje 7. dopolnjevanje Napotki za izdelavo 1. Najprej si umislite svojo rešitev izvedbe (skici¬ rajte!) 2. sledi razžagovanje povezav, ki so že priprav¬ ljene (utorjenje letvice), a vi jih morate izdelati sami 3. nato nadaljujete z razžagovanjem lesonitnih plošč, ki jih potrebujete za stranice in dno 4. sledi brušenje in lepljenje v celoto — koš 5. v zaključnem delu pa še koš ustvarjalno do¬ polnite (ročaji, noge, drugi dodatki) z leplje¬ njem, vrtanjem, izrezovanjem TIM 10 • 82/83 365 KOŠ ZA NOTRANJE PROSTORE KOŠ ZA ZUNAJ KOŠ ZA ODPADNI PAPIR 366 TIM 10 «82/83 Slika 1. Deset različnih koškov za smeti, ki so jih izde¬ lale občinske ekipe Slika 3. Ekipe so izdelale ustvarjalno oblikovane koše za papir Slika 2. Nekaj primerov različnih izvedb Slika 4. Ta košek vzpodbuja k zbiranju odpadnega pa¬ pirja. daljinsko vodenje Jan I. Lokovšek Vezje TIM XXXVII Uvod Pri krmiljenju nagiba letalskih modelov naletimo na pojav nasprotnega učinka. Kako zavijemo v desno? Seveda nagnemo model v desno, tj., le¬ vemu krilu povečamo vzgon, desnemu pa zmanj¬ šamo. Zaradi tega nudi levo krilo večji zračni upor od desnega in pojavi se moment, ki sili nos mo¬ dela proti levi, čeprav vozimo desni zavoj. Tak zavoj seveda ni ne dober ne lep, če ne povečamo še krmiljenja smeri za kompenzacijo slednjega, kar vse še poveča zračni upor, tj., zelo upočasni Slika 35. Mehanska izvedba diferencialnega krmiljenja nagiba TIM 10 • 82/83 367 model v zavoju (pri tem dodajamo tudi višino). Enako velja tudi za levi zavoj. Ti učinki so za raz¬ lične modele seveda različni, odvisno od oblike (profila) krila ipa. Rešitev je preprostejša, kot bi si mislili. V desnem zavoju levemu krilu ne poveču¬ jemo vzgona ali pa mu ga manj, kot ga desnemu zmanjšamo. Za tak način vodenja seje udomačila tujka »diferencialno« vodenje (»split«, če vzgona ne povečujemo). Nedvomno je najenostavnejša mehanska izved¬ ba, ki je tudi najcenejša. Eno od takih rešitev pri¬ kazuje slika 35. Na sliki vidimo, da prenos iz krmilne ročice ser- vomehanizma na krmilni površini ni izveden si¬ metrično. Na tak način dosežemo, da je hod krilc (krmilnih površin za nagib) navzdol manjši kot navzgor. Taka izvedba ima nekaj pomanjkljivosti, ki izvirajo iz te nesimetrije. V bistvu bi želeli nespremenjen hod navzgor, navzdol (povečanje vzgona) pa zmanjšan za do¬ ločeno mero. Najboljšo, tj. najnatančnejšo rešitev predstavlja krmiljenje obeh krilc ločeno, tj. vsako s svojim servomehanizmom. Razmere ilustrira slika 36. KRILO scrvomchanizem za naqib kvo krilca I I desno krilce- Slika 36. Krmiljenje krilc z dvema servomehanizmoma Seveda moramo generirati ustrezne signale za krmiljenje obeh servomehanizmov. To nalogo zmore vezje TIM XXXVII, in sicer je to posebno vezje, ki ga montiramo v oddajnik na podoben način kot mešalnik. Slaba stran takega krmiljenja je v tem, da potre¬ bujemo en servomehanizem več in zato tudi en kanal več. Obstajajo tudi izvedbe, ki naredijo to operacijo na sprejemniški strani in zato ne zasedejo dodat¬ nega kanala, pač pa zavzamejo prostor v modelu in nimajo možnosti uravnave. Timovo vezje ima iste možnosti kot drugi Timovi mešalniki, tj., poveča se teža le oddajnika ter imamo možnost uravnave celo med letom mode¬ la. Opis delovanja Poglejmo shemo vezja na sliki 37. Vhodni signal v vezje je povelje za nagib v obliki enosmerne napetosti. Naša naloga je ta signal razdeliti na zgornjo in spodnjo polovico, in sicer iz enega vhodnega signala generirati dva različna izhodna signala. Naloga je izvedljiva s pomočjo diod, vendar pa moramo pri tem rešiti še problem padca napetosti na diodah, ko so polarizirane v propustni smeri. Ko je silicijeva dioda »odprta«, ostane namreč na njej približno 0,6 V. To smo re¬ šili s pomočjo dveh dodatnih diod in operacijskih ojačevalnikov (D1 in D3 ter Op.oj. 3 in 5), ko smo napetosti najprej premaknili za ta padec. Zato Slika 37. Shema vezja TIM XXXVII za diferencialno kr¬ miljenje O I o II 368 TIM 10 «82/83 lahko diodi D2 in D4 potem nemoteno opravljata svojo funkcijo. Tako gre signal, ki je večji od sredinskega (nev¬ tralna lega), po poti: operacijski ojačevalnik 1, dioda D1, operacijski ojačevalnik 3, dioda D2, operacijski ojačevalnik 4, izhod I. Ko pa je signal manjši, pride njegov delež preko potenciometra P (ki določa ta delež), operacijskega ojačevalnika 2 in upora R5; dioda D2 je takrat zaprta. Podobno velja za spodnjo polovico do izhoda II. Torej vezje D1, R7, operacijski ojačevalnik 3 in dioda D2 deluje le kot »idealna« dioda, obrnjena kakor D2. Podobno velja za spodnji del vezja. Posvetimo še nekaj besed uporoma R9 in R10. Uporabite ju le, če želite izjemno natančnost vo¬ denja. Če želite imeti vezje le za tako imenovano »SPLIT« vodenje, ko se gibljejo krilca le navzgor, potem lahko opustite P, R5 in R6, upora R9 in R10 pa vežite na središčno točko »M«. Za večino normalnega diferencialnega krmiljenja lahko R9 in R10 opustite. Operacijski ojačevalnik 7 skupno z uporoma R3 in R4 rabi le za določitev te središčne točke »M«, tj. napetosti, ki ustreza povelju »nevtralno«. Izbira materiala Srce naprave so zopet operacijski ojačevalniki v dveh integriranih vezjih LM 324. Diode D1 in D4 so univezalne silicijeve diode tipa 1N914 ipd. Najbolje bi bilo, če bi bile D1 in D2 ter D3 in D4 pari, ni pa to nujno potrebno. Vsekakor pa naj bodo to diode istega tipa. Upori so Iskrini, moči 1/8 ali 1/4 W. P je miniaturni potenciometer s 4 mm osjo, vred¬ nost od 5 do 50KOhm, potek naj bo linearen. Lahko je tudi večji, vendar potem ne bo mogel biti montiran na ploščico tiskanega vezja, ki jo sicer izdelamo iz enostransko kaširanega vitroplasta. Gradnja Gradimo v tehniki tiskanega vezja; ploščica je ve¬ lika 40x40 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 37. Slika 37. Slika ploščice tiskanega vezja v merilu 1:1. Na povečani sliki, ploščici sem oštevilčil pri¬ ključne sponke. TIM 10 «82/83 369 Priključek Sponka Opomba Slika 38. Povečana slika ploščice tiskanega veza z Vezava za obe možnosti je skicirana na slikah 39 oštevilčenimi sponkami j n 40 . Na tej ploščici je predviden tudi prostor za poten¬ ciometer P za primer, če je le ta v izvedbi s 4 mm osjo, tj. dovolj majhen in seveda tudi petpolni pri¬ ključek vhodnega signala za tiste, ki gradijo na tak način ali pa bodo vezje vgradili v oddajnik SIM- PROP. Tudi signal za trim vodimo na sponke priključka, če imate za to poseben potenciometer. Naredimo tabelo vrednosti posameznih sestav¬ nih delov in vezavo na priključne sponke ploščice tiskanega vezja. Vrstni red montaže sestavnih delov ni posebno važen; navadno pričnemo s priključkom za vhod in potenciometrom P. Imamo še možnost uporabiti stikalo za vklop in iz¬ klop vezja ali celo za »normal«, »Diferentila« in »split«, če imate na voljo stikalo s središčnim po¬ ložajem po zgledu tovarniških naprav (Robbe). Slika40. Vezavaza tri možnosti s stikalom s središčnim položajem V obeh primerih smo morali zaporedno s sponko drsnika potenciometra P vezati upor vrednosti 10 do15KOhm. Slika 39. Vezava za vklop in izklop vezja 370 TIM 10 «82/83 Montaža in uravnava V osnovni zamisli naj bi potenciometer P obenem nosil tudi ploščico tiskanega vezja, sicer pa velja vse enako, kot smo že rekli pri montaži »V« me¬ šalnika. Na koncu poglejmo še tehnične podatke vezja. Napetost napajanja .. Poraba . Razpon vhodnih napetosti. Naše vezje vežemo neposredno pred koderjem in za (!) vsemi mešalniki in podobnimi vezji, če ste jih že vgradili. Uravnamo ga vsakemu modelu pri¬ merno, saj se navadno različni modeli različno obnašajo. od 5 do15V ca 5 mA pri 9,6 V od 1,5 do 3,5V pri 5V napajanju od 1,5 do Napetost napajanja pri nap. večjem od 6,5V ni večji od razpona vhodnih napetosti večja od lOOkOhm manjša od 1 kOhm od 0 do 100% Razpon izhodnih napetosti Vhodna upornost. Izhodna upornost. Delež uravnave. Jan I. Lokovšek Daljinsko vodenje Veliko bralcev Tima se je oglasilo s svojimi pismi prav v zvezi z daljinskim vodenjem. Nekaterim sem odgovoril osebno, zanimivejši odgovori pa sledijo v tem sestavku. Opravičujem se tistim, ki so morali na odgovor čakati zaradi moje daljše odsotnosti in preobremenjenosti. To¬ krat ne bom poimensko našteval vseh, ki so se oglasili ampak poskušal temo razdeliti v več po¬ glavij in tako odgovoriti na zastavljena vprašanja v najboljši meri. Izbira frekvenc Trenutno nam jugoslovanski predpisi dovoljujejo uporabo le dveh frekvenčnih pasov, in sicer 27 MHz in 40 MHz. V 27 MHz pasu »razsajajo« CB naprave, v 40 MHz pa so na voljo samo štirje ka¬ nali, zato izbira ni lahka. K sreči ima CB izpuščene modelarske kanale 4, 9, 14, 19 in 24, ki so tako bolj zanesljivi. Sam uporabljam enega od teh ka¬ nalov tudi zato, ker je večina letalskih modelarjev dobesedno planila po 40MHz pasu, in se mi je dostikrat primerilo, da nisem mogel voziti, čeprav sem imel na voljo kvarce za vse štiri od naštetih kanalov! Opazil pa sem, da veliko modelarjev uporablja tudi frekvence v 35MHz in 72 MHz pasu, čeprav je to nelegalno. Še več, celo nekateri ladijski mo¬ delarji vodijo modele z napravami za 35MHz, če¬ prav so te frekvence mednarodno namenjene iz¬ ključno letečim modelom! Izbira naprave Ne nameravam svetovati nakupa tovarniške na¬ prave, zato se bom omejil samo na Timove. Najprej splošni nasvet. Ne gradite starejših (ana¬ lognih in progresivnih) naprav, ker ne ustrezajo več predpisom! Začetnikom priporoma AM oddajnik TIM XIX (TIM št. 5, jan. 1980). Malo bolj izvežbani in tisti, ki bi radi imeli v oddajniku razne mešalnike in podobne dodatke, naj izdelajo oddajnik v dveh modulih, in sicer naj bo VF modul TIM XV (TIM št. 1, sept. 1978), NF modul pa digitalni koder TIM XXXIII (TIM št. 2, okt. 1982) ter morda kateri od mešalni¬ kov ali dodatkov, objavljenih v letošnjem letniku. Oba oddajnika sta vrste AM, tj., delujeta z ampli- tudno modulacijo. Začetnikom priporočam RC sprejemnika TIM XVII (TIM št. 1, sept. 1979), za ladijske, in TIM XX (TIM št. 9—10, junij 1980) za letalske modele. Malo bolj izvedeni naj gradijo sprejemnik TIM XXII (TIM št. 2, okt. 1980), za le¬ talske modele z malo boljšim filtrom. Najmanjši Timov AM sprejemnik je TIM XVIII (TIM št. 3, nov. 1979), ki je primeren predvsem za ladij¬ ske modele (slabša selektivnost!) in TIM XXXII (TIM št. 1, sept. 1982) za FM. Našteti Timovi sprejemniki delujejo tudi s tovarni¬ škimi oddajniki, tako AM, kakor tudi za večino FM. TIM 10 • 82/83 371 Če pa že imate tovarniški FM sistem, si lahko zgradite dodatni sprejemnik, in sicer je za letalske modele primeren TIM XXIX z boljšim filtrom (TIM št. 3, nov. 1981) in TIM XXXIII (TIM št. 8, april 1982) za ladijske modele, ki pa deluje samo v 26MHz pasu. Servomehanizmi Marsikomu se je primerilo, da je poškodoval ali kako drugače uničil elektroniko servomehani- zmov. Drugi bi radi servomehanizem brez elek¬ tronike opremili z njo. V Timu imajo več načrtov takih vezij, ki se začenjajo s peto številko letnika 1981. Ne trudite se, da bi na vsak način stlačili vezje v zelo majhen prostor servomehanizma, če nimate na voljo ustreznih miniaturnih sestavnih delov. Naj bo ta elektronika posebej, saj bo delovanje servomehanizma tako zanesljivejše. Izbira materiala Jasno je, da so nekateri sestavni deli bistveni, pri drugih pa lahko iščemo razne domače rešitve. Brez določenih integriranih vezij žal ne gre, če ste se pač lotili določenega načrta in enako velja za kvarc kristale, čeprav si pri AM pomagamo tudi s CB kvarci, ki so precej cenejši. Timov oddajnik XIX je brez integriranih vezij, v sprejemniku pa jih moramo uporabiti, če želimo, da bo kolikor toliko majhen, kar pa je razumljiva želja vsakega modelarja. Veliko dilem se še vedno pojavlja pri elektrolitskih kondenzatorjih. Delovna napetost je lahko tudi 100 V ali še več, zaradi tega bo vezje še vedno delovalo. Čim nižje napetosti (vendar vsaj 6,3 V ali več) smo izbrali zato, ker so kondenzatorji z nižjimi delovnimi napetostmi tudi po velikosti manjši! Nabava posebnega kritičnega materiala je v se¬ danjem trenutku v tujini (skoraj) nemogoča, je pa presenetljivo, da ga je še vedno dovolj v ponud¬ bah v oglasih (npr. revija RADIOAMATER), se¬ veda po nekaj višjih cenah. Opazil sem, da ožji krog modelarjev pravzaprav s tem nima težav, vendar bi ne bilo prav, če ne bi raziskali tudi vseh domačih možnosti in rešitev, saj je prav gotovo več tistih, ki nimajo možnosti priti do originalnih priključkov za servomehanizme, dobrih filtrov in podobnih reči. Sam sem veliko takih delov kupil preko »Radioa¬ materja«, in sicer kot dele za CB. Krivico bi pa naredil drugemu, tudi ožjemu krogu- modelarjev, ki intenzivno uporabljajo svojo glavo, če ne bi omenil njihovih rešitev, posebno še, ker jih je veliko prineslo svoje umotvore na vpogled. Vse rešitve seveda niso miniaturne, pač pa delu¬ jejo! Tako so npr. izdelali priključke iz podnožij za inte¬ grirana vezja, gramofonskih in drugih priključkov. Če niso bili na voljo najmanjši sestavni deli, so uporabili večje, in to ne samo kondenzatorje tem¬ več tudi medfrekvenčne transformatorje in tuljave ter si v ta namen priredili tiskano vezje ali celo konstruirali povsem novo! Rad bi dal še koristen nasvet. Ne delujte sami. Povežite se, tj., včlanite se v kak modelarski ali radioamaterski klub in si poiščite »sotrpine«. Več ljudi več ve in ima. Tudi če še ne tekmujete, obiš¬ čite modelarska tekmovanja (koledar tekmovanj in srečanj je na voljo v klubih). Tako imate veliko večje možnosti izmenjati izkušnje in tudi kakšne kritične sestavne dele. Baterije Oddajnik lahko napajamo z dvema ali tremi 4,5V ploščatimi baterijami ali z ustrezno kombinacijo »mignonk«, nikakor pa ne z miniaturno 9 V bateri¬ jo, ker bo v nekaj minutah prazna! Koristno je imeti NiCd akumulatorčke za napaja¬ nje oddajnika in sprejemnika, ker je tako napaja¬ nje stabilnejše, iztok elektrolita ni možen. Vloženi denar se pri aktivnih modelarjih povrne že v letu ali letu in pol. Kapaciteta 0,5Ah zadostuje za ve¬ čino namenov in zato ni pomembno, ali so to izvedenke s sintranimi ali masnimi elektrodami. Slednje je moč hitreje napolniti, imajo pa tudi večje samopraznenje. Timove naprave za daljinsko vodenje Bralci Tima in drugi, ki gradijo naprave za daljin¬ sko vodenje po Timovih načrtih, imajo »protekci- jo« v obliki pomoči. Če vam katerega od vezij ne uspe uglasiti ali kako drugače ukrotiti, oglasite se. Če ne gre v nobenem primeru, potem ga prinesite na naše uredništvo in radi bomo pomagali. Načrti za drugo šolsko leto Bodoči prispevki se bodo seveda ravnali po željah bralcev, napredku na področju daljinskega vode¬ nja in domačih možnostih. Tako nameravam v prihodnjem letu pisati o preprosti napravi za vo¬ denje z enim samim servomehanizmom, Timo¬ vem FM oddajniku in nato še o raznih drugih drobnih zanimivostih s tega področja in iz mode¬ larskega življenja. 372 TIM 10 «82/83 modelarstvo Anton Pavlovčič Timov dirkalni avto Mnogo je med vami takih, ki že do podrobnosti poznate dirkalne avtomobile ali kot jih kar na kratko imenujemo »FORMULA — 1«. Vsem vam se bo morda ta načrt zdel nekoliko okoren brez ti¬ stih lepih oblik, ki ste jih opažali na slikah teh hitrih avtomobilov. Toda izdelava poceni modela iz kar najbolj preprostih materialov dovoljuje odstopa¬ nje v obliki. Torej načrt sem pripravil za vse tiste, ki radi re¬ zbarijo in si kakorkoli skušajo sami izdelati lepo in koristno igračo. Lepo zato, ker so dirkalni avto¬ mobili vedno moderni in vedno prisotni v svetu tehnike; koristno pa zato, ker delo vedno in vsa¬ kemu dopolnjuje znanje. Najtežje pri vsem delu je priti do lepih in pravilnih koles, zato pričenjam opis načrta kar pri kolesih. Konzervna škatla 200-gramskega govejega go¬ laža tovarne »Podravka« je za izdelavo koles naj¬ bolj primerna. Konzervo, ki ni zmečkana ali ka- Kosovnica: 14 . 15 . 16 . 17 . 18. 19. 20 . 21 . 22 . 23. 24. 25. 26. 27. 28. Kolo konzervna škatla 0 76x56 mm 4 kosi Plošča kolesa vezan les 4 mm 8 kosov Os kolesa varilna žica 0 4x220mm 2 kosa Lovilec osi plastična cevka ali vez. les 4 kosi TIMOV DIRKALNI AVTO 'TIM 10 • 82/83 373 374 TIM 10 «82/83 \ 1 TIM 10 »32/83 375 merilo 376 TIM 10 »82/83 Tl V 10 «82/83 377 378 TIM 10 »82/83 korkoli udarjena, lepo z obeh strani odprete in jo nato očiščeno z vsake strani zaprete s ploščami iz vezanega lesa (št. 26.). Kolo je tako gotovo in če želite, da bo lepše in mehkejše, zalepite preko pločevine gumijasti trak, izrezan iz dotrajane zračnice kolesa. Vse druge dele avtomobila izrežete iz vezane plošče debeline 4 mm. Vse dele je potrebno le prerisati in pazljivo izžagati. Le dela 1 in 2 morate prej sestaviti na načrtu. Za oba dela je namreč odmerjeni prostor postal premajhen, pa je zato treba del 1-a priključiti delu 1 in del 2-a priključiti delu 2. To boste opravili mimogrede, saj je po¬ trebno na prozoren papir prerisati najprej večji del, nato pa položiti narisano preko manjšega dela tako, da se pokrivajo male črtice, narisane na odprti strani načrta posameznega dela. Vse dele žagajte točno po črtah, pa vam bo šlo sestavljanje mnogo lažje od rok. VRSTNI RED KOSOVNICE JE OBENEM VRSTNI RED SESTAVLJANJA! Vse dele najprej preglejte, če se pravilno ujemajo drug v drugega in jih šele nato zalepite med seboj z lepilom za les »MEKOL«, katerega dobite v malih plastenkah v vsaki papirnici. Pustite, da se lepilo dobro osuši (preko noči) in nato z raskav- cem zgladite vse robove. Avto pobarvajte z nitro ali pa tesarol barvami po lastnem okusu. Osi vtaknete skozi avto, nataknete na vsaki strani po en distančnik in nato še kolo. Os zaključite s koščkom plastične cevke (izolacija debelejše el. žice) ali pa s koleščkom, izžaganim iz vezane plošče. Potrebno je le, da je luknjica nekoliko manjša od debeline osi. Andrej Maselj Škatla za kasete V današnjem svetu elektronike skoraj ni hiše brez kasetofona. Tu pa so tudi kasete. Težava pa se pojavi, ko moramo kasete pospraviti ali jih urediti. V trgovini je možno kupiti škatlo za kasete. Toda zakaj je ne bi naredili sami? Načrt, ki ga pridajam, je zelo enostaven za izdela¬ vo. V škatlo lahko spravite devet kaset. Načrt je narisan v merilu 1:1, le skica je narisana v merilu 1:3. Najprej narišite vse dele na vezano ploščo, debelo 4 mm. Zatem dele izrežite in jih dobro obrusite. S sestavljanjem ni nobenih težav. Lepite z lepilom za les (JUBINOL, RIVIKOL). Ko se lepilo posuši, še enkrat vse skupaj dobro po- brusite. Izdelek lahko pustite nepobarvan. Če pa se zgodi, da so v ploskvah luknje, jih pokitajte. Tedaj škat¬ lico nujno pobarvajte. Upam, da si boste s tem izdelkom uredili svoje kasete pri kasetofonu. TIM 10 • 82/83 379 Miloš Macarol Mlinček na veter Mlinček na veter si izrezljamo iz 4 mm debele ve¬ zane plošče. Posamezne dele si izrišemo po pri¬ loženi skici. Zanj potrebujemo dve steni s 4 okni za pročelje in začelje, dve stranici z dvema oknoma, dve dvojni krili za vetrnico, eno dno in eno deščico za sleme, ki jo poševno prežagamo in oba konca zlepimo z neostik lepilom. Zlepimo 380 TIM 10 • 82/83 tudi vse ostale dele. Za os vetrnice potrebujemo kos 2,5 mm debele pletilke, kateri s sprednje in zadnje strani dodamo kovinsko podložko in kos gumijaste cevke od ventila za bicikle. Prosti del cevke potisnemo skozi izvrtino vetrnice, ga na¬ tegnemo in hkrati vetrnico nadenemo na os. Ko cevko popustimo, se bo znova razširila in vetrnica se bo čvrsto oprijela osi. Na isti način na notranji del osi utrdimo večjo jer- menico in jo s tanko gumico povežemo z jerme- nico na elektromotorčku, ki smo ga pritrdili na dno. Slemena na mlinček ne lepimo, da imamo prost dostop do pogonskih delov. Miloš Macarol Pogon z baterijskimi elektromotorčki V obdobju pred II. svetovno vojno in še nekaj let po njej so bile vse mehanske igrače izdelane iz¬ ključno iz pločevine, in to od notranjega mehani¬ zma s pogonom na jekleno vzmet do vešče obli¬ kovane zunanje oblike z litografsko površinsko obdelavo. Danes so takšne igrače pretežno iz plastičnih mas in na električni pogon. Poganja jih miniaturni baterijski elektromotor, ki po svoji moči prav nič ne zaostaja za nekdanjimi mnogo večjimi in okornimi predniki. K njihovi miniaturizaciji je prav gotovo največ pripomogel razvoj nove teh¬ nologije v proizvodnji permanentnih magnetov izredne kakovosti in povsem poljubnih oblik. Ne¬ roden podkvasti magnet je tokrat zamenjal tanek magnetni obroč, ki ga je skupaj z rotorjem lahko vgraditi v valjasto ohišje. Tako je baterijski elek¬ tromotor tudi po zunanjosti povsem podoben pra¬ vemu motorju. Zaradi krhkosti magnetov so ohišja dokaj čvrsta, tako da pri razdiranju igrače otroške roke elektromotorja običajno ne poško¬ dujejo. Četudi je sama igrača uničena, takšen elektromotor še vedno lahko s pridom uporabimo za razne druge namene oz. za pogon drugih mi¬ niaturnih naprav ali igrač. Baterijski elektromotorčki so izdelani za določene napetosti istosmernega toka: najmanjši za nape¬ tost 1,5 volta, nekoliko večji za 3 ali 4,5 volta, večji pa za 6, 12 ali 15 voltov. Takšnih elektromotorč- kov ne smemo priključiti na izmenične napetosti nizkovoltažnega transformatorja, ampak moramo te najprej usmeriti s pomočjo silicijevih diod. Tu se najbolj obnese Graetzova vezava štirih diod za jakost 0,5 ampera. (Glej priloženo skico!) Za ta namen je najbolj primeren nizkovoltažni trans¬ formator, kakršnega uporabljamo za napeljavo električnega zvonca. Ti transformatorji so tudi najbolj poceni, a na sekundarni strani imajo tri izvode, ki omogočajo uporabo treh različnih na¬ petosti: 3, 5 in 8 voltov. TIM 10 • 82/83 381 Vedeti pa moramo, da je izhodna napetost usmerjenega toka na usmerniku vselej za 25 do 30% nižja od vhodne izmenične napetosti. Zato bomo za 1,5 volta istosmerne napetosti usmernik priključili na 3 volte izmenične napetosti, za 3 volte istosmerne napetosti na 5 voltov izmenične napetosti, a za 6 voltov istosmerne napetosti na 8 voltov izmenične napetosti. Ker so baterije dokaj drage, se izdelava takšnega usmernika navzlic izdatkom izplača. Paziti pa moramo, da bomo priključek za 220 voltov (tj. dvožilni kabel z vtika¬ čem) izvedli tako, da ne bomo nikjer prišli v dotik z omrežno napetostjo. Baterijski elektromotorčki imajo to prednost, da preprosto z zamenjavo polaritete, tj. minus in plus priključka, lahko spremenimo smer vrtenja po¬ gonske osi. Značilno zanje je tudi, da imajo veliko število vrtljajev in sorazmerno majhen navor, zato je za določene namene potrebno dodati prenosni mehanizem, ki podobno kot avtomobilski menjal¬ nik zmanjša število obratov in s tem poveča navor. Za praktično rabo navajamo tri preproste izvedbe prenosa za pogon malih naprav: A. Direktni prenos z osi na os s pomočjo gumi¬ jaste cevke od ventila pri biciklu. Ta izvedba se izredno dobro obnese za pogon ladijskih vijakov, zlasti še, ker je povezava dovolj elastična, da os vijaka lahko nagnemo za kot do 30°, saj gumija¬ sta cevka opravlja isto funkcijo kot klasičen kar¬ danski zglob. Ta izvedba bi se enako dobro ob¬ nesla tudi za pogon miniaturnih mešalcev (mik- serjev) in vodnih črpalk, medtem ko je vetrnico ventilatorja ali mali propeler letalskega motorja bolje nasaditi na samo os elektromotorčka. B. Reduktor obratov v razmerju 5:1 do 10:1. Ta se bo zelo dobro obnesel za pogon večjih in re¬ lativno težjih naprav, kot so npr.: vetrni mlinček ali vrtiljak. Zanj potrebujemo jermenice iz plastične mase (komplet takšnih jermenic različnih velikosti je vsaj nekoč izdelovala Mehanotehnika v Izoli) in gumico za transmicijo. C. Reduktor obratov v razmerju 50:1. Ta se¬ stoji iz polža in njemu ustreznega zobatega ko¬ lesca, ki ima v navedenem primeru 50, sicer pa tudi manj ali več zobe. Os tega kolesca leži pravo¬ kotno na os motorja. Polž, ki ga nadenemo na os motorja, pri vsakem obratu premakne kolesce za 1 zobec, se pravi, v navedenem primeru za 1/50. Takšen reduktor obratov imajo npr. vsi klasični električni števci, zato bi kazalo zanje povprašati v prodajalnah »ISKRE«. Pred leti so namreč imeli prav bogat izbor plastičnih in kovinskih kolesc raznih velikosti. Takšen reduktor obratov je vsestransko zelo upo¬ raben za izdelavo raznih počasi se gibajočih na¬ prav, kot so razni transporterji, žerjavi, elevatorji in morda celo miniaturne žičnice in vlečnice. Vzdrževanje baterijskih eiektromotorčkov Baterijski elektromotorčki so dokaj trpežni, zlasti še, če z njimi lepo ravnamo in jih tudi primerno vzdržujemo. Predvsem moramc? paziti, da jih ne prežgemo, kar se rado zgodi, če jih priključimo na višje od navedenih uporabnih napetosti. Včasih se zgodi, da zavoljo obrabe ležajev začno vibrirati in močno zgube na obratih. Če jim boste tik ob obeh ležajih s tenkim strojnim oljem (za šivalne stroje) rahlo naoljili os, bo znova vse v redu. Tekli bodo skoroda neslišno in s polnimi obrati. Vseka¬ kor kaže to od časa do časa ponoviti, da bodo le¬ žaji zdržali čimdlje. Z oljem pa nikakor ne smemo pretiravati, ker bi se znalo zgoditi, da bi zamastilo notranjost elektromotorčka in celo kolektor. Ta bi se začel smoditi in bi končno postal neprevoden. V takem primeru je potrebno elektromotorček previdno razdreti, očistiti kolektor s svileno krpico in nato še z najbolj drobnim steklenim papirjem. Še bolj previdni moramo biti pri čiščenju ščetk, da jih ne skrivimo, kajti od njihove naravnanosti je odvisno, kako bo deloval motor. Na to moramo posebej paziti, ko razstavljene dele znova sestav¬ ljamo, zlasti še, ko vdevamo rotor v ležaj, kajti pri tem je treba ščetki nekoliko razmakniti. Pri se¬ stavljanju moramo prav tako paziti na bakrene podložke, ki so običajno na osi rotorja tik ob vsa¬ kem ležaju. Včasih so na eni strani tudi po tri, kajti 382 TIM 10 • 82/83 z njimi uravnavamo pravilno lego rotorja in hkrati preprečimo, da bi se njegova os premikala sem in tja. Celo takrat, ko nam pregori navitje na rotorju, ne kaže obupati. Najprej je treba pregledati, katero od navitij je pregorelo in poiskati njuna konca, ki sta pricinjena na najbližji lameli kolektorja. S tan¬ kim spajkalom moramo vsak konec najprej spro¬ stiti in si hkrati zabeležiti, kam je bil priključen zadnji konec navitja, število navojev in v kateri smeri je potekalo navitje. To je namreč zelo važno, kajti če bi žico motali v nasprotni smeri, vam elektromotorček gotovo ne bo stekel. Pa tudi tedaj ne bi kazalo obupati. Treba bi bilo zamenjati le konca žice na obeh lamelah. Pravo debelino žice bomo najlažje določili tako, da na srednje velik žebelj namotamo tesno drug ob drugem 10 navojev pregorele žice, odmerimo njihovo širino z milimetrskim merilom in delimo z 10. Če znaša ta širina 3 mm, potem vemo, da je žica debela 0,3 mm. Nekaj metrov takšne žice potem naba¬ vimo v bližnji servisni delavnici. Takšno delo je malce zamudno, a se zmerom iz¬ plača, kajti veliko bomo pridobili na urjenju ob¬ čutka za drobne stvari, kar je izredno pomembno, saj se v današnjem obdobju elektronike nene¬ homa srečujemo z napravami, ki jih sestavljajo pod lupami in mikroskopi. Ljubo Zanoškar Kvaliteten stabilizirani regulator napetosti Posebnost tega regulatorja je, da zanj uporab¬ ljamo napetostni regulator za konstantne napeto¬ sti. Najbolj razširjeni so regulatorji z izhodnimi na¬ petostmi 5, 6, 8, 12, 15, 18, 24 V. Oznaka naj¬ močnejše skupine teh regulatorjev je 78 in je nji¬ hov največji izhodni tok2A! Slika 1 prikazuje vezje stabiliziranega regulatorja z napetostnim regula¬ torjem 7805. Izraz (1.1) nam pove odvisnost izhodne napetosti od vrednosti uporov R1 in R2. Vo= Vout (1 + R2/R1) + lgR2 (1.1) Pomanjkljivost vezja s slike 1 je v veliki porabi v uporih R1 in R2, njuna vrednost pa se ne more spremeniti zaradi relativno velikega toka Ig (za 7805 znaša Ig 6 mA). TIM 10 «82/83 383 To pomanjkljivost odpravimo z uporabo operacij¬ skega ojačevalnika 741. Vezje za napetosti večje od Vout je narisano na sliki 2. Izraz za izhodno napetost je podan v enačbi (2.1). Vo = Vout(1 + R2/R1) (2.1) Vezje za napetosti manjše od Vout pa je na sliki 3. Izraz za izhodno napetost Vo tega vezja pa v enačbi (3.1). To vezje pa ima pomanjkljivost, da potrebujemo še negativni izvor napajanja za vezje 741, ki pa bo zadovoljno z navadno 9-voltno baterijo in bo ob majhni porabi vezja 741 zdržala zelo dolgo. Karakteristike regulatorja 7805: Vin .6V — 35V Vout . 5V +/ — 0,2 V lmax .2A Ig .6mA Vo = Vout[ R1 + R2) /11R1 ] (3.1) Branko Perko Walkie- talkie za 27,205MHz VValkie-talkie v današnjem času vse pogosteje uporabljamo. Želja večine amaterjev je, da bi si ga sami zgradili. Pred nami je načrt malega vvalkie- talkia, ki vam bo pri mnogih opravilih prav prišel. Na sliki št. 1 vidimo stikalni načrt. Načrt lahko raz¬ delimo na več funkcionalnih sklopov: 1. Sprejemniški del, ki vsebuje sprejemnik, NF ojačevalnik in zvočnik. 2. Oddajniški del, ki vsebuje mikrofon, ojačeval¬ nik, modulator, oscilator in VF ojačevalnik. Nekateri sklopi so med seboj tako povezani, da opravljajo funkcijo tako pri sprejemanju in odda¬ janju. Sprejemnikjesuperreakcijskegatipa. Osci¬ lator in VF ojačevalnik tvori transistor Ti ■ S po¬ močjo potenciometra Pi nastavljamo ojačanje sprejemnika. Nato sledi tristopenjski NF ojače¬ valnik, prilagodilni transformator in zvočnik. Če sedaj preklopimo preklopnik v položaj oddaja¬ nja, vidimo, da sprejemnik ne dobi napajanja. Zvočnik sedaj uporabimo kot mikrofon. Transi- storja T2 in Ta sta kot ojačevalna elementa, med¬ tem ko ima transistor T4 funkcijo modulatorja. Os¬ cilator je sestavljen iz transistorja Ts in kristala za 27,205 MHz. Naslednja pomembna stopnja je VF ojačevalnik, ki nam ojači VF signal do moči 1 W. Moč VF stop¬ nje je odvisna od emiterskega upora ter napaja¬ nja. ANTENA 384 TIM 10 • 82/83 Izbira materiala Transistor Ti mora biti visokofrekvenčen, najpri¬ mernejši je BF 199 ali BF 255. T 2 in T 3 sta lahko BC108 ali 109, medtem ko mora biti Ta močnejši, npr. BC 286. Ts je enakTi, T 6 je močnostni VF, in to 2 N 3866 ali BFJ 17. Upori so 1/4 ali 1/8 W. Kon¬ denzatorji in dušilki D 2 in D 3 so Iskrini izdelki. Izdelava VValkie-talkie zgradimo na ploščico tiskanega vezja, ki je prikazana na sliki 2. Tuljavi L 1 in L 2 na¬ vijemo na feritno jedro 0 3—5 mm, in sicer ima L 1 14 ovojev lak žice, 0,3 mm, L 2 pa 12 ovojev 0 0,3 mm, odcep na4. ovoju od točke A. Dušilko na¬ vijemo na 1/4 W upor vrednosti 1 Mohma, in sicer 2,5 m dolgo žico 0 0,1 mm. Izhodni transformator vzamemo iz starega miniaturnega sprejemnika ali pa ga navijemo sami na jedro 4 mm 2 . Primar ima 500 ovojev 0 0,09 mm žice, sekundar pa 65 ovorjev žice premera 0,18mm. Za mikrofon in zvočnik je uporabljen miniaturni zvočnik 8 ohmov 0,2 W. Za preklopnik sprejem—oddaja pa mo¬ rate uporabiti preklopnik z 12 kontakti in dva polo¬ žaja. Preklopnik je na shemi postavljen v položaju sprejemanja. Ko ste vezje sestavili, ga je po¬ trebno še uglasiti. Za uglaševanje potrebujemo dva kompleta. Preklopnik pri enem damo v polo¬ žaj sprejem, v drugem pa v položaj oddajanje. Najprej uglasimo oscilator oddajnika na nosilno frekvenco 27,205 MHz. To naredimo tako, da me¬ rimo napetost na nihajnem krogu proti masi. Ko je napetost največja, je oddajnik uglašen. Nato preidemo na uglaševanje sprejemnika. Poten¬ ciometer P 1 postavimo v sredino. Če sedaj sli¬ šimo šum v zvočniku, sprejemnik deluje. Po¬ trebno ga je uglasiti na oddajno frekvenco. To pa TIM 10 • 82/83 385 naredimo tako, da spreminjamo induktivnost tu¬ ljave Li s pomočjo privijanja oz. odvijanja jedra. Ko šuma ni več, je sprejemnik uglašen na frek¬ venco oddajnika. Enako postopamo pri uglaše- vanju, ko je preklopnik v drugem položaju. Ko je vvalkie-talkie uglašen, ga vgradimo v kovin¬ sko ohišje. Pomembno funkcijo pri dometu oddajnika ima antena. Antena mora biti dolga 1,35m, kar znaša 1/8 valovne dolžine. Za 1/8 jo podaljšamo s tuljavo, ki jo vežemo zaporedno z anteno. V primeru, da ne morete nabaviti kristala za 27,205MHz, lahko uporabite kateregakoli iz pod¬ ročja CB obsega. Ta pas obsega frekvence od 26,965 MHz do 27,405 MHz. Želim vam veliko uspeha pri izdelavi. Če pa nale¬ tite na kakršnekoli težave, se obrnite na naslov: Branko Perko, Obrat 9, 62234 Benedikt. Marko Dulmin Digitalna elektronika 4.1. TTL tehnologija Logična vezja in drugi sklopi v TTL tehnologiji se po svojih lastnostih bistveno razlikujejo od vezij v CMOS tehnologiji. Material R, = 18K R 2 = 18K Ra = 1K R, = 10K Rs = 1,5M Re = 5,6 K R 7 = 1M Rs = 100 E Rs = 5,6 K R,o = 100 K R„ = 180E Ri 2 = 10K Ria = 47K Ri« = 4,7 E Pi =10K(trimer) Di = glej tekst D 2 = glej tekst D 3 = glej tekst Q = 27,205 MHz Li = glej tekst La = glej tekst ZV = 8Sy0,2W Ti = BF 199 4.2. TTL vrata Pregled najpopularnejših vrat v TTL tehnologiji je na sliki 4.2.1. Napajanje priklopimo na diagonalne priključke (7,14). Napetost napajanja je 5 V (+ na priključek 14). Napetostna odstopanja ne smejo biti večja od 10%. Napetost napajanja mora biti stabilizirana. m m ei rn m fi r lj U Id U ItJ bJ EJ o z o > > > 54/7408 54/7410 54/7404 386 TIM 10 «82/83 [^l I=1 El H [Sl R R EJBB EI ITO lij' 54/7402 54/7400 Slika 4.2.1 4.3. Lastnosti vhodov Vhodne upornosti niso velike in tudi tokovi, ki te¬ čejo iz izhoda, so znatni. Vhodi niso občutljivi na statično elektriko kot CMOS vhodi. Nevezan vhod — lebdeči vhod — pomeni stanje 1. Iz vhoda mora na maso teči tok, da vhod »začuti« stanje 0. Iz vhoda, vezanega na maso, teče 1,6mA. Vhodne karakteristike kaže slika 4.3.1. Iz grafa na tej sliki se da razbrati, zakaj je navezan vhod (l=0), stanje 1. Upor, ki postavi vhod v sta¬ nje 0, ne sme biti večji od 400 E. če vežemo vhod na napetost, ki je med 2,5 in 5 V, teče 40 nA v vhod, kar je praktično zanemarljiv tok. 4.4. Lastnosti izhodov V TTL tehnologiji izdelujejo več vrst izhodov. Naj¬ pogostejši so: normalni izhod, push-pull in OC (open collector— odprt kolektor). Normalni izhod si lahko predstavljamo kot transistor s kolektor- skim uporom; push-pull je podoben izhodnim stopnjam; OC pa je kolektor transistorja brez ko- lektorskega upora. Vse tri prikazuje slika 4.4.1. Slika 4.4.1 Odločilen podatek pri izhodu je tok, ki še lahko teče v izhod, ne da bi se napetost izhoda pove¬ čala čez 0,8 V, kar določa stanje 0. Za normalni izhod je to tok okoli 15 mA, za ostala dva pa 30 mA. Ta tok je odvisen tudi od tega, ali je izhod ojačan ali ni. Ojačanim izhodom pravimo BUF- FER izhodi in imajo večje tokove. Podatke o tem dobimo v katalogu proizvajalca. Pri OC je po¬ trebno vezati zunanj upor, če želimo imeti nape¬ tost pri stanju 1. 4.5. Časovne lastnosti V primerjavi s CMOS vrati, so TTL vezja hitrejša, ker lahko preklapljajo s frekvenco do 27 MHz. Lastna poraba vezij je večja, saj porabi eno vezje do 30mA toka. Preklopni časi so kratki — okoli 20ns, toliko traja tudi povprečna zakasnitev izhodnih sprememb. Zaradi majhnih napetostnih razlik med stanji (pribl. 1 V) je občutljivost za mot¬ nje precejšnja. Zaradi tega blokiramo napajanje takoj ob priključkih na ploščice in tudi napajanje vsakega chipa posebej. Za to uporabljamo kera¬ mične kondenzatorje 0,1 nF, ki jih priključimo čim bližje priključkom napajanja chipa. Skoraj edina prednost TTL vezij pred CMOS je hitrost. 4.6. Sorodne tehnologije Osnovnemu principu izdelave TTL vezij dodajo nekaj elementov in s tem dobijo TTL vezja, ki imajo nekatere lastnosti spremenjene: H-TTL — hitrejši TTL LS-TTL — manjša poraba in še S-TTL, LP-TTL. Za razlike je treba pregledati podatke proizvajal¬ ca. Pojasnjevanje razlik med tipi TTL izvedb ni namen tega gradiva. TIM 10 • 82/83 387 Miloš Macarol Video sistemi za šole in zasebno rabo Spremembe so očitne na vseh področjih sodobne elektronike. Primerjajmo samo klasični kolutni magnetofon s kasetofonom tipa »VValkman« ali pa pisarniški diktafon z žepnim diktafonom. Isto se dogaja na področju televizije. Za razliko od prvih magnetoskopov, ki so bi li veliki kot omare za obleke in težki poldrugo tono, imamo danes le nekaj kilogramov težke kasetne magnetoskope namizne izvedbe in celo nekajkrat manjše preno¬ sne magnetoskope, ki jih zlahka obesite čez ramo in priključite na prav tako priročno, črno-belo ali barvno TV kamero. To je v resnici najmanjši, toda neverjetno popoln televizijski sistem. Od profesionalnih sistemov se loči le v nekaterih finesah za super vrhunsko kva¬ liteto, ki pa je seveda šmentano draga, desetkrat pa tudi stokrat dražja od komercialne. Laik te raz¬ like v kakovosti sploh ne opazi, kajti pri brezžič¬ nem prenosu, kjer uporabljamo profesionalne aparature in pri direktni reprodukciji s komercial¬ nimi napravami, je končni efekt približno isti. To je tudi razlog, da so priročni TV sistemi name¬ njeni prvenstveno šolam in zasebni rabi. Ker je njihova proizvodnja velikoserijska, so soraz¬ merno poceni, čeprav je njihova kvaliteta že na zavidni ravni. Televizija je bila od vsega začetka izredno vab¬ ljiva tudi za šole, toda brezžično emitiranje pro¬ gramov direktno v razred je bilo povsem neučin¬ kovito zaradi različnih razrednih urnikov. Prodor televizije v šole je omogočil šele izum priročnega kasetnega magnetoskopa, ki je zelo hitro dohajal tudi razvoj barvne televizije. Prednost magneto¬ skopa je bila v tem, da je omogočal zapis in sa¬ mostojno reprodukcijo vsake televizijske oddaje. Danes takšen magnetoskop omogoča avtomat¬ ska snemanja oddaj, zapise z lastno elektronsko kamero in reprodukcijo posamičnih slik ali njiho¬ vega zaporedja. Ta naprava, skratka, nudi prav tiste možnosti, ki jih šola najbolj potrebuje, zato je to eden najbolj praktičnih didaktičnih pripomoč¬ kov za nazorno podajanje snovi. V SR Sloveniji smo leta 1976 začeli načrtno uva¬ jati v osnovne in srednje šole barvne televizorje in kasetne magnetoskope. Zaradi enotne opreme smo se odločili za VCR sistem kasetnih magneto¬ skopov, ki so bili tedaj najbolj prikladni za šole ne le zaradi možnosti reprodukcije na običajnem barvnem televizorju ampak tudi zaradi možnosti razvoja interne kabelske televizije na principu skupinske antene. Čeprav so šole morale same zbrati sredstva za nakup opreme, se je v štirih letih kar 200 šol na področju Slovenije opremilo z napravami interne televizije. Večje šole so uvedle tudi interno kabel¬ sko televizijo in si nabavilo poleg namiznih kaset¬ nih magnetoskopov tudi že prve prenosne sne¬ malne komplete. Tehnični razvoj je medtem šel naglo naprej. Poja¬ vili so se novi boljši video sistemi. Vsak od njih je imel določene prednosti, edina hiba vseh teh si¬ stemov pa je bila, da je vsak zase uporabljal drugo obliko kasete in tudi drugačen sistem za¬ pisa slike in zvoka. Pri zasebni rabi, ko človek želi posneti neko odda¬ jo, da bi jo kasneje po mili volji znova reproduciral, so vsi taki sistemi enakovredni. To delno velja tudi za šole, toda le dotlej, dokler je distribucija pro¬ gramov še brezžična; brž ko pa preidete na orga- 388 TIM 10 «82/83 Philipsov kasetni magnetoskop VCC oz. VIDEO 2000, ki ima prvo obračiino kaseto z zmogljivostjo do 8 ur Ponudba VHS naprav je danes že trikrat večja od te na sliki nizadjo centralne kasetoteke in fizično distribuci- jo, pa je nujno, da imajo vse šole isti sistem na¬ prav. To je bil eden od razlogov, da smo v Sloveniji znova pristopili k proučevanju vseh novih video sistemov, da bi izbrali za šole najbolj primernega in ga uveljavili kot standard. Na izbiro sistema se¬ veda ni vplivala le ocena osnovne izvedbe (saj so si tu skoraj vsi producenti dokaj enakovredni), ampak tudi bogastvo ponudbe raznih naprav za specifične potrebe šol osnovnega in srednjega usmerjenega izobraževanja. Tu sta si bila najbolj konkurenčna Philipsov VCC sistem 2000 s prvo obračiino kaseto, ki lahko shrani tudi 8 ur programa, in japonski VHS sistem, ki pa je daleč prednjačil po bogastvu ponudbe najrazličnejšitvaparatur za najrazličnejše potrebe in z možnostmi kombinacije. Ta sistem smo tudi predlagali kot standard, in tako je vsa stvar že skoraj leto dni v postopku. Znano je, da nekatere šole, zlasti osnovne, potre¬ bujejo magnetoskope predvsem za zapis in re¬ produkcijo programov, medtem ko šole srednjega usmerjenega izobraževanja, to je potrdila tudi praksa, potrebujejo tudi lastno produkcijo nekate¬ rih programov, ki so tako specifični, da za večino drugih šol ne pridejo v poštev. Te šole v vsakem primeru nujno potrebujejo tudi prenosne magne¬ toskope in elektronske kamere. Ko šole širijo svojo TV opremo, so velikokrat v zadregi, kaj naj dokupijo — prenosni ali še en reprodukcijski magnetoskop, saj bi oba še kako potrebovali. Ja¬ ponski konstruktorji so zanje našli izvrstno reši¬ tev. K prenosnim magnetoskopom, ki imajo za delo na terenu baterijsko napajanje, so ločeno dodali še tunerz usmernikom. Tako lahko po vrni¬ tvi s terena prenosni magnetoskop uporabimo tudi za zapis brezžično emitiranih oddaj in za nji¬ hovo reprodukcijo. Z drugimi besedami poveda¬ no: prenosni magnetoskop v celoti prevzame vlogo namiznega magnetoskopa, ki avtomatsko snema oddaje po vstavljenem programu. Podobno kot pri magnetoskopih zasledimo izbolj¬ šave tudi pri elektronskih kamerah, ki so vse lažje in lažje. Preostane samo še vprašanje, kako naprej z raz¬ vojem šolske TV? Srednjeročni načrt za obsto¬ ječe srednjeročno obdobje je bil izdelan, toda če¬ prav so ga nekateri samoupravni organi že obravnavali, je očitno obtičal nekje v predalu, kajti nihče ga več ne omenja, pa tudi nihče ga ne izva¬ ja. Najbrž ni razlogov, da bi gospodarska stabili¬ zacija prav tu začela plačevati svoj davek, saj je izobrazba mladih generacij za jutrišnji dan edini izhod iz te situacije. Na te stvari bi najbrž nekdo moral odgovoriti, saj je bilo doslej vloženo veliko truda in sredstev za razvoj te dejavnosti, brez ka¬ tere si je težko zamisliti posodobljen proces iz¬ obraževanja. TIM 10 »82/83 389 elektronika za mlade Vukadin Ivkovič Nadaljevanje iz 9. številke Pri jedkanju moramo paziti, da se lahko plošča premika v posodi sem ter tja, pri čemer jo držimo z leseno ali plastično pinceto (ne kovinsko). Raz- stopina, ena ali druga, mora biti sveža, njena temperatura pa nekoliko večja od sobne tempe¬ rature. Jedkamo vedno na odprtem prostoru — balkon, dvorišče. Ko je odvečni baker odstranjen, ploščo operemo s tekočo vodo (temeljito!) in po¬ sušimo. Potem z ustreznim razredčilom odstra¬ nimo zaščitno plast, kakršnokoli smo pač nanesli. Uporabimo aceton, nitro razredčilo ali bencin, od¬ visno pač od zaščitne plasti (slika 54). Ploščo, na kateri sedaj jasno vidimo sijoče ba¬ kreno tiskano vezje, moramo takoj zaščititi pred oksidacijo s posebnim kontaktnim lakom (Lot- Spray). Če tega laka nimamo, pa z vročim spaj¬ kalnikom prevlečemo vse bakrene dele, tako da so prekriti s tanko plastjo cina. OPOZORILO: Pri delu z navedenimi raztopi¬ nami moramo upoštevati vsa pravila za uporabo nevarnih kemičnih snovi, kamor spada tudi hra¬ njenje kemikalij v steklenicah. Te morajo biti ustrezno označene z ustreznimi nalepkami in spravljene tako, da jih majhni otroci ne morejo do¬ seči. Priporočam vam, da vam pri jedkanju vedno pomaga nekdo od odraslih (brat, starši, učitelj). Če pa vam raztopina vseeno pride v stik s kožo, morate to mesto TAKOJ dobro sprati z vodo. Naj¬ bolje pa je, če jedkate v gumijastih rokavicah in z zaščitnimi očali. Vrtanje tiskanih plošč Tiskane plošče vrtamo pazljivo s svedrom, ki ima čim večje število obratov. Za normalne sestavne elemente so najboljši svedri premera 0,8,0,9 ali 1 milimeter. Če nimamo posebnega mini vrtalnega stroja, lahko uporabimo tudi navadnega. Pri izde¬ lavi tiskanega vezja uporabimo vedno krogce tam, kjer bomo vrtali, ker imajo v sredini luknjo, tako da nam sveder ne bo »bežal« po plošči sem ter tja. Spajkanje na tiskanih vodih Na tiskanem vezju spajkamo pazljivo in hitro. Iz¬ ogibati se moramo večkratnemu spajkanju in od- spajkovanju delov, ker se nam lahko zgodi, da bakrena plast zaradi vročine odstopi od plošče. Tu ponavadi ne moremo več pomagati, ploščo »krpamo« z mostovi iz žic, kar pa ne izgleda lepo. Uporabiti moramo kvalitetni cin za fina električna dela, in to takega, ki je votel, v sredini pa je po¬ sebna krema za cinjenje. Pri spajkanju moramo paziti tudi, da ne naredimo tako imenovanega »mrzlega spoja«. To so spoji, ki izgledajo na oko v redu, v resnici pa nimajo električnega stika. Do takega spoja lahko pride takoj ali pa šele po daljšem času. Najhuje je, če imajo nekaj časa stik, pa ga zopet izgubijo, ker taka mesta težko najdemo. Mrzli spoji nastanejo ponavadi takrat, kadar uporabljamo elemente, ki so dalj časa ležali skladišču, tako da so jim povr¬ šine za spajkanje delno oksidirale, pa se jih cin pri spajkanju ne prime. Zaradi tega moramo vse take površine najprej očistiti s smirkovim papirjem ali nožem. 390 TIM 10 «82/83 Upam, da bodo vaše sledeče rešitve za rubriko »INOVATOR« vsebovale že tudi tiskana vezja. Tako bodo vaši izdelki manjši, stiki pa bodo bolj varni (slika 55). Slika 55. Slikovni prikaz celotnega postopka za izde¬ lavo tiskanega vezja: 1. Čiščenje plošče 2. Pranje plošče 3. Sušenje plošče 4. Preslikavanje 5. 5. Jedkanje 6. Spiranje 7. Sušenje 8. Zaščita z lakom, preko katerega lahko spajkamo inovator Naloga Od mladih inovatorjev pričakujemo, da bodo na osnovi elektronske sheme v Timu št. 5 izdelali ploščico tiskanega vezja za opisani diodni ter¬ mometer in vso napravico montirali v primerno škatlico. Uredništvo bo sprejemalo gotove izdelke — diodne termometre v škatlici s tiskanim vez¬ jem. Najboljše izdelke bomo objavili v Timu, av¬ torji pa bodo za nagrado obiskali Institut Jožef Stefan v Ljubljani. Rešitve in nagrade Po prvih rešitvah, ki smo jih objavili v sedmi šte¬ vilki Tima, smo dobili polno rešitev različnih avtor¬ jev. Zelo nas veseli, da je rubrika Inovator vzbu¬ dila tako veliko zanimanje. Marsikatera vaša reši¬ tev je polna domišljije in iznajdljivosti. Veseli nas, da, kot radi običajno rečemo, »izkoriščate notra¬ nje rezerve« in na duhovit način rešujete postav¬ ljene naloge. To dokazuje, da ste popolnoma ra¬ zumeli ime naše rubrike Inovator in prepričan sem, da bo nekega dne večina od vas postala pravi inovatorji, katerih dela bo s pridom uporabila naša industrija. Sašo Turk in Aleš Povalej, oba iz Idrije, sta prine¬ sla svoja izdelka v uredništvo. Zgradila sta LED preizkuševalnik na osnovi naloge v Timu 6. Sašo je za svoj preizkuševalnik uporabil plastično škat¬ lico od ročne ure. Na pokrovu je LED dioda kot in¬ dikator, škatlo pa zapira stikalo, ki ima nalogo, da se z njegovo pomočjo (obeh položajev) opravijo vsa merjenja, obenem pa zapira škatlico oziroma LED preizkuševalnik. Aleš je bil še iznajdljivejši, uporabil je manjšo škatlico od nakita, ki se s pomočjo vgrajene vzmeti sama zapira. Tudi on je pritrdil LED diodo na zgornjo stran, poleg nje pa preklopnik z dvema položajema. Oba sta iz škatlic izvedla žički za merjenje. LED preizkuševalnika delata pravilno, na »šasijah« pa je narisana celo shema. Uredni- TIM 10 • 82/83 391 štvo se je odločilo, da jima dodeli nagrado za nalogo v šesti številki. Rešitev iste naloge nam je poslal tudi Robert Dra¬ gar iz Dola pri Ljubljani. Ker je njegova rešitev ne¬ koliko drugačna in zanimiva, smo se odločili, da jo v celoti objavimo. Roberta in tudi drugim svetu¬ jem, da svoje LED preizkuševalnike izdelajo na ti¬ skani ploščici, ki ga opisujem v tej številki. Pošiljam vam načrt LED preizkuševalnika, za ru¬ briko »INOVATOR«. Za ta preizkuševalnik sem uporabil 2 upora, 2 diodi, nekaj žice in transforma¬ tor, ki sem ga vzel iz radia. Omrežno napetost nam zniža na 6 V. Izmenično napetost moramo zmanjšati na približno 2 V. To znižanje napetosti dosežemo na delilniku napetosti. Ta preizkuševalnik uporabljamo za preizkušanje diod. Diodo priključimo na priključni sponki, če¬ prav neverno, kje je K in kje je A. To nam pokaže preizkuševalnik (gori prva ali druga LED). Če go¬ rita obedve LED, je dioda v kratkem spoju, če pa nobena, je dioda pregorela. Podobno lahko preizkusimo tudi transistor. Sponko baze priklju¬ čimo na eno priključno sponko, z drugo pa se do¬ taknemo emitorja in nato še kolektorja. Če v obeh primerih gori le ena in vedno ista LED, je transi¬ stor uporaben. Odčitamo pa še lahko ali je transi¬ stor PNP ali NPN. Pri vsem tem pa moramo paziti le na to, da ne preizkušamo elementov, ki so gra¬ jeni za manjše vrednosti od preizkuševalnikovih. Ti vrednosti sta U=2V, l=5mA. Primer: Priključimo diodo, zagori LED1. To pomeni, daje na sponki Y katoda (K). Če diodo obrnemo, zagori LED2. Bazo transistorja priključimo na X. Če zagori LED1, je to NPN, če pa LED2, PNP transistor. Seveda mora biti sponka Y na kolektorju ali na emitorju. LED preizkuševalnik z dvema tranzistorjema in na tiskanem vezju za njegovo povezovanje nam je poslal Bogo Sattler iz Tolmina. Rešitev je zanimiva, zato objavljamo tudi to. Amaterjem je pogosto potrebno ugotoviti, ali so žarnica, varovalka ali kabel celi ali poškodovani. Če se tega ne da ugotoviti na pogled, potrebu¬ jemo ohm-meter. Kdor ga nima, si lahko izdela in¬ strument, ki sem ga že poslal, to je volt-ohm- meter. Lahko pa si izdela preprosto in ceneno na¬ ši. 2 392 TIM 10 «82/83 pravico, ki to zelo hitro opravi. Shema priprave je na sliki 1. Trazistorji T1 in T2 so trazistorska sti¬ kala, ki prevajajo tok le, če je med senzorjema A in B nek upor max. vrednosti nekaj 100kfi. Na sliki 7 je skica škatle, v kateri se napravica nahaja (od mila). Pri preizkušanju pride palec desne roke na enega od senzorjev (A), ki je na bočni stranici škatle (desni), druga roka pa se preko elementa, ki ga preizkušamo, spaja na senzor B. V tem pri¬ meru sta upor našega telesa (okrog 200-50 kQ od roke do roke) in element, ki ga preizkušamo, spojena serijsko. Če je element dober, bo LED zasvetila, zato ker je med senzorjema A in B upor, trazistorja prevajata tok in LED sveti. Če je ele¬ ment pregoren, potem naše telo ni spojeno med senzorjema A in B, torej ni upora in tranzistorja ne prevajata toka. Na sliki 3 je načrt tiskanega vezja, na sliki 2 pa razpored elementov. Material: R1 — 2KQ R4—470kQ R2 — 330 Q D1 — LED R3 — 27ki2 T1, T2 — NPN, iste vrste, katerakoli (BC 108). Rešitev naloge iz 4. številke Tima nam je poslal Robi Naglar iz Maribora. Robi je z eno diodo in slušalko izdelal detektor za poslušanje lokalnih postaj. Tu je njegova enostavna rešitev. RI-S60E R2-300E Dl,2 — rdeči LED Tr.-transformator 220|6V S takim detektorjem lahko poslušamo radijske postaje, ki so v njegovi bližini. O detektorjih bomo več pisali v eni od prihodnjih številk. Miran Fru- man in Marjan Hanč, oba iz Murske Sobote, sta poslala načrt (shemo) za LED baterijski preizku¬ ševalni za največ 20 V. V pismu nam naprej piše¬ ta, da zanj ni treba nobenega napajanja. Vabimo ju, da nam podrobneje opišeta delovanje in način merjenja s preizkuševalnikom. Marko Živčič naj prinese svojo napravico s foto- tranzistorjem iz naloge v 5. številki in nam prikaže njegovo delovanje. Matjaž Zupan Energija — vroča tema današnjega in jutrišnjega dne Nadaljevanje iz 9. številke — velike naprave, moči nekaj MW, ki so name¬ njene za priključitev na električno omrežje. Te so še povsem v poskusni fazi. V Zahodni Nemčiji sedaj končujejo tako napravo, imenujejo jo »Gro- wian«, ki ima moč 3 MW (tri tisoč kilovatov) (slika 3). Stoji na 95 metrov visokem stebru, elisa, ki ima dva kraka, pa ima premer 100 metrov. Letno naj bi proizvedla okoli 12 milijonov kilovatnih ur elek¬ trične energije, kar naj bi zadostovalo za okoli 4000 gospodinjstev. Prednost naprave za izko¬ riščanje vetra jev tem, da jo zgradimo v bližini po¬ rabnika in tako odpade transport energije, veter pa je zastonj. Slaba stran pa je v tem, da je posta¬ vitev dokaj draga; kadar ni vetra tudi ni energije, večje naprave pa tudi kazijo okolje. Da bi dobili to¬ liko energije, kolikor jo daje jedrska elektrarna Krško, bi morali postaviti kar 220 150 metrov vi¬ sokih vetrnic! In kako spremenimo energijo vetra v električno energijo? Zelo enostavno je to. Na os vetrnice damo električni generatov, tak kakršen je v vseh drugih vrstah elektrarn, in ta proizvaja električno energijo. Biomasa Vse večkrat slišimo za biomaso. Ta pojem za¬ jema vse rastline in živali in njihove odpadke, ki jih lahko uporabimo za pridobivanje energije. Sem spadajo hlevski odpadki — gnoj in stelja, lesni odpadki, ki nastanejo pri predelavi, slama in drugo, pa tudi rastline, kot na primer sladkorni trs in druge. V Zvezni republiki Nemčiji so izračunali, da »pridobijo« letno kar 64 milijonov ton posuše¬ nih odpadkov in 4,5 milijona ton lesnih odpadkov! TIM 10 • 82/83 393 Slika 4. Naprava za zbiranje in izkoriščanje plina, ki na¬ stane pri gnitju organskih odpadkov Iz njih lahko pridobivamo energijo na štiri načine: — enostavno s sežiganjem v posebnih pečeh (npr. les), ki grejejo vodo za ogrevanje ali pa celo poganjajo majhne turbine z generatorji, — pri gnitju se sproščajo plini, ki jih lahko za¬ žgemo in s tem ogrevamo prostore ali kaj drugega (uporabimo gnoj itd.) (slika 4), — iz sladkornega trsta pridobivamo etanol (al¬ kohol), ki ga ponekod že s pridom uporabljajo namesto bencina za pogon avtomobilov. Tu so najbolj napredovali v Braziliji. — pri suhi destilaciji lesa (les segrevamo do zelo visokih temperatur) se sproščajo plini in tekočine, ki so zelo dobri kot gorivo. Večina teh naprav za pridobivanje goriva ali to¬ plote je zelo enostavnih, lahko so majhne, le za posamezne kmetije ali farme, gorivo je vedno na voljo, odpade tudi prenos energije. Gorivo, ki bi ga sicer metali stran, bi tudi onesnaževalo okolje, tako pa moramo le paziti, da pri gorenju ne pro¬ izvajajo preveč dima in strupenih plinov. Tško večje število energijskih naprav, ki niso od¬ visne od zunanjih dobaviteljev goriva, je po¬ membno tudi s stališča civilne zaščite. V morebit¬ nem napadu bi namreč sovražnik najprej napadel velike energijske objekte (hidro-, termo- in jedr¬ ske elektrarne) in s tem paraliziral normalno živ¬ ljenje. Kjer pa so take lokalne naprave, pa bi živ¬ ljenje lahko dokaj normalno teklo dalje. Tudi pri nas se marsikje že uveljavljajo take na¬ prave. Geotermlčna energija Kot vsi veste, se pod površjem Zemlje skriva ža¬ reče jedro raztopljene lave. Ta je ponekod globlje, ponekod pa bliže površju. Marsikje in večkrat lahko tudi privre na površje, tedaj govorimo o vul¬ kanih. Ponekod je pod površjem voda, ki se se¬ greje na nekaj sto stopinj Celzija in pod velikim pritiskom brizga na površje — to so gejzirji. Spet drugod jo zaznamo po toplih vrelcih, kot je pri nas v številnih toplicah. Za zemeljsko skorjo velja, da je na vsak kilometer globine toplejša za okoli 30 stopinj. To energijo pa se da s pridom izkoristiti. Na Islandu, ki je visoko na severu in ima dokaj 394 TIM 10 ® 82/83 mrzlo podnebje, so gejzirji zelo številni. Tu so jih enostavno zajezili in s to toplo vodo ogrevajo ve¬ liko večino hiš in tovarn v celi državi. Tako prihra¬ nijo ogromne količine nafte in premoga, ki bi jih sicer morali kuriti za ogrevanje. Podobno lahko izkoriščamo tudi tople vrelce. Z njimi grejemo vodo v bazenih in ponekod tudi po¬ slopja, nekateri pa so za povrh zdravilni, ker vse¬ bujejo razne minerale. Narejeni so načrti, da bi skozi cevi potiskali vodo pod zemljo v globino okoli 4500 metrov, kjer je temperatura okoli 150 ° C. Ta voda bi se tam se¬ grela in se vroča vračala na površje (spremenjena v paro) ter poganjala turbine in generatorje. Če bi uspeli črpati le 20 do 30 litrov vode na sekundo, računajo, da bi imeli lahko elektrarno z močjo do 15 MW! Žal je vrtanje tako globokih vrtin izredno drago, saj morajo vrtati z diamantnimi svedri, pa tudi črpanje vode bi bilo dokaj zahtevno, tako da trenutno ta način še ni možen. Energija morja Energijo morja bi lahko izkoriščali na več načinov, nekateri so že v poskusni fazi, drugi pa so le načr¬ tovani. Energija plimovanja V Franciji so že zgradili elektrarno, ki za pogon turbin uporablja plimovanje morja. Na področju, kjer razlika med plimo in oseko doseže okoli 15 metrov, so z jezom zaprli cel zaliv. Ko se morska gladina dvigne (plimovanje), odprejo zapornice in morje steče preko turbin v zaliv. Ko pa se morje zniža (med oseko), je v zalivu gladina še vedno visoko in tedaj zopet odprejo zapornice in voda preko turbin odteče iz zaliva. Slaba stran takih elektrarn je po eni strani draga gradnja in težavna zaščita vseh delov pred razje¬ danjem morja, po drugi strani pa je delovanje smiselno le tedaj, ko sta plima in oseka na vrhun¬ cu. Le tedaj je namreč razli ka višine vode na eni in drugi strani jezu dovolj velika. Deluje torej le nekaj ur dnevno. Dobra stran pa je ta, da je plimovanje povsem za¬ stonj in vedno enako, ne glede na letni čas, sušna ali deževna obdobja in podobno. Energija valovanja Tudi valovanje morja je stalno prisotno. Razmiš¬ ljajo o tem, pa tudi manjše poskusne naprave so že naredili, da bi to energijo koristno uporabili .Idej je več, za vse pa velja, da so naprave zelo drage in tehnično zahtevne. Po drugi strani pa bi mar- Slika 5. Risba naprave, ki bi izkoriščala temperaturno razliko morja v globini in na površini. Taka naprava pa je predraga za uporabo sikje tako hkrati zaščitili obalo pred uničujočim delovanjem valov. Temperaturne razlike morja Temperatura morja se s globino spreminja. Znanstveniki, ki se ukvarjajo z energetiko, raz¬ mišljajo o tem, da bi zgradili velikanske plava¬ joče cilindre, ki bi segali v globino približno 1000 metrov, v njih pa bi bile naprave za izkoriščanje razlike temperature morja na površini in v tej glo- TIM 10 »82/83 395 bini (slika 5). Predvidevajo, da bi bili stroški za take naprave tako visoki, da nihče ne bi hotel tako drage energije. Zlivanje lahkih jeder ali fuzija V jedrski fiziki sta dve »glavni« vrsti reakcij, pri ka¬ terih se sproščajo zelo velike količine energije. Prva je cepitev težkih jeder ali fisija, ki smo jo spoznali pri delovanju jedrskega reaktorja, po¬ znamo pa jo žal tudi kot atomsko bombo. Druga pa je zlivanje (sestavljanje) lahkih jeder ali fuzija, ki jo poznamo kot vodikovo bombo (je mnogo ne¬ varnejša kot atomska), poteka pa tudi na Soncu. Prvo znamo kontrolirati, tako da se nam ne spre¬ meni v atomsko bombo, druge pa žal še ne, če¬ prav se tu sprošča več energije, »goriva« pa je mnogo več na voljo. Pri tem gre za reakcijo, pri kateri iz dveh lahkih jeder nastane eno težje (na primer iz dveh vodi¬ kovih — izotop devterij ali tritij— nastane helijevo jedro in tako naprej). Za potek te reakcije pa je po¬ trebna zelo visoka začetna temperatura, do mili¬ jon stopinj! V atomski bombi dosežemo tako ve¬ liko temperaturo, zato nam ta služi za »vžig« vodi¬ kove bombe. Če pa hočemo zlitje kontrolirati, pa ne moremo uporabiti atomske bombe. Poleg tega pa noben material na Zemlji ne zdrži tako visokih temperatur. Znanstveniki v nekaterih največjih raziskovalnih inštitutih na svetu skušajo rešiti ta problem. Pro¬ blem »hranjenja« tako vroče snovi želijo doseči tako, da bi le-ta pod vplivom zelo močnega elek¬ tromagnetnega polja lebdela v prostoru, problem »vžiga« oziroma proženja reakcije pa z zelo moč¬ nimi laserji. Reakcijo bi kontrolirali z dovodom lahkih jeder. Če bi potekala prehitro, bi enostavno zaprli dovod vodika. Žal je vse to šele v poskusni fazi. Če bo znanstvenikom uspelo narediti varno in ne predrago elektrarno, ki bi delovala na tem princi¬ pu, bi bila večina naših energijskih problemov re¬ šena. Taka elektrarna bi imela na voljo ogromno goriva, okolja pa praktično ne bi onesnaževala, saj ne bi bila radioaktivna. Žal pa so to le obeti za prihodnje tisočletje, tako da bomo morali še na¬ prej čimbolj varčno uporabljati energijo, ki jo imamo na voljo. Toplotna črpalka Večkrat slišimo za toplotne črpalke, ki jih tudi pri nas že proizvajajo. Povsod slišimo, da je to od¬ lična naprava za ogrevanje, ki daje nekajkrat več toplote, kot pa porabi električne energije. Pa si poglejmo, kaj je to. To je naprava, ki črpa toploto iz hladnejšega mesta in jo oddaja na toplejšem prostoru. To je ravno obratno od poteka toplote v naravi — tam gre ta vedno s toplejšega predmeta na hladnej¬ šega. Da lahko ta naravni zakon premaga, pa po¬ rabi še nekaj električne energije. Pri električni moči, na primer 500 W, oddaja toplotno moč 1 do 2 kW, odvisno od temperature obeh mest. Če pa malo pomislimo, ugotovimo, da tako napravo že imamo praktično v vsakem domu, le imenujemo jo drugače in uporabljamo jo v druge namene. To je hladilnik. Hladilnik odvzema toploto stvarem, ki so v njem in jih tako ohlaja. Toploto jim odvzema tudi še, ko so že hladnejši, kot je zrak v sobi. To toploto pa oddaja na zadnji strani, kjer so po¬ sebne mreže ali rešetke. Le primite jih in videli boste, kako so med delovanjem hladilnika tople! Toplotno črpalko bi torej naredili tako, da bi hladil¬ nik postavili na okno in ga odprli na zunanjo stran, zadnja stran z mrežo pa bi bila v sobi. Seveda je hladilnik narejen le za kratkotrajno delovanje in za določene temperaturne razlike, tako da ni upora¬ ben za ogrevanje prostorov. Prava toplotna črpalka pa odvzema toploto nekje zunaj hiše, na mestu, kjer je temperatura najvišja (pod zemljo na sončni strani [slika 6] ali v kakš¬ nem potoku, ki nikoli ne zamrzne ali podobno), na drugo stran pa priključimo posebne grelce za ogrevanje prostorov. Bolj natančno toplotne čr¬ palke tu ne bomo opisovali, vsa navodila vam bodo dali proizvajalci in prodajalci teh naprav. Če se zanimate za to, vprašajte v trgovinah s tehnič¬ nimi predmeti, kot je Metalka v Ljubljani. Toplotna črpalka je sicer sorazmerno draga, a denar, vložen vanjo, se nam v nekaj letih povrne, ker prihranimo precej kurjave. Toplotni izmenjevalniki Proizvajalci pri nas so pričeli tudi z izdelovanjem toplotnih izmenjevalnikov. Te uporabljamo tako, da na eno stran priključimo odpadno toplo vodo ali zrak, na drugo pa svežo vodo ali zrak. V izme¬ njeval niku odpadna voda ali zrak del svoje toplote oddata sveži vodi ali zraku. Uporabljamo jih tam, kjer prezračujemo večje prostore ali imamo na voljo več odpadne toplo vode. Seveda izvedbi za zrak in vodo nista enaki, obe pa v gospodinjstvih ne prideta dovolj do izraza, kajti cena je le previ¬ soka, zelo pa so uporabni v industriji. Idealna hiša Za konec si še oglejmo, kako izgleda hiša z idealno majhno porabo energije. Taka hiša mora 396 TIM 10 • 82/83 Slika 6. Napeljava cevi v zemlji, od koder bo jemala to¬ ploto toplotna črpalka biti seveda toplotno izolirana z vseh strani, nekaj o tem ste lahko že prebrali v 7. številki Tima. Poleg odlične izolacije pa naj ima še naslednje naprave: — velik kotel za ogrevanje vode, v katerega gre okoli 300 I vode, — sončni zbiralnik, — toplotno črpalko, — izmenjevalnik toplote za odpadno vodo, — izmenjevalnik toplote za odpadni zrak, — peč na premog s čim večjim izkoristkom, — več črpalk za vodo, — električno avtomatsko krmiljenje vseh teh elementov. Poskusi so pokazali, da se je poraba energije v hiši, ki so jo opremili z vsemi temi napravami, zmanjšala s 24 000 kWh na le 3200 kWh na leto, torej za 85 % I Tu je mišljena seveda energija, ki jo moramo plačati (elektrika, premog, nafta). Pri¬ hranek gre na račun sončne energije, toplote zemlje in vračanja. Pa si poglejmo pobliže, kako to gre. Na strehi so sončni kolektorji; po izračunih, kjer je upoštevana poraba energije in pa cena kolektor- jev, je najbolj smotrno namestiti kolektor velikosti 1,5 kvadratnega metra po osebi. Sončna energija greje vodo v kotlu. Če sonca ni, ali pa vodo premalo segreje, priskoči na pomoč toplotna črpalka. Ta odvzema energijo v zemlji okoli hiše in dogreva vodo. Šele tedaj, ko tudi to ni dovolj (ob mrzlih oblačnih dneh in veliki porabi energije), vključimo tudi klasično peč. Kadar trošimo toplo vodo (za kopanje ali tušira¬ nje, pranje posod ali pranje perila), to vodo vo¬ dimo skozi izmenjevalnik toplote, ki del te toplote vrača nazaj v kotel. Ko prostor zračimo, odpadni zrak vodimo skozi drug izmenjevalnik toplote, ki vrača del te toplote nazaj. Seveda pa je naložba v te naprave dokaj visoka, zato moramo skrbno pretehtati, katere naprave si bomo omislili. Poleg tega je dokajšen strošek tudi predelava napeljave v stari hiši. Pri novih hišah pa je vsekakor primerno namestiti vsaj sončne ko- lektorje in dobro toplotno izolacijo. Poleg moramo imeti dobro električno regulacijo, ki vam po potrebi vključuje razne črpalke za vodo in razne naprave. Varčevanje v industriji Drugi največji porabnik energije je industrija (le pomislite, koliko energije je potrebno za taljenje rude pri pridobivanju železa in drugih kovin). Tudi tu se da varčevati, delno že pri načrtovanju tovarne, delno pa pri obratovanju. Nekaj načinov varčevanja si poglejmo pobliže, seveda pa je le-to od tovarne do tovarne različno. — Uporabljamo naprave, ki porabijo manj ener¬ gije. — Vse naprave polno izkoriščamo, tako da ne TIM 10 • 82/83 397 delajo v prazno. Nekaterih naprav tudi ni smotrno ugašati, marveč delujejo 24 ur vsak dan (velike peči v železarnah so tak primer, saj prižiganje in ugašanje pomeni izgubo energije). — Stroje ugašamo, kadar jih ne rabimo, to velja predvsem za stroje na električno pogon in na pogon z motorji z notranjim izgorevanjem. — Izogibamo se namernim ali nenamernim po¬ škodbam strojev in raznemu »nagajanju« sode¬ lavcev. — Stroji morajo biti čisti in lepo vzdrževani. — Pri delovnih postopkih moramo stalno iskati izboljšave in poenostavitve, ki bodo izboljšale iz¬ koriščenost strojev. Vse to imenujemo inovacije. — Tovarne morajo biti tam, kjer so surovine in delovna sila, kajti transport surovin pa tudi delav¬ cev je zelo drag. — Odpadnih surovin ne mečemo stran, temveč jih skušamo sami ponovno predelati ali pa jih damo v ponovno predelavo drugam. S tem pri¬ hranimo energijo in tudi del surovin. To je torej nekaj osnovnih napotil pri varčevanju v industriji. Bralci Tima ste sicer predvsem mladi učenci ali dijaki, a prej ali slej bose tudi vi pričeli hoditi v službo, tam pa se boste srečali s temi pro¬ blemi. Iz sveta malih železnic Pred tremi leti smo zadnjič skupaj potovali po svetu malih železnic. Ker je od tedaj preteklo že kar nekaj časa, tako da so se bralci Tima že tudi delno zamenjali, smo se odločili, da bomo drugo leto nadaljevali s to tematiko. Dodatna vzpod¬ buda je tudi gospodarsko stanje pri nas in pa uvedba depozita za prehod preko meje, ki sta praktično onemogočila nakup materiala v tujini, tako da moramo biti sami še bolj iznajdljivi. Za danes si poglejmo ponudbo v naših trgovinah. Žal edini proizvajalec opreme za »maketarje«, Mehanotehnika iz Izole, svojega izbora ni prav nič razširila, pa tudi drugi proizvajalci in predelovalci plastike se niso odločili za izdelavo opreme, ki bi nam bila še kako dobrodošla, verjetno pa bi se jo dalo tudi izvažati. Poglejmo si torej, kaj prodajajo v trgovini Mehanotehnike na Tavčarjevi 5 v Ljub¬ ljani. Z osnovnim materialom (tiri in vlaki) so dokaj dobro založeni, žal pa dodatne opreme ni. Večja naročila lahko naročite tudi po povzetju po pošti ali po telefonu (061) 310-488. vagoni — potniški (pulmani) in tovorni (zaprti, odprti, živinski, cisterne, hladilniki, za prevoz avtomobilov), vsi 4-osni 118,48 din deli za električno napeljavo: transformator z regulatorjem stikala in tipkala z dvema priključ¬ nima mestoma kabel z bananami 852,15 din 46,80 din 21,15 din ostalo: sponke HO in N sistema most N 10,65 din 37,80 din Imajo tudi nekaj tirov in lokomotiv ter vagonov za N sistem, žal pa še vedno ne kretnic in drugega. Vse, kar je navedeno zgoraj, razen električne na¬ peljave, je namenjeno HO sistemu. Povejmo še, da imajo tudi posebne vložke za di¬ mnik po 38,95 din. Damo jih v parno lokomotivo v dimnik in priključimo na električno napeljavo v lo¬ komotivi. V dimniku je tanka žarilna nitka, ki se segreje, kadar je lokomotiva v pogonu in skoznjo teče električni tok. Če v ta dimnik nalijemo nekaj kapljic posebnega olja, se prične iz njega valiti dim kot iz prave lokomotive. Lahko jo vgradimo tudi v lokomotive drugih proizvajalcev, ne le Me¬ hanotehnike. Pri večini lokomotiv moramo skozi dimnik izvrtati luknjo pravih dimenzij in vanjo vstaviti ta vložek. Paziti pa moramo pri lokomoti¬ vah s plastičnim ohišjem, kajti vložek se lahko zelo segreje in zvije ohišje okoli dimnika, kajti pla¬ stika je občutljiva na toploto. To bi bilo za tokrat vse, več pa za vse ljubitelje malih železnic pri¬ hodnje leto. 398 TIM 10 »82/83 timova zgodbica Stan Nodvik Preloženo zdravljenje Prevedel Mitja Zupančič Barnabas in VVinona sta zaskrbljeno čakala, da bo doktor, po celem tednu neskončnih preiskav, povedal diagnozo. Doktor se je na stolu naslonil nazaj, se nepremično zastrmel v Barnabasa in rekel: »Odkrit bom s teboj, Barney, in ti povedal resnico. Nekateri zdravniki so prepričani, da je bolje, če take reči prikrijejo pacientom, toda —« VVinona se je stegnila in ga vzpodbudno prijela za roko, ko mu je Barnabas segel v besedo. »Doktor, povejte mi naravnost.« »Imaš samo šest mesecev življenja.« VVinoni je vzelo sapo in oklenila se je Barnabasa okoli vratu. Oklepajoč se ga, je tiho stokala, med¬ tem ko je doktor nadaljeval. »Redko bolezen imaš, Barney. Bolezen, o kateri vemo zelo malo. Bolezen, za katero ni zdravi¬ la—« Doktorje umolknil, se zamišljeno zastrmel v prste na roki in pomenljivo dodal: »— Razen....« »Razen kaj?« je hlastno vprašal Barnabas z gla¬ som, ki se je hotel oprijeti neznatnega upanja, kot se utapljajoči poskuša okleniti rešilnega pasu. »Razen, če pristaneš na to, kar imenujemo prelo¬ ženo zdravljenje.« »Na kaj?« »Preloženo zdravljenje. Pravzaprav to ni zdrav¬ ljenje, je le možnost ozdravitve. Možnost, da do¬ živiš zrela stara leta. Poslušaj, Barney. Mladenič si.« Doktor je vrgel pogled na kartoteko na mizi. »Triindvajset let imaš. Škoda je, da bi človek umrl tako mlad. Vendar obstaja še ena možnost.« VVinona je v tesnobi kriknila: »Katera možnost?« »Nekaj novega, nova metoda. V tvoje telo bomo vnesli določene droge in ga ohranili, dokler ne bo moderna medicinska znanost odkrila zdravila za tvojo bolezen.« »Ohranili? Ne razumem,« je zbegano rekel Bar¬ nabas. »Tako kot sem rekel: ohranili. Ostal boš tak, kot si, v tvojem telesu ne bo nobene spremembe. Prak¬ tično boš mrtev — pa vendar ne boš mrtev. Pra¬ vilneje bi se reklo, da boš spal, trdno spal. Oživili te bodo spet, ko bodo našli zdravilo. Čez kakšno leto ali dve.« Ob misli na Barnabasovo rešitev sta se oba na¬ smehnila. »Čakala te bom, Barney,« je VVinona prešerno vzkliknila. Doktor je razblinil njun nasmeh, ko je dodal: »Ali pa čez leta.« Njuna obraza, polna veselja, sta se podaljšala. VVinona je našobila ustnice. »Toda ali me bodo lahko oživili, ko bodo odkrili zdravilo?« »Oh, da. Seveda. Docela raziskano je in preizku¬ šeno. Vse je odvisno le od drog. Dajo ti neko drogo in postaneš tak kot okamnel les. Pozneje, ko pride pravi čas, ti dajo drugo, pa si spet živ in zdrav.« »Znova rojen,« je s strahospoštovanjem rekla VVinona. »Da, mislim, da bi lahko temu rekli tako. Ima pa slabo stran: ogromno stane. Razumeti moraš, da je to nekaj popolnoma novega, zato zaenkrat še precej drago.« VVinona se je zasmejala. »Denar ni ovira. V moji družini so pomembni ljudje. Oče nam je veliko za¬ pustil, ko je umrl.« »No, dobro,« je rekel doktor in vstal, da bi s tem nakazal konec pogovora. »V tem primeru gre le za izbiro. Ti, Barney, se moraš odločiti ali boš živel naslednjih šest mesecev, ali pa boš tvegal in se odločil za preloženo zdravljenje in s tem daljše življenje. In ti, VVinona, se moraš odločiti, ali boš čakala Barneya. Čakanje utegne trajati dolgo. Zelo dolgo « VVinona je pogledala Barnabasa v oči in se na¬ smehnila. »Odločila sva se. Čakala bom.« Barnabas je odprl usta, da bi spregovoril, a mu jih je VVinona pokrila s prsti. »Čakala bom!« je rekla. XXX Čuvaj, ki je sedel na svojem stolu med mumifici¬ ranimi trupli, je bral članek v časopisu in se čudil dosežkom znanosti. Končno so odkrili zdravilo za... za... karkoli ježe bilo. Ni mogel izgovoriti imena redke bolezni, čeprav je večkrat počasi iz¬ govoril posamezne zloge. Zbegano je stresel z glavo in odnehal. še enkrat je prebral članek, nakar je od zunaj za¬ slišal opoldanski zvonec. Zložil je časopis, ga sti¬ snil pod roko in vstal. V naglici je zapustil sobo z egipčanskimi mumijami v filadelfijskem univerzi¬ tetnem muzeju in se napotil v najbližjo restavra¬ cijo na kosilo. TIM 10 »82/83 399 timov/ oglasi KUPIM letalski motorček od 0,9 do 2ccm z eliso in receptom za gorivo. Cena naj ne presega 1000 din. Andrej Ciglič Cesta JLA 33 64000 Kranj MODELARJI! Prodam RC mo- torca od 2 do 5ccm, motorca za 10ccm in RC jadralca 250 cm. Vsi modeli so brezhibni. Miha Kvartič Prešernova 36 61000 Ljubljana tel. (061) 321-756 PRODAM disco light-shovv 2x1000 W. Franc Breznik Pot na Kamenšak 24 62230 Lenart tel. (062) 74-326 PRODAM avto BMW na daljin¬ sko vodenje — GRAUPNER, kardansko os za eksplozijske motorje, usmernik 0-25V in 2,5 ali 5 A, kataloge, eksplozijski motor OS MAX-15 2,5ccm, 3 ža- rilne svečice, 3 litre goriva in ba¬ terijo za vžig 1,5 V D.V. SAN WA 6 kanalov, Ni-Cd celice (12 kosov 1,2 V, 50 mA) ter polnilec. Sebastijan Vozlič Vrečarjeva 5 63310 Žalec KUPIM 4-kanalno napravo za DV letalo (oddajnik, sprejemnik, polnilec, 2 ali več servomotor- jev, akumulatorji). Naprave naj bodo dobro ohranjene. Boris Sovič Levstikova 11 62380 Slovenj Gradec tel. (062) 841-768 popoldne ob koncu tedna KUPIM enega ali več servov »SIMPROP TINY-C«. David Marc Lavričeva 48 65270 Ajdovščina tel. (065) 61-434 PRODAM tranzistorje: BC 109, BC 178, BC 179, 2 N 1369, 2 N 1893, ICs: QM 8210, LM 320, TAA 621, LM 387, CD 4066, kondenza¬ torje, upore, razne načrte. Za kompleten spisek pošljite 8 din. Kupim ali zamenjam za zgoraj omenjeni material ICs: 4017 (5 kosov), 4027, 4049, 4093, zvoč¬ nik 02 W (5 kosov). Marko Zaplotnik Stružnikova 26 64208 Šenčur PRODAM vertikalno stojalo ST 110 brez mize (ploskve). Boštjan Pogačnik Namilje 11 64201 Zg. Besnica PRODAM 4-kanalni in 2-kanalni LIGHT-SHOVV. Vgrajen v minia¬ turno ohišje z vsemi priključki in regulacijo jakosti utripanja. Prodam tudi CB postajo YUGO 31 in usmetnik 0—30V, 5A, pri¬ meren za CB in splošno rabo v elektroniki. Aleks Gračner Dobrteša 46 a 63311 Šempeter PRODAM napravo za DV ALPHA CONTEST SIMPROP 27 MHz 4- kanalno s tremi servomehani- zmi, komaj vtečena motorja OS 1,6ccm in KB Marine 3,5 ccm, start-akumulator 6,5 Ah original, barve ALKY-FIX belo in črno in dve letalski elisi 10 ccm in 0,8 ccm, obe NXLON. Uroš Spremo Ob žici 5 61000 Ljubljana tel. (061) 579-512 PRODAM digitalno CB postajo, ATOM-3 in v KITU elektronski reverberator, kristalni filter 10,7MHz in sklope za UKT po¬ stajo UKM-7, transistorje 40280, 40281, 40282. CB ojačevalec 25 W, telefonski odjavnik — kupim pa IC, MB 3756, MC 145106, SAD 1024, filter SFD 455 D in mikrofone za CB. Stevan Damnjanovič Knez Mihajlova 62 18400 Prokuplje tel. (027) 22-465 KUPIM elektromotorček RS 540 ali RS 540 S. Jure Miklavc Groharjevo naselje 3 64220 Škofja Loka PRODAM motorček z notranjim zgorevanjem VVEBRA GLO STAR 3,5ccm z navadnim in RC uplinjačem, eliso In svečko; RC avto (FORD GT) brez motorja in RC naprave, s sklopko in krmil¬ nim mehanizmom; HI-FI STE¬ REO ojačevalnik 2x20 W; 2 boxa 30 W, prodam tudi več relejev 110 V, 220 V — plačilo po povzet¬ ju. Marko Mori Pod gradom 35 62370 Dravograd PRODAM RC napravo FUTABA — 3-kanalno: oddajnik, spreje¬ mnik (micro), 2 servomehani- zma. Prodam tudi DRYFIT štar- takumulator 2 V; 9,5 Ah, polnilec zanj, Thonder Tiger, kljuko za vžig eksplozijskih motorjev, dir¬ kalni čoln IMPALA (za motorje od 3,5 do 10ccm) in veliko ma¬ lenkosti, npr. osi, kardane, elise in podobno. Kupim pa RC napravo s 6 do 8 kanali, ali zanjo zamenjam zgo¬ raj naštete stvari. Naprava naj bo po možnosti MULTIPLEX. Samo Laharnar Celovška 189 61000 Ljubljana tel. (061) 557-462 NUJNO prodam (4 do 8-kanalno) napravo za daljinsko vodenje Robbe TERRA z dvema servo- motorjema (še v garanciji), pol¬ nilec Robbe 7, Ni-Cd akumulator 8,4 V, elektromotor Mabuchi 540 RS, več kardanov, elis, osi, nekaj 2 mm balse, kataloge mo¬ delov, veliko materiala za grad¬ njo male (HO) železnice. Sandi Plaskan Velenjska 6 a 63310 Žalec tel. (063) 710-363 PRODAM kvalitetne zvočnike 2x10W, impendanca 4 ohmf, ali zamenjam za večjo količino plošč. Sandi Volavšek Kešetova 6 a 61420 Trbovlje KUPIM C-MOS integrirano vezje 4069 ali TTL 7404 in tranzistor BC 107 A. Peter Babič Kajuhova 8 61000 Ljubljana tel. (061) 455-334 zvečer 400 TIM 10 »82/83 PRODAM primo-predajnik (144-6 MHz FM, AM CW 1 W, oddajnik kanalni na kristala — dodam kristal za R 7 FM), sestav¬ ljen, a ne uglašen (preizkušena gradnja), kupim pa dobro ohra¬ njeno kitaro in zvočnike 60 W simus. Dejan Gabrič Žužemberk 200 68360 Žužemberk tel. (068) 84-117 popoldan NUJNO kupim štiri tranzistorje 2N 3055. Cena kosa naj ne pre¬ sega 150 din. Kupim tudi IC UA 741 ter Time letnik 197680 št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8. Prodam pa tranzistorje 2N 2219, BSX 45, BC 307, kondenzator 100 |iF/16 V in IC HCF 4017 BE. V poštev pride tudi zamenjava. Andrej Jakšič Bratov Blanč 5 61210 Ljubljana-Šentvid IZDELUJEM drevesa in smreke različnih vrst In velikosti, odvi¬ sno od sistema železnice (Z, N, TT, HO). Velikost dreves in smrek je od 6cm do 10cm. Cene so odvisne od velikosti: na¬ vadne smreke (od 21 — 25 din), okrasne smreke (od 23 — 27 din), jelke (od 23 — 27 din), list¬ nata drevesa (od 25 — 29 din), ciprese (od 24 — 28 din). Pri naročilu navedite sistem že¬ leznice In kaj želite oziroma veli¬ kosti Izdelkov po želji. Pri naro¬ čilu nad 10 kosov vam priznam 20% popusta. Naročeno prej¬ mete v roku 15 dni po povzetju. Ne pozabite priložiti svoj naslov. Niko Grabnar Vir, Tolstojeva 3 61230 Domžale PRODAM angleščino 2000 S programirani tečaj z dvema stopnjama in slovnico. Paket vsebuje 36 kaset in knjižic. Ka¬ sete so še neuporabljene. Pro¬ dam tudi revijo Življenje in teh¬ nika letnik 80-81,81 -82. Cena po dogovoru. Igor Žižmond Preddvor 41 a 64205 Preddvor PRODAM material za gradnjo že¬ leznic po HO sistemu, ki vsebuje 96 krivih, 9 ravnih tirov in kri¬ žišče z dodatnimi malimi tiri. Prodam tudi lokomotivo s pušno napravo in originalen vagon, eno navadno lokomotivo ter 4 velike vagone, tramvaj z dvema vagonoma, totoaparat KIJEV- KNEB 4 A in avtocesto po HO si¬ stemu (6 krivih in 2 ravna tira, 1 avtomobilček ter ograje in pod¬ stavki). Robert Kuštrin Slap ob Idrijci 231 a 65283 Slap ob Idrijci tel. (065) 98-035 zvečer od 19. do 20. ure KUPIM slušalke za žepni tranzi¬ stor, lahko tudi brez »špice«. Cena naj ne presega 250 din. Kupim tudi dva zvočnika z močjo 0,25 W ali 0,3 W (cena zvočnika naj ne presega 100 din) in načrt s seznamom materiala za 6 W ojačevalec. Franci Hribar Brejčeva 17 61230 Domžale KUPIM naslednje številke Tima: letnik 71/72 vse številke, letnik 7071 vse številke, letnik 7273 vse številke, letnik 7374 št. 1,4, 5, letnik 74/75 vse številke, letnik 7576 št. 8, letnik 7677 vse šte¬ vilke, letnik 77/78 št. 9—10, let¬ nik 7679 št. 2, 5, 7. Vse številke plačam po prvotni ceni. Darko Vrbančič Gmajna 18 62380 Slovenj Gradec PRODAM 60 W stereo ojačeva¬ lec v KIT z načrti. Boris Mori Koroška cesta 23 62370 Dravograd TAKOJ kupim CB postajo, an¬ teno in usmernik za 12 V — po¬ samično ali vse skupaj. Andrej Trampuš Žarova 24 63320 Titovo Velenje tel. (063) 852-654 KUPIM načrt za WALKIE-TAL- KIE in CB postajo. Pavel Potočnik Nemilje 6 64201 Zgornja Besnica Ugodno prodam 30 malih plošč in dve veliki, stripe, zabavnike, transformator in motorček 1,5V primeren za ladjo. Maksi Bukovšek Nova vas n. h.. 63230 Šentjur pri Celju /-9» -A L** • .-v#**5/ OY N SISTEM zamenjam za HO: 12 m prog, 7 kretnic, nekaj tirnega materiala, 4 lokomotive in 14 va¬ gonov. Blaž Dobre Laknerjeva 1 — Koseze 61000 Ljubljana tel. (061) 574-868 PRODAM 29 krivih tirov, 7 ravnih tirov, tramvaj in lokomotivo, 7 vagonov, 10 smrek in italijanski regulator hitrosti po HO siste¬ mu. Prodam še železnico iz LEGO kock z 2 motorjema in ita¬ lijansko kolo s števcem — kro- sovca za starost 13 let. Jure Vičič Zg. Kašelj Cesta španskih borcev 17 61260 Ljubljana-Polje MODELARJI pozor! Kupim 8- kanalno napravo, ki naj vsebuje: oddajnik, sprejemnik za 8 kana¬ lov, akumulatorje, 4 servo mo¬ torje, priključni tabli ter na¬ stavke za servo motorje. Zraven naj bo tudi akumulator za vžig z žariino svečko 1,5V—2 V ter kljuka za vžig. Andrej Kodrun Sv. Florjan 65 63325 Šoštanj PRODAM železnico in avtocesto (starejše izvedbe) Mehanoteh- nika po HO sistemu. Cena po dogovoru. Primož Čretnik Jenkova 38 63000 Celje KUPIM načrt za Eifflov stolp iz vžigalic. Cena po dogovoru. Mario Grubenšek Linhartova 4 63000 Celje tel. (063) 25-055 PRODAM 18 cvetočih dreves (Kieinbahn), 25 smrek. Vsa dre¬ vesa so po HO sistemu in nov transformator Kieinbahn Eiek- tronic. Bojan Bitenc Mariborska 25 61000 Ljubljana PRODAM fliper SAFARI, kotalke z zavorami (skoraj nove), mer¬ cedes na žično vodenje, želez¬ nico po HO sistemu in otroški te¬ lefon. Borut Berlč Nad Mlini 44 68000 Novo mesto tel. (068) 21-303 popoldan slikovna križanka Pavle Gregorc trgovina z amaterskim in tehničnim materialom VAM jton^SVOJIH POSLO\ C VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO PRI TEHNIČNEM POUKU, VSE KAR POTREBUJETE ZA DELO V KLUBIH IN KROŽKU I KOMPLETI, RADIOAMATERSKI IN ELEKTR TEHNIČNE IGRAČE — ELEKTRIČNE ŽELEZNICE, ELEKTRIČNI AVTOMOBILI, AVTOMOBILSKI LJUBLJANA, STARI TRG 5