šuje ja tem čas. ki ga ti veliki objekti morajo prebiti v Inki zaradi remonta. To pomeni za Splošno plovbo ogromne prihranke. Ladjedelnica je tudi že zgradila prve nove majhne železne plovne objekte: najprej sesalni bager ,,Peter Kle- pec", ki sedaj poglablja morsko dno za bodočo koprsko luko. potem še tisoč tonski tanker za Dunavski Lloyd, ki je bil splovljen koncem sep- tembra letos. Sedaj pa gradi dva tankerja po tisoč ton za isto podjetje. Naša ladjedelnica ima po- nudb na pretek. Podjetja iz Istre in Dalmacije želijo, da bi jim gradila lesene ribiške ladje, iz Nemčije je prišla ponudba za gradnjo večjih ladij za prevoz banan, iz Holandije za gradnjo motor- nih čolnov itd. Vse to je lepo — potrebno pa je, da predvsem gradimo ladje za svoje potrebe. V kratkem ¡se bo ladjedelnica razširila do kapacitete, kakor to predvideva njen investicijski program in bo potem kos vsem postavljenim nalogam. Razvoj našega pomorstva ustvarja svojevrstno in zelo raznoliko problematiko. Nedvomno so naši kolektivi v pomorski šoli in v podjetjih v tem tako kratkem času dosegli velike uspehe, kar dokazuje izreden smisel in veselje naših delovnih ljudi do pomorstva in pomorskega gospodarstva. Perspektive za nadaljnji razvoj so dobre, vendar nas čaka še mnogo truda in dela, da bomo na tem našem tako majhnem koščku morske obale res izkoristili vse možnosti, ki so nam dane. V zvezi s tem je tudi potrebno, da nenehno in povsod širimo pomorsko misel ter predvsem naši mladini odpiramo širne horizonte, ki jih pomor- stvo nudi. Darko Radinja Hidroenergetski H i d r o e n e r g e t s k a o z n a k a n a š i h rek . Zanesljivih podatkov o bogastvu hidroenergetskih virov v naši državi še inimamo. Vsi podatki, redvojni ali povojni, so v glavnem le cenitve, i se razlikujejo že po samih metodah ocenje- vanja jn zato tudi po rezultatih. 1 Podobne težave so seveda tudi drugod po svetu. Na zelo relativno vrednost cenitev nas opozarjajo tile primeri. V A v s t r i j i so leta 1936 ocenili razpoložljivo (potencialno) hidro- e.nergijo na okoli tri milijone k\V, leta 1946 na sedem milijonov ,k\V. sedaj pa predvidevajo, da bodo do leta 1970 izkoristili devet milijonov kW. pri čemer poudarjajo, da hidroenergetska zmog- ljivost ne bo še do kraja izkoriščena. V Š v i c i so (ok. 1. 1900) ocenili razpoložljivo energijo ina 0.4 milijone kW, leta 1914 ¡na 1,7 milijonov k\V, . leta 1950 pa celo na 7.5 milijonov kW. V Z D A je ocenitev z leta 1930 omenjala 200 milijonov kW, leta 1950 pa že 600 milijonov k\V poten- cialne hidroenergije (F. Nesteruk, I lidroencrget- ski resursi sveta. Moskva 1946: V. Šlebinger, IV. svetovna energetska konferenca v Londonu, Elektr. vestnik. Ljubljana. 1952, 3—4). Naraščanje potencialnih k\V ni le posledica boljšega poznavanja vodnih razmer, temveč če- dalje bolj izpopolnjene tehnike izkoriščanja vodnih sil. Spričo različnih kriterijev po posameznih dr- žavah pa spričo različne stopnje pomembnosti vodnih sil v energetiki posameznih držav, je razumljivo, da je ocenjevanje vodnih sil po kon- tinentih ali ¡po vsem svetu še bolj problematično. Nesterukova statistika na primer navaja 500 mi- lijonov kW kot brutto moč vseh izkoristljivih viri Jugoslavije moči na svetu pri nizki votli. Danes se je ta šte- vilka dvignila že na okoli 650 milijonov k\V. Za srednji pretok pa znaša po podatkih svetovne energetske konference v letu 1948 svetovni hidro- energetski potencial 802 milijona k\V. Po V. Slebingerju (1951 1.) znašajo vse brutto potencialne moči na zemlji 5609 milijonov kW, celotna energija tekoče vode na zemlji pa naj bi bila v povprečnem hidrološkem letu 492.000 mi- lijard kWh. Celotna proizvodnja električne ener- gije (vodne in termične) pa je bila leta 1955 okoli 1540 milijard kWh, torej komaj 3°/00 raz- položljive hidroenergije. Po izredno nizkem de- ležu izkoriščenih vodnih moči vidimo, da je hi- droenergetika razen v nekaterih redkih državah pravzaprav šele v začetku razvoja. V Evropi je izraba hidroenergije večja. To nam dokazujejo tudi naslednje številke (brez SZ). leto 1929 1938 1950 1952 1954 1955 40.886 66.088 121.229 145.452 154.777 165.901 milijard kWh Za leto 1957 pa cenijo proizvodnjo na 190 mili- jard kWh. Ako upoštevamo 5—7o/o letni porast, bo čez tri desetletja izkoriščena vsa izrabljiva hidroenergija. Danes cenijo da izkorišča Evropa 35 o/o vseh ekonomsko izrabljivih hidroenergetskih moči. > V Jugoslaviji je bila po predvojnih podatkih Generalne direkcije za vodno gospodarstvo oce- njena potencialna hidroenergija večjih in srednjih vodotokov na 3,5 milijard kWh pri povprečno nizkem vodnem stanju, in na 9,4 milijard kWh pri povprečno srednjem vodnem stanju. Po po- vojnih podatkih (Slebinger 1943, Colič 1949. leta) 5 pa je energetska moč naših' rek pri povprečnem srednjem vodnem stanju 16 milijard kWh. Od tega je izkoristljivih glede na sedanji tehnični razvoj 8—9 milijard kW. Glede na te podatke se danes izkorišča ena četrtina ekonomsko izkorist- ljivih vodnih moči. V zadnjih letih po tudi te podatke popravili. V okviru Yougelexporta so leta 1953 ocenili ka- paciteto proizvodnje hidroenergije Jugoslavije na 50 do 60 milijard kWh. Hkrati je tehnični odbor Yougelexporta sklenil, da bo proučil hidroener- getske vire Jugoslavije po metodah, ki jih upo- rablja odbor za električno energijo Evropske go- spodarske komisije OZN. Obenem je tudi Jugo- slavija sklenila, da bo izdelala v skladu z med- narodno priznanimi normami brutto in netto inventar vodnih sil, pregled vodnega pretoka za posamezne letne čase. geološko-morfološke raz- mere itd. šele s tem bomo dobili bolj zanesljive podatke o hidroenergetskem bogastvu Jugoslavije. Ce računamo, da so za Evropo ocenili 500 mi- lijard kWh izkoristljive potencialne hidroenergije, potem vidimo, da odpade na Jugoslavijo kar 10o/o vseh evropskih hidroenergetskih rezerv. V pri- merjavi s srednje evropskim hidroenergetskim pasom pa razpolaga Jugoslavija kar z 2/3 hidro- energetskih virov tega področja. Jugoslavija je torej vsekakor precej bogata s hidroenergetskimi silami, četudi ne upoštevamo najbolj optimalnih cenitev. Pomen njene hidro- energije rje toliko večji zaradi energetske siro- mašnosti inekaterih sosednjih držav, oziroma za- radi njihovega že močno izkoriščenega hidroener- getskega potenciala (Grčija, Madžarska, Italija, Švica), pa tudi zato, ker razpolaga Jugoslavija z močnim deležem hidroenergije v zimskem času, torej takrat, ko je pomanjkanje električne ener- gije največje, in končno tudi zaradi relativne bližine potrošniških središč. Za hidroenergetsko oceno naših rek je ugodno zlasti to, da je vodna energija precej enakomerno razporejena po državi, kar je posebno ugodno glede na sedanje principe našega-gospodarstva, ki stremi k decentralizaciji. Enakomerna razporedi- tev hidroenergije pospešuje namreč geografsko decentralizacijo industrije. Posebno važno je tudi to, da elektrika ne učinkuje samo na urbanskem in industrijskem prostoru, temveč sega široko v agrarno področje, kjer more vplivati na dvig teh- nike agrarne proizvodnje in pospeševati ekonom- sko-tehnični napredek tudi v regionalnem obsegu. Prostorninsko neenakomerno izkoriščanje hi- droenergije v okviru države je zelo neugodno, ker je potrebno več daljnovodov, v katerih se iz- gublja tudi mnogo energije, potrebne pa so tudi ostale drage električne naprave. Tak primer je Avstrija, kjer so bogate vodne sile v zahodnem delu države, glavna potrošna središča pa na vzhodu. Podobno je tudi v vseh skandinavskih državah, kjer so močni hidroenergetski viri na severu, glavna potrošna središča, ki so oddaljena po 500, 700 in 1000 km, pa na jugu teh držav. Enako je tudi v Nemčiji, kjer gre elektroenergija z Alp proti severu tudi v 50O km oddaljena indu- strijska središča. Podobne težave so tudi v Španiji in Italiji. Skratka, večina hidroenergetsko po- membnih držav ima teritorialno neenakomerno razporeditev vodnih moči. Nasprotno pa imata ugodno razporeditev hi- droenergetskih virov poleg Jugoslavije edino še Švica in deloma Francija. Poleg tega ima Jugoslavija tudi razmeroma ugodno razporeditev vodnega pretoka preko leta. Na rekah sta namreč izoblikovana dva oziroma trije med seboj dopolnjujoči se vodni režimi. (Glej S. Ilešič, Rečni režimi v Jugoslaviji, GV, Ljubljana, 1947, XIX.) Elektroenergetska pove- zava jadranskih in panonskih rek ter Drave kot alpske reke more zagotoviti dokaj uravnano pro- izvodnjo hidroenergije. Tudi v tem pogledu ima naša država prednost pred alpskimi in skandinav- skimi deželami. D o s e d a n j a i z r a b a v o d n i h s i l v J u - g o s I a v i j i . V naši državi imamo dvojni način izkoriščanja hidroenergije, prvi še z močnimi obrtnimi potezami in drugi s povsem industrij- skim značajem. Prva vrsta izrabe je sicer po količini skromna, toda po izredni razširjenosti je vendarle pomembna ne le za pokrajinsko lice kulturne pokrajine, temv eč tudi za gospodarstvo. V mislih imamo najrazličnejše tipe vodnih mli- nov in vodnih žag, ki jih najdemo skoro na vsem našem državnem ozemlju. ( Za to žagarsko in mlinarsko izrabo hidro- energije je značilno, da izkorišča predvsem manj- Se in najmanjše vodotoke. Njun delež hidroener- getske izrabe naših rek nam sicer ni podrobneje znan, vendar moremo reči, da ima se v edno pre- cejšnjo vlogo v našem drobnem gospodarstvu. To je podobno kot domača in prava obrt, ki pred- stavljata še pomembno dopolnilo industrije. Na ta obrtni inačin hidroenergetskega izrabljanja na- ših rek v geografiji večkrat radi pozabljamo. Sev eda ec je velikopotezno izkoriščanje tekočih voda začelo šele z industrijskim načinom izrab- ljanja, ko se je začela vodna energija v HE pre- tvarjati v elektroenergijo. Tudi pri tem industrij- skem izkoriščanju hidroenergije ločimo-več raz- vojnih stopenj. i V prvi stopnji so nastale posamezne, večinoma manjše I1E, ki oddajajo energijo le nekaterim to- varnam ah manjšemu področju in niso povezane z ostalimi elektrarnami. Take primere imamo še danes v osrednjem in jugovzhodnem delu države. Pri drugi, višji stopnji razvoja so sosednje elek- trarne povezane z daljnovodi, se dopolnjujejo in morejo posredovati enakomernejši dotok energije. To razvojno stopnjo smo pred vojno imeli v Slov eniji, ko je bila povezana že večina elektrarn. Za tretje razvojno obdobje, v katerega stopa povojna elektrifikacija, je značilno, da so pove- zane vse TE in HE v skupen državni energetski sistem. Prednosti takega sistema BO očitne, zla9ti 6 ako so elektrarne povezane z različnimi vodnimi režimi in TE. 1 V Jugoslaviji smo imeli se do nedavnega štiri nepovezana elektroenergetska področja. Prvo pod- ročje je predstavljala Slovenija z zahodnim de- lom Hrvatske, drugo je bilo bosansko-črnogorsko- dalmatinsko elektroenergetsko področje. Tretje področje je bilo v Srbiji, četrto pa v Makedoniji, z delom južne Srbije. Leta 1955 sta bih povezani preko Zvornika energetski področji Srbije ter Bosne, Črne gore in Hrvatskega primerja. V letu 1957 pa je daljnovod Jablanica—Zagreb združil tudi energetski področji osrednjega dela države s Slovenijo in zahodno Hrvatsko. Izven združenega visokonapetostnega omrežja (110 k\V) so ostale poleg elektroenergetskega področja Makedonije le še nekatere posamične elektrarne, na primer na Uni in Ibru. (V. Korošec, Visokonapestno omrežje Jugoslavije, Elektrotehniški vestnik, Ljubljana 1955, 11—12.) Za elektrifikacijski razvoj naše države je zna- čilno, da se je omrežje srednje napetosti, ki je razdeljevalno omrežje za potrošnike, hitreje širilo kot visokonapetostno, to je zbiralno omrežje. V tem je tudi eden izmed vzrokov, da je pomanj- kanje električne energije večje, kot bi bilo po- trebno glede na skupno proizvodnjo TE in HE. V MILIJONIH KWH SSoo RAZVOJ PROIZVODNJE ELEK. ENERGIJE V JUGOSLAVIJI 1939 - 1956 46 W ¥3 SO S1 £2 5 3 §4 SS 56 — - -Sooo - - 4 o m - J o OO - - 2 0 O O - - 1 0 O O - L 0 Danes je letna proizvodnja električne energije Jugoslavije nekaj nad pet milijard kWh (1956. leta), kar je glede na to, da moremo izkoriščati 50 do 60 milijard letnih kWh, prav neznatna stopnja izkoriščanja, komaj 5—6o/0. Ako pa se pridružimo M. Vidmarju (EV, Ljubljana, 1953, 9—10), ki navaja, da more Jugoslavija proizva- jati 25 do 30 milijard kWh, potem izkoriščamo doslej 10—12o/0 naših hidroenergetskih virov. (40 o/o električne energije proizvajajo namreč TE.) Del našega sredjnjenapetostnega omrežja, zlasti pa omrežje nizke napetosti marsikje ne ustreza več. Zato je razumljivo, da izgubimo v prenos- nem omrežju skoro desetino izkoristljive ener- gije. Tako je na primer povojna elektrifikacija pokazala, da odpade pri nas na elektrarne le 30—35% stroškov, na visokonapetostni prenos in transformacijo 20o/0, stroški za razdelilno omrežje pa znašajo kar 45—50 o/o celot nih elektrifikacij- skih stroškov (EV, 1955, 11—12, str. 369.) Zbiralno (visokonapetostno) in razdelilno omrežje (srednje in nizkonapetostno) je pravza- prav najšibkejša stran naše elektrifikacije. Razen gospodarskih vzrokov pa so tu po sredi tudi pri- rodnogeografski. Daljnovodi potekajo namreč po- gosto po reliefno in klimatsko težavnem ozemlju našega gorskega sveta. Zato so ponekod potrebni posebni tokovodi in nosilci zaradi močnih snežnih žametov, zaradi silovitih vetrovnih področij z naglimi vremenskimi spremembami (žled, burja in podobno). Zanimive podatke in grafične prikaze o na- raščanju električne energije v naši državi in v posameznih republikah nam nudi članek H. Po- žarja, Električna energija v Jugoslaviji, v Geo- grafskem horizontu, Zagreb. 1955, 3—4. E n e r g e t s k i p o m e n r e k g l e d e na o s t a l e e n e r g e t s k e v i r e v J u g o s l a v i j i . Dandanes je kljub težnji po tvorbi sestavljenega energetskega sistema (premog, nafta, vodne sile itd.) večina držav dokaj izrazito razdeljena na ..hidroenergetske" in „termoenergetske" države, pač glede na energetske vire, s katerimi razpola- gajo. Taka enostranska energetska usmerjenost seveda ne more biti najbolj smotrna že zato, ker so posamezni energetski viri hajbolj primerni le za določene gospodarske panoge. Drugače je seveda, kadar razpolaga država z vsemi glavnimi energetskimi viri, s premogom, nafto in vodnimi silami v kolikor toliko zadovo- ljivi meri, kot je primer v naši' državi. Takrat pa je potrebno, da je energetski sistem, ki je sestav- ljen iz posameznih energetskih virov, združen v gospodarsko čim bolj homogeno celoto, kjer se posamezne energetske veje čim bolj smiselno povezujejo. Treba je torej določiti najugodnejše razmerje med proizvodnjo nafte in proizvodnjo posameznih vrst premoga ter med proizvodnjo termo- in hidroenergije. Naša država je energetsko izredno zanimiva. Ne samo zato, ker ima vse tri glavne energetske vire, temveč tudi zato, ker ima skoro vsak izmed 7 teh" virov določene poteze, ki »o specifične za našo državo. Vzemimo na primer vodne pile z močnim de- ležem kraške hidrografije. Alpsko-dinarski svet je namreč kakor ogromno kameno sito, ki preceja prav gotovo eno četrtino vseh padavin v Jugosla- viji, a ko ne več. Ker se to sito dviga strmo in tik ob morju ter je hkrati omejeno na razmeroma ozek primorski pas, je tudi pretok a odovja tu zelo živahen. Saj je kraška hidrografija zaradi obilnih padavin [zelo izdatna. Brez dvoma se moramo prav izdatnim padavinam zahvaliti, da je tu top- ljen je apnelnca tako intenzivno, intenziven kras. Paradoks — čim več padavin, čim večja na mo- tenost, tem hujši je kras. Živahna cirkulacija vode z velikim strmcem in veliko vodnatostjo kraške hidrografije bo brez dvoma postala v bodočnosti bogat vir hidroener- gije v naši državi. Sicer je tu rečna mreža v pre- težni meri potisnjena v notranjost, pod površje in prihaja na dan šele v nizki nadmorski legi ter je zato njena hidroenergetska v rednost mnogo manjša. Toda takoj moramo pristaviti naslednje: V kraškem svetu imamo posebne površinske ob- like, (uvale in kraška polja), ki glede na sv ojo zaprtost in ponikalnice, ki so v njih, ter glede na njihovo različno nadmorsko lego, naravnost va- bijo, da bi jih usposobili za ogromna akumulacij- ska jezera. Kraška hidrografija bi se na ta način spremenila v izredno bogat hidroenergetski vir. Dani so vsi pogoji, razen tega, da ni kameninska osnova Inepropustna. Glede propustnosti pa bo treba poiskati Uspešno tehnično rešitev. Taka rešitev bi bila izrednega pomena za našo državo, saj zavzema kras eno desetino vsega ozemlja. Prve korake, prve izkušnje si je sicer naša hidro- energetika že pridobila, na primer pri 11E Moste na Savi, kjer je del zajezitvene soteske v apnencu. Vododržnost kamenine so si zagotovili šele s po- sebnimi tehničnimi postopki (z vbrizgavanjem ce- mentnega mleka v razpoke pod visokim pritiskom in podobno). Se korak dalje so napravili pri 1IE Vinodol, kjer so speljali v umetno jezero vrsto kraških voda. Spomnimo se 'nadalje ¡načrta za hidroenergetsko izrabo Planinskega polja, No- tranjske reke itd. Upajmo, da ne bo ostalo pri teh prvih korakih in prvih načrtih naše hidro- tehnike in hidroenergetike pri osvajanju kraškega sveta. Kraške reke so namreč tudi hidrološko ugodne, ker se odlikujejo tudi po časovno mnogo bolj počasnem reagiranju na padavinske razmere. Odziv na padavine, na topljenje snega, pa tudi na nalive se pri kraških vodah močno zakasni in regulira zaradi podzemskega pretoka. Tako na- stopajo na primer visoke vode ponikalnic na kraških poljih mnogo počasneje in mnogo bolj umirjeno, pa tudi dalj časa trajajo in počasneje upadajo. Naše reke imajo tudi izven kraškega sveta vrsto značilnosti, zlasti glede na relief. Večino našega ozemlja sestavlja mlad relief z vsemi svojimi značilnostmi, torej tudi z živahno hidrografsko mrežo, z živahno reliefno energijo oziroma z neuravnoteženim značajem svojih tokov pa tudi z značilnim razmerjem med dolžino in strmcem vodotokov. Spričo reliefa je razumljivo, da ima večina naših rek gorski značaj, saj sega I 8 0 / 0 ozemlja nad 1000 metrov, 27 0/0 pa nad 50O metrov. Strm, povečini skalnat svet. podvržen močnemu prepe- revanju. povzroča hudourniško delovanje tekočih voda. kar se more pokazati v bodoče posebno ne všečno v naglem zasipavanju akumulacij- skih IlE. Osrednja lega gorskega pasu, ki se vleče kot hrbtenica preko naše države povzroča, da se vleče v vsej vzdolžni smeri našega ozemlja obsežen razvodni svet. Obsežnost in lega tega gorskega pasu je vzrok veliki razsežnosti povirnega vo- dovja. V tem je tudi vzrok, da ima velik del naših rek razvit predvsem gornji tok z vsemi svojimi značilnostmi, v manjši meri pa srednji oziroma spodnji tok. S tem v skladu je za pretežni del naše hidrografske mreže značilna močna morfo- genetska funkcija naših rek, bodisi erozijska, bodisi akumulacijska. Posledica v vzdolžni smeri [K>tekajočega razvodja so poleg tega številne, a kratke reke. Zaradi pestre petrografske sestave tal in /.a rad i živahno razrezanega reliefa je večina dolin in dolinskih odsekov, zlasti dinarskih (na panonski ali na jadranski strani) konsekventnih oziroma z menjavo subsekventnih odsekov. To pov zroča živahno menjavanje širokih dolin- skih oziroma kotlinskih odsekov z ozkimi sotes- kami in kanjoni, s številnimi ostrimi kolenastimi zavoji, s spreminjanjem strmca in podobno. Vse to seveda samo povečuje hidroenergetsko upo- rabnost naših rek. (Številne IlE na kolenih dinar- skih rek.) Celo v rodopskem svetu nudi menjava kotlin in vmesnih jklisur s [povečanim strmcem rek marsikje ugodne geološke-reliefne pogoje za iz- rabo hidroenergije, pa čeprav so drugi prirodno- geografski pogoji manj ugodni. Doslej smo reke premotrivali predvsem glede na njihov hidroenergetski pomen, torej le z ene strani. Podčrtati pa je treba, da je hidroenerget- ska izraba rek samo eden izmed načinov izkori- ščanja. Saj vemo, da imajo reke v današnji kul- turni pokrajini vse bolj mnogostransko vlogo. Ta njihova vloga je toliko bolj kompleksna, kolikor bolj so pokrajine gospodarsko razvite. Toda kakor je izraba teh rek lahko zelo različna, kakor $0 pač različiu nameni, tako so različne tudi zahteve, ki si često med seboj nasprotujejo. Pogosto je glavna ¡reka nekega porečja osnovna prometna pot za pokrajino. Ce že ne reka sama kot vodna pot, pa vsaj rečna dolina, po kateri je speljana železnica oziroma cesta. To velja zlasti za naš dinarski svet, kjer prečka gorovje razme- roma malo rek, te pa so zato v prometnem po- gledu toliko bolj pomembne. Cesta ali železnica, 8 ki se vije po dnu doline navadno tik ob reki, je pogosto ovira za intenzivnejšo hidroenergetsko izrabo rek. Lep primer za to je dolina Neretve pri Jablanici, kjer so morali cesto in naselje pre- staviti jz dolinskega dna. Seveda, čim več je HE in drugih ¡naprav ha reki, v toliko večji meri se spreminja tudi pri- rodni rečni režim, z (njim pa tudi ostale erozijsko- akumulacijske poteze reke. S tem pa je človek že začel posegati v samo mojrfogemetsko funkcijo rek. V Alpah, kjer je hidroenergetska izraba rek dosegla tolikšno stopnjo, da je z okrog 180 umet- nimi jezeri. 50 ¡nadaljnjih pa je v načrtu (H. Link, Die Speickersoen der Al pen, Zurich, 1953), večini rek v marsičem spremenjen strmec pa tudi vodno kolebanje, je s tem spremenjena tudi morfoge- netska funkcija teh rek. Na rekah torej nastajajo umetni rečni režimi, podobno kot »o se prirodnim jezerom pridružila umetna. Te rečne režime moremo imenovati ¡an- t r o p o g e n e r e č n e r e ž i m e , podobno kol moremo imenovati umetne prekope in kanale a n t r o p o g e in e v o d o t o k e . Nekatere funkcije rek se lepo razvrstijo vzdolž vodotoka. Tako na primer hidroenergetska izraba rek najraje posega v gornji tok reke, kjer je strmec največji, kjer so doline najožje in veči- noma še v živi skali, ter je zaradi prometne od- maknjenosti tudi ustvarjanje umetnih jezer naj- bolj prikladno. Nasprotno pa so spodnji tokovi rek spričo manjšega strmca, večje vodinatosti in večje obljudenosti pokrajine bolj primerni za plovbo, namakanje itd. Seveda ni vedno tako. Vzemimo primer make- donskih rek. Spričo velikega kolebanja teh rek, bi bile najbol j primerne večje akumulacijske I TE, ki bi v hladni polovici leta zbrano vodo trošile v suhi poletni dobi. To pa je seveda v nasprotju s poljedelsko izrabo rek, ki tudi potrebuje po- letno vodo za namakanje. Hidroenergetsko vred- nost makedonskih rek torej močno zmanjšuje dejstvo, da so tu zelo velike potrebe po nama- kanju. [ Podobno je pri naših velikih rekah v Panon- ski nižini, intenzivnosti njihovega kolebanja se kaže na eni strani v poplavah, ki so škodljive v kmetijstvu kakor tudi v vodnem prometu, na drugi strani pa v ¡nizkem vodnem stanju, ko zavlada suša in se nemalokrat ustavi tudi plovba. Razumljivo, da v takih razmerah tudi hidroener- getska izraba ni mogoča, čeprav bi bila spričo velike vodnatosti lahko precejšnja. Skratka, tu bi bilo zaradi očitnih neugodnosti prirodnega rečnega režima teh rek potrebno tako reguliranje teh vodotokov, da bi umetni rečni režim koristil kmetijstvu, plov bi in hidroenergetski izrabi hkrati. Vrsto posebnosti ima tudi naše premogovno bogastvo. Zanj so značilna sicer številna, vendar razmeroma manjša ležišča in ta večinoma ¡slabših vrist premoga, zlasti pa z neznatnimi zalogami čr- nega premoga. To neugodho razmerje med posa- meznimi vrstami premoga se iz leta v leto še slabša. . \ Iz leta v leto se namreč veča delež lignita (od 20 o/o v ¡prvih povojnih letih na 43 o/o v letu 1956), vzporedno s tem pa pada delež rjavega premoga (od 70 o/o na 50"o/o v istem obdobju). Rahlo naza- dovanje je ¡opaziti tudi pri deležu črnega premoga (od 10o/o ¡na 7,2o/0). Te značilnosti našega premogovnega bogastva se kažejo v tem, da skušamo izdelovati kok3 iz mešanice islabših vrst premoga. Danes je premog še vedno najpomembnejši energetski vir pri nas. Ker je naraščanje proiz- vodnje veliko, letno 10—12 o/o, bo vodilno vlogo obdržal tudi še v bodoče. V naši državi prevažamo premog s (30—40 o/0 vlage (lignit, slabše vrste rja- vega premoga) celo na velike razdalje, kar dru- god ni v navadi, zato da bi preprečili uporabo črnega premoga kot goriva. Seveda pri nas pre- važamo ¡slabše vrste premoga tudi zato, ker je proizvodnja nafte in hidroenergije še nezadostna. Ce pa pomislimo, da je promet v naši državi še vedno precej pomanjkljiv, potem je večja upo- raba hidroenergije, ki jo posreduje električno omrežje, precej bolj ekonomična že zato, ker se s tem izdatno razbremeni tudi sam promet. V Veliki Britaniji pa tudi v Nemčiji so na primer izračunali, da je precej vseeno, ali dova- jajo električno energijo iz TE, ki je postavljena ob premogu, v potrošniška ¡središča po daljnovo- dih ali pa tja prevažajo premog in ga v po- trošniških središčih nato spremenijo v električno energijo. | V državah, ki so prometno dobro urejene, prevoz premoga po železnici verjetno res uspešno tekmuje s prenašanjem energije po daljnovodu. Drugače pa je to v državah z bolj šibko pro- metno mrežo in z manjšo zmogljivostjo le-te. Tam pa je brez dvoma bolj ekonomično prena- šanje energije po električnem omrežju. Poudariti je treba, da pri nas v Jugoslaviji pravzaprav še nismo temeljito proučevali ali sku- šali vsaj perspektivno določiti, najugodnejše raz- merje med intenzivnostjo izkoriščanja posameznih energetskih virov ali pa sploh začrtati smotrni razvoj našega energetskega sistema. \ P o m e n v o d n i h s i l J u g o s l a v i j e z a e n e r g e t s k o g o s p o d a r s t v o E v r o p e . Elektrogospodarski strokovnjaki so zlasti v zad- njem desetletju vznemirjeni zaradi hitrega, sko- roda viharnega naraščanja potreb po električni energiji v svetu, ki jo proizvodnja le s težavo dohaja, marsikje pa sploh ne več. Sekretariat UNIPEDE (Union Internationale des Producteurs et Distributeurs d'Energie Elec- trique) je na osnovi proučevanja obsežnega sta- tističnega gradiva za posamezne države v zadnjih 30 do 40 letih, ugotovil določeno zakonitost v naraščanju porabe električne energije, ki se pri- bližno vsakih deset let podvoji. Ta porast terja zelo naglo graditev novih elektrarn. Od leta 1929 9 do 1955 se je svetovna proizvodnja električne energije več kot potrojila (od 291 do 1539 mili- jard kWh), od tega odpade 38°/o na hidravlično in 62 o/o na termično energijo. V Evropi (brez SZ) je v isti dobi proizvodnja narasla od 118 na 475 milijard kWh. Potreba po izkoriščanju no- vih energetskih virov za proizvodnjo električne energije postaja zato vedno nujnejša. Med dose- danjimi viri, ki se v glavnem uporabljajo za pro- izvodnjo električne energije (voda. premog, nafta) postajajo vedno bolj pomembne vodne sile, saj se razmerje med kalorično in hidravlično elek- trično energijo iz leta v leto spreminja v korist zadnje. V Evropi je bilo že leta 1950 to razmerje 60 o/o proti 40o/o v korist TE. V nekaterih evrop- skih državah pa je delež HE še večji: Norveška 99o/o, Švica 990/0, Finska 98o/0, Švedska 87°/o„ Avstrija 81 o/o, Irska 80o/0. Italija 78«o. Vsaka kWh, proizvedena s hidravlično ener- gijo, prihrani najmanj kilogram dobrega pre- moga. V Sloveniji se gibljejo na primer stroški za termično proizvedeno kWh od din 2.2 (TE Trbovlje) do din 10,5 (TE Ljubljana). (EV, 1954, 1—2, str. 81.) Pri hidravlično proizvedeni kWh pa znašajo stroški od 0,9 din do 2,1 din. Ako še upoštevamo, da so hidroenergetski viri neiz- črpni, je razumljivo, da imajo pri izkoriščanju energetskih virov vodne sile veliko prednost. Tiste industrijske države, ki so lastne hidroenergetske sile domala že izkoristile, prihajajo do zaključka, da je zanje gospodarsko ugodnejše, ako Uvažajo hidravlično energijo iz drugih držav, kakor pa da gradijo doma drage termične elektrarne. Raču- najo,- da bodo v dveh, treh desetletjih poleg Nemčije izrabile vse svoje razpoložljive hidro- energetske vire tudi Italija, Švica, Francija in Avstrija. V Evropi razlikujemo glede na razporeditev energetskih virov tri pasove. S e v e r n o e v r o p s k i h i d r o e n e r g e t s k i p a s obsega Island, Škotsko, Norveško, Švedsko in Finsko (SZ tu ni šteta). Premogovne zaloge znašajo tu le 0,1 o/o evropskih zalog, naravnega plina in lignita pa sploh ni. Pač pa razpolaga to področje z znatnimi, gospodarsko izkoristljivimi silami (170 milijard kWh letno), ki predstavljajo 36 o/o vseh evropskih hidroelektričnih virov. J u ž n o e v r o p s k i h i d r o e n e r g e t s k i p a s , ki obsega večinoma države z mlado naguba- nimi južno evropskimi gorovji (Severna Španija, Južna Francija, Italija, Švica, Avstrija, Jugosla- vija), ima sicer skromne premogovne zaloge, ki znašajo le 1,4 o/o evropskih rezerv, zaloge lignita pa 8o/o. Pomen tega pasu so bogate vodne sile, 240 milijard kWh, kar je 49o/o viseli evropskih vodnih sil. V m es n i p a s , ki obsega Zahodno in Srednjo Evropo, ima le okrog 14o/0 hidroenergetskih vi- rov Evrope (70 milijard kWh). Vsebuje pa okrog 98 o/o vsega rjavega in črnega premoga in 90 o/o vsega lignita v Evropi. Neenakomerna razvrstitev vodnih sil in pre- moga povzroča dvojno, tudi teritorialno precej ločeno proizvodnjo hidravlične in termoelektrične energije. Razen tega je v srednjem pasu. ki je hidroenergetsko najšibkejši, potreba po električni energiji največja. Zato se kaže zlasti v tem delu Evrope velika potreba po prenašanju električne energije iz sosednjih evropskih področij, torej preko državnih meja. Novi hidroenergetski viri, ki bi prišli v poštev za uvoz v industrijska središča srednje Evrope, so torej predvsem v Jugoslaviji, ki ima poleg Norveške največ razpoložljivih vodnih sil in jih sama za daljšo dobo še ne bo potrebovala. Letno kapaciteto proizvodnje hidroelektrične energije Jugoslavije so ocenili na 50 do 60 milijard kWh. Norveška bi sicer lahko proizvajala več, okoli 80 milijard kWh. Toda Jugoslavija ima pred Norveško prednost geografskega položaja, ker so norveški hidroenergetski viri zelo oddaljeni od potrešniških središč, razen tega pa jih od srednje Evrope loči morje. Poleg tega pa ima prednost tudi v tem, da večino električne energije lahko proizvaja pozimi, ko je potreba po njej največja, in je takrat zato tudi približno trikrat dražja od poletne. Pobude za elektroenergetsko povezavo evrop- skih držav so do ved le do tega, da so v okviru Odbora za električno energijo evropske gospodar- ske komisije OZN ustanovili razne komisije, ki proučujejo možnosti izvoza in uvoza električne energije. Tako je bila ustanovljena komisija „In- teralpen", ki proučuje možnosti za izmenjavo električne ¡energije med alpskimi državami, po- tem komisija „Societe de 1'Our", ki se ukvarja z istim problemom v okviru Beneluxa. Ustanovljen je bil tudi „Youge!export'£, med- narodna komisija strokovnjakov, ki proučuje možnosti izvoza električne energije jz paše države, in je sestavljena iz tehničnega, ekonomskega, fi- nančnega in pravnega odbora. Poleg Jugoslavije so v komisiji: Avstrija, Italija in Zahodna Nem- čija. Za delo komisije pa se zanimajo tudi Švica, Francija, Belgija, Luksemburg in v zadnjem času tudi Madžarska. Tem državam se je nazadnje pridružila še Nizozemska, ki je navezana skoro izključno na termično energijo in se zanima za uvoz poletne hidroenergije. Za izvoz električne energije iz Jugoslavije so predlagani naslednji objekti: Planinsko polje, Idrijca, Notranjska reka, Rečina, Lika in Gacka, Cetima, Rama, Glavatičevo in Ulog na Neretvi, Trebišnica itd. Hkrati je sklenjeno, da bo izdelala Jugoslavija brutto in netto inventar vodnih sil Jugoslavije po metodah prej omenjenega odbora za električno energijo evropske gospodarske ko- misije OZN. (Medtem pa je že izšla prva knjiga „Ener- getski izvori Jugoslavije — A. Vodne snage", ki jo je izdal Hidrotehniški institut v Beogradu 1956. leta. To je zelo obsežna (456 strani) in bogato ilustrirana publikacija. Na to knjigo je vredno 10 opozoriti zlasti zaradi obilice številčnih podat- kov, grafikonov, diagramov, fotografij ter zem- ljevidov.) Želeti je, da so objekti čim bliže inozemskim tržiščem, ter da nudijo čim več zimske energije. Skupna moč omenjenih objektov bi znašala pri- bližno 3000 KW) z letno proizvodnjo 12 milijard 150 milijonov kWh. od tega bi odpadlo na zim- sko dobo 74 o/o vse energije. Projekte mislijo realizirati v dveh etapah (zlasti za Idrijco, Liko- Gacko, Cetino, in Trebišnjico). V prvi etapi bi zgradili pretočne elektrarne za pretežno zimsko energijo, v drugi etapi pa tudi akumulacijske elektrarne. Letne potrebe po električni energiji glavnih držav-članic „YougeIexporta" so za zadnja leta takole predvidene (v milijardah kWh): Leta FLRJ Nemci ja Avstrija Italij. 1956 4,5 49.7 7,1 39 1957 5.1 52.5 7,45 41 1958 5.7 55,0 7,8 43 1959 6,3 57.0 8.25 45 1960 7.0 60.0 8.83 47 1970 14.0 100.0 11,8 62 Iz razpredelnice vidimo, da bodo potrebe Ju- goslavije po električni energiji Inarasle na sedem milijard kWh v letu 1960 in na 14 milijard kWh leta 1970 (v resnici je Jugoslavija sedem milijard kWh dosegla že v letu 1957). Potrebe Nemčije bi istočasno poskočile na 60 in 100 milijard kWh. Italije pa od 47 na 62 milijard kWh. Glede na stalno naraščajoče potrebe po elek- trični energiji, ki bi jih bilo težko kriti z domačo proizvodnjo, jso posamezne države že predvidele koliko električne energije bi uvozile iz naše dr- žave v posameznih letih. Pri uvozu električne energije se stavi ja seveda vrsta tehničnih, gospodarskih, finančnih, pravnih ter končno tudi političnih vprašanj. Vse to za- enkrat precej zavira večjo elektroenergetsko po- vezavo med evropskimi državami. Današnji položaj je glede izmenjave električne energije med evropskimi državami tak, da Inobena država ne uvaža tolikšnih količin električne ener- gije. da bi morebitna prekinitev dobav mogla kakor koli ogrožati njeno gospodarstvo. Izmenjava električne energije med dvema dr- žavama ustvarja namreč določeno medsebojno odvisnost. Električna energija ima bistveno vlogp v gospodarstvu države, zato ne more dopustiti, da bi v primeru vojne njeno gospodarstvo z enostavmo prekinitvijo električnega toka ohro- melo. Politične meje zaenkrat še vedno ovirajo izdatnejšo izmenjavo električne energije. Države še vedno teže za tem, da krijejo energetske po- trebe iz lastnih, četudi dražjih virov in ne upo- števajo prednosti nabave energije iz sosednjih držav. Posledice tega se kažejo v zelo različni stopnji izkoriščanja energetskih virov v posa- meznih državah. Italija izkorišča na primer že 680/0 svojih hidroenergetskih virov, Avstrija 27o/o, Jugoslavija pa šele , 5 0/0. Politične meje torej močno ovirajo smotrno energetsko gospo- darstvo v širšem okviru. Odbor za električno energijo Evropske gospo- darske komisije OZN teži za tem, da se čim bolj izkoristijo ¡vse evropske vodne sile, za proizvod- njo termične energije pa naj se uporablja samo najslabši premog. Zato je nujno potrebno čim tesnejše sodelovanje elektroenergetskih sistemov posameznih evropskih držav. S svojim delom pripravlja „Yougelexport" pot k takemu sodelovanju fin s tem k splošnemu zbli- žanju evropskega gospodarstva. Jugoslavija je elektroenergetsko že povezana z Italijo in Avstrijo. Za povezavo z Madžarsko je v gradnji daljnovod Varaždin—Söjter (za izvoz 100 milijonov kWh letno). Z Grčijo pa so tudi že razgovori za povezavo HE Mavrovo in grške elektrarne Ptolomej zaradi izmenjave presežkov električne energije med obema državama. V zvezi s tem naj omenimo, da so se med aljjskimi državami ravno v zadnjih letih začele vedno močnejše izmenjave električne energije. Izvažanje električne energije, ki je danes šele pri prvih korakih, pozna doslej že več načinov prenašanja električne energije. Najbolj enostaven je tak, da se izvaža električna energija nepo- sredno v sosednjo državo, na primer iz Avstrije v Nemčijo. Drugi je posredni način, ko se pre- naša električna energija preko vmesne države, na primer švicarsko električno energijo pošiljajo v Nemčijo, nemške elektrarne pa oddajo elek- trično energijo v Francijo. Za proizvodnjo električne energije je karak- teristično, da so sieer velike razlike v proizvodnih stroških med posameznimi državami, da pa kljub temu ostaja elektrika notranje blago. Na Nor- veškem znašajo ti stroški za 1000 kWh dva do- larja, v sosednji Danski pa 20 dolarjev. Med tem, ko bi pri vsakem drugem blagu takšna razlika v proizvodni ceni sprožila živahno za- menjavo, je to pri blagu „elektrika" v zelo skromnem obsegu. Leta 1950 so evropske države izvozile 12 0/0 vse proizvodnje premoga in 10o/0 vse proizvodnje jekla, elektrike pa le 1,5 0/0. Tako na primer v Italiji in Nemčiji še vedno grade lud r o elektrarne, čeprav zanje jni več posebno ugodnih prirodnogeografskih pogojev in je zato tudi proizvodna cena elektrike v teh objektih mnogo dražja kot v sosednjih državah. V okviru „Yougelexporta", so izračunali, da bi cena naše izvozne energije bila od 0.5 do 0,8 centa (na jugoslovanski in od 0,9 do 1,1 oenta Ina nemški meji, medtem ko je energija v Nemčiji dva do trikrat dražja, okoli 1,5 do 1,6 centa za kWh. Še cenejša je energija v Norveški, kjer so prirodnogeografski pogoji še ugodnejši. Tam stane kWh električne energije le 0,117 norveške krone. Norveška, ki izkorišča doslej komaj 200/0 vod- nih sil, bi lahko izvažala električno energijo 20 11 let, ne da bi pri tem trpele ¡njene lastne potrebe. Kot že omenjeno, pa je njena geografska lega zelo neugodna, zato si Norveška pomaga s tem, da izvaža električno energijo z elektro-kemičnimi proizvodi in aluminijem. Drugače je z Jugoslavijo. Naša država more izvažati |daljšo dobo znatne količine pretežno zimske energije. Italijanska meja je oddaljena od središča naših energetskih virov okoli 400 km. Preko Italije pa bi električno energijo lahko po- sredovali tudi Švici. Prav tako bi lahko posredno dobavljali električno energijo Nemčiji preko Av- strije. V Avstriji so vodne sile zelo izdatne v zahodnem delu države (12 kWh letno na preb.), v vzhodnem delu pa so zelo skromne (2 kWh). Potrebe po električni energiji pa so ravno na- sprotne, v zahodnem delu države majhlne, v vzhodnem, ki je industrializiran in gosto naseljen, pa zelo močne. Poleg tega mejijo na zahodno Avstrijo države s precej izčrpanim vodnim po- tencialom (Švica, Italija, Nemčija), medtem ko vzhodni del meji na Jugoslavijo z bogatim in še neizkoriščenim vodnim potencialom. Oskrba vzhodne Avstrije z električno energijo iz Jugo- slavije se torej naravnost vsiljuje. Energija iz zahodne Avstrije, ki se doslej prenaša v vzhodni del države, pa bi se preusmerila k zahodnim sosedom. \ Prenos električne energije je za sedaj ekono- mičen do največ 500, 600 km razdalje. Poleg iz- gube energije terja prenos električne energije tudi drage prenosne proge visoke napetosti, drage sti- kalne in transformatorske postaje in podobno. Vključevanje posameznih držav v evropsko elek- trično omrežje otežujejo sedaj tudi različni tipi, različne napetosti in različne frekvence posa- meznih nacionalnih omrežij. Prenos električne energije ovirajo nadalje zlasti morja, kot na pri- mer iz Severne v Srednjo Evropo. Polaganje pod- morskih kablov je se vedno drago in zelo zah- zahtevno. Poleg tega ise pri prenašanju električne energije na večje razdalje izgubi mnogo ener- gije, tudi po 10 o/o in še več. Spričo dragih prenosnih naprav je razumljivo, da je ekonomično le dolgoročno uvažanje elek- trične energije. V Evropi pa zaenkrat ni mnogo držav z zadostnimi energetskimi viri za dolgo- ročnejši izvoz energije. Potrebe po energiji nam- reč izredno rapidino naraščajo in v 15 do 20 letih, tako predvidevajo, skoraj ne bo na področju doslej električno povezanih držav več neizkori- ščenih vodnih sil. Ako pa si zamislimo elektro- energetsko povezavo vseh evropskih držav, bi celotno energetsko izrabo dosegli v 22 letih, se- veda ob pogoju, da se poraba električne energije ne podvoji prej kot vsakih 10 let, oziroma, če dosedanje razmerje med hidro- in termoenergijo ostane neizpremenjeno. (EV, 1954, 1—2, str. 81.) Vsem tem težavam okoli prenosa električne energije se nekatere države izognejo s tako zva- arim s k r i t i m i z v o z o m . Zlasti velja to za nekatere proizvode kemične industrije. Za tono karbida je potrebnih 2500 kWh. za tono alumi- nija pa celo 22.000 k Vili. Na ta način zlasti Norveška in Švedska izvažata s karbidom znatne množine ¡električne energije. Podobno je z alu- minijem. Celo države, ki nimajo boksita (Nor- veška, Švica, Anglija itd.) ga uvažajo, predelujejo v aluminij in z njim izvažajo tudi lastno elek- trično energijo. V letu 1950 so Norveška. Francija, Švica. Avstrija in Italija v obliki aluminija izvozile 2.6 milijard kWh, to je 28o/o celotne lastne proiz- vodnje električne energije, medtem ko so nepo- sredne izmenjave električne energije dosegle v tem času le 1,3o/o. Kljub tem ugodnim možnostim za izvoz elek- trične energije iz Jugoslavije pa je v naši državi potrošnja električne energije na prebivalca še vedno skromna oziroma nižja kot v sosednjih državah ali državah, ki se zanimajo za Voiigel- export. To nam dokazuje tudi naslednji grafikon (za leto 1955). KWH 35oo-_ 3 o o o - - Z5oo- - Zoco__ 1500 . . PROIZVODNJA ELEK. ENERGIJE NA 1 PREBIVALCA V L. 1955 1o 00 5 0 0 - - 0 -L Brez dvoma je skriti izvoz električne energije višja oblika gospodarstva, za katero imamo pri nas v Jugoslaviji še posebno ugodne pogoje. Ležišča boksita se namreč krijejo z močnimi iz- vori hidroenergije vzdolž vsega Jadranskega pri- morja in to v področjih, ki spadajo zaradi kraškega značaja med najbolj revne pokrajine pri nas. Skratka, tu je vrsta pogojev za razvoj 12 močne kemične in aluminijeve industrije. Prvič hidroenergetski viri. drugič surovine (boksit, la- por itd.), tretjič ugodna prometna pot zaradi bližine morja in četrtič delovna sila, saj so tu naša najbolj depopulacijska področja. Brez dvoma, tovrstna izraba hidroenergije tudi sicer bolj uslreza načelom našega celotnega go- spodarskega razvoja. Prav zaradi tega so načrti za alumirtjijev kombinat v Mostarju in Nikšiču s predvideno proizvodnjo 100.000 ton aluminija letno toliko bolj pomembni. Na to kaže tudi zanimanje, ki so ga s tem v zvezi pokazale ne- katere dežele, kot na primer SZ, Vzhddna in Zahodna Nemčija in Madžarska. LITERATURA Sr\ r 1 c. () ¿1LI urinim energetskim problemima Evrope, Tehnika, Beograd. 1951 52. Nations Unies. Mouvotncnts dcncrg ic electrique a travels ile frontieres Hies pays europeens, Geneve, 1952. II. Link, Die Spcicherseen der Alpen, Zurich, 1953. II. Požar, Elektroenergetske prilike u Enropi i izgledi za izvoz električne energije iz Jugoslavije, Ekonomski pregled, Zagreb, 1953, 5—6. Iilažek-Mirkov, Razpoloživi potenciali uglja. nafte i plina u Jugoslaviji, Elektroprivreda. 1954, 2. M. Vidmar, O elektrifikacijskih problemih Jugoslavije, Elektr. vestnik, 1953, 9—10. V. Korošec, Visokonapetostno omrežje Jugoslavije v dese- tih letih svobode. Elektrotehniški vestnik, Ljubljana, 1955, 11—12. Jcvdjevič-Marjanovie, Hidroenergetski potencial Jugoslavije, Elektroprivreda, 1954, 2. Statistički godišnjak FNRJ, Beograd, 1956. Vodne snage Jugoslavije L, Beograd 1956. Statistical Yearbook 1956, OZN, New York 1956. V. Kokole Geografski in drugi vlisi s Poljske Č r n i in b o g a t i G o m v S 1 a s k * Ko smo se pripravljali za potovanje ina Poljsko, smo hote in nehote ugibali, kakšna je ta velika nižinska dežela med Karpati in Baltiškim morjem. O njeni geografiji smo vsi udeleženci vedeli več, kot stoji v naših šolskih učbenikih. V nekaj rednih in izrednih seminarskih urah smo se pred odho- dom spoznali iz mnogih kratkih referatov s pri- rodo, gospodarstvom, naselji in zgodovino Polj- ske. Toda navzlic temu naša radovednost ni bila nič manjša. Odhajali smo v deželo, ki je po pre- rodi res dokaj enolični (tako smo mislih), a je imela tako burno zgodovino kakor le malokatera evropska država, ki je morala pustiti tudi v poljski pokrajini globoke sledove. Vedeli smo, da odhajamo v dokaj veliko deželo, ki je za četrtino večja od vise Jugoslavije in k precej velikemu narodu, velikemu ne le po številu prebivalstva, ki znaša danes 28 milijojnov, temveč tudi po svoji kulturni tradiciji, četudi smo jo nekateri bolj, drugi manj poznali le iz knjig. Spraševali smo se, kakšen je ta narod, ki je zrastel, živel in živi na zemlji s tako kočljivo politično-geografsko lego. Spomnili smo se, da je bila Poljska nekaj stoletiji vodilna država v vzhodnem delu Evrope, prava evropska velesila, in da je doživela v naslednjih, zadnjih dve sto letih toliko razkosavanja, uniče- vanja in zatiranja, da se po pravici vprašujemo, kje so našli Poljaki toliko vitalnosti, da so vse to preživeli in z nezlomljemo voljo vedno znova vstali in zaživeli na ruševinah starega. Prav po- sebej smo se spomnili vse tragičnosti geografskega * Pravi lna pisava tega i m e n a j e Šl^sik (Lzg. Šloinsk). položaja Poljske v pretekli svetovni vojni, iz katere je izšla Poljska močno drugačna. Pomislili smo na to, da je Poljsko, podobno kot JugoslaV- vijo, po vojni zajela ne le zelo pospešena indu- strializacija, ki hitro spreminja ekonomsko struk- turo prebivalstva, ampak je tudi doživela in doživlja temeljite spremembe v smeri socialistične ureditve. Vedeli smo, da je tudi Poljska v naj- novejšem času pri teh spremembah ubrala svojo pot, bolje prilagojeno domačim prilikam in raz- meram. Podobnost z Jugoslavijo je napravila Poljsko zato še bolj zanimivo. Kot geografi pa smo se zavedali, da nam bodo vse te značilnosti^ zgodovinske in moderne Poljske očitne šele takrat, ko bomo spoznali tudi naravo zemlje kjer so zrasle. In nismo se zmotili. * Naše potovanje po Poljskem se je začelo po- noči, ko smo pri Rohuminu prestopili oeškioslo- vaško-poljsko mejo. Zebrzedowice so bile prva poljska postaja. Ze utrjeni v prenašanju formal- nosti in postajanja po obmejnih postajah smo se med postankom, ki je prinesel svidenje z našima piijateljima iz Krakovva, začeli spoznavati s pr- vimi značilnostmi nove dežele. Bilo je polnoč in postajno poslopje — v nam dobro znanem sta- rem avstrijskem stilu — je bilo edino, kar smo videli skozi okno, zato smo začeli naša geograf- ska opažanja z geografijo prehrane, ki, čisto resno vzeto, postaja ena od tako bujno naraslih vej ali vejic naše znanosti. •> Herbata in bulky (čaj in žemlje), ki so nam jih organizirali iz postajne rastavracije naši go- 13