detelja je presledkasta. — Stara ženica mi je tožila: „Kupila sem usnja za golenice, urbase in podpoltje, pa mi je vse ukradeno." Ali to ni lepo rečeno? — гол-вн — golen, Schienbein, od tega golenice —gorenski stibali; плы — pl't — meso, polt koža, torej podpoltje — za spodnjo kožo — podplatje. — Za postopati, posedati (miissig sein) imajo v Špitaliču na Tuhin­ skem besedo „uševati". P. Ladislav. Mythologične drobtine. (Razglaša Davorin Terstenjak.) III. O božanstvu Hersu. Božanstva H er s a omenja „Slovo o polku Igorovem" (stran 34. ed. Hanka) in sicer v versti: Vseslav kniaz v noč vikom ryskase, iz Kyjeva doryskase do kur Tmutorokania velikemu Her s o vi vikom puti preriskaše. Pri Velikorusih se veli „Hors" MOAATICA переноү, ХОрсоү, itd. (Vostokov.) Wahrmund popisuje (Relig. Moscov Nr. 3.) Hors a—H er s a: „8 p es j o glavo s pobešenimi ušesi, na glavi s štirimi kozjimi rogi — oči so sovine — v popersji je malik človečje podobe, noge ima konjske, na rokah pa jastrebove kremplje". Malik je stal na četverovoglatem kamnu, in pred njim je neprenehoma gorel ogenj. Vsi ti pridevki kažejo na solnčno božanstvo. Kozjo glavo in kozje roge nahajamo pri Triglavu, kakor Wacerad piše — v staroindijskih pesmah se solnce večkrat imenuje: adža ćka­ pa d, koza enonoga. Triglav je bil trojedini solnčni bog — koza pa znamenje rodovitnosti, ktero solnce pospešuje — kozji rogi pri H er s u 80 torej izpričani. Pes je Symbol podzemeljskega sveta—in vladar tega sveta je bil po staroslovanskem basnoslovji ponočni in zimski solnčni bog pod imenom: Cernibog; zat6 nahajamo psa „čibača" roda samosovega *) (Bullenbeisser) tudi v družbi solnčnega boga *) Na darilni skledi Radogostovi imž. pesja glava napis: čibac; obilno slov. imen: eibač, čibašek itd. še opominja na tega mythologicnega psa. Imena pomen hoeem drugokrat razložiti. Pis. Rađogosta 8 pesjo glavo med retranskimi starotinami. Pesja glava pri Her s u torej značuje delavnost njegovo kot podzemeljsko božanstvo, ravno to tudi sovine oči. Ker sova luč po dnevi čerti, in le po noči izleti, dobila je dajmonsk pomen in v narodnih slo­ venskih povestih je sova še dandanašnji vtelešen hudi duh. Sovine oči torej tudi značijo podzemeljsko delavnost Hersovo. Ravno tako pričuje človečje truplo, da je bil Hers solnčni bog. Slovanski solnčni bog se je obraževal kot dete (novorojeno), kot mladeneč (mladoletno), kot junak (poletno) in kot starec (jesenozimsko solnce). Tudi jastrebovi kremplji govore za solnčno božanstvo; jastreba in sokola imata RadogostinNimis za pridevek, tako tudi konja — Triglav, Radogost in Svetovit — Symbol berzostiin bistrosti. Vsi pridevki Hersovi torej pričujejo, da je bil Hers solnčni bog in češčen kot pospeševavec rodovitnosti, vladar pod­ zemeljskega sveta in kot jbistro begajoči bog na neskončni neiz­ merni planjavi. Tudi ime Hers — Hors poterjuje, da je bil res solnčni bog. V sanskritu bi se Hers glasil: Haršas, in korenika bi bila: harš. Ta korenika pa poznamlja, kakor učeni Dr. Sonne tolmači: „Lichterguss, das Gefühl des Ueberlaufens, daher das sich Aufrichten des Haares, sowie die Affecte der Wonne und des Schauders." In prav ima. V sansk. še najdemo: harš, erectum esse, harsäyami, gaudeo, harš a, gaudium, in korenika harš se vjema z latinsko: horreo = horseo v pomenu: das Sträuben von Haaren, Aehren; primeri Virgilijevo (Georg. III. 198): „tum segetes altae campique natantes lenibus horescunt flabris". Ali pozna slovanščina kakšno besedo iz korenike hars, hers? Jaz poznam edino slovensko s er s*), erectum esse, odtod seršen, naseršen itd. Pa kako bodeš izpričal obliko s er s namesto hers? Celo naravno. Glasnik h prestopi mnogokrat v slovanščini v 5 in s, na primer: hlap in slap, hvatati in šlatati, malorusko halaš (xalaš) staroslov. šalaš, tugurium, česk. chata, chatrč, staroslov. šatog, tabernaculum, hcati in scati, chlum in sleme itd. Tako tudi sers iz hers. Hers, Hors je torej starša oblika in ime pomenja: razve­ seljujoči — vlasi hersavajoči — sersavajoči bog — horrescens Deus *) Znana je med Slovenci tuđi serh, Schauder. — der durch Lichterguss erfreuende, Haare aufrichtende Gott, — prav naravno poznamovanje za božanstvo luči, kterega žari so bili vlasčm podobni; in zategadel se staroindijski Višnu, izvirno solnčno božanstvo, veli tudi: Har8ikega = sersokeka, errectis radian- tibus capillis gaudens. Narodske pesmi. 4. Marija i Osip u Betlehemu (Narodna koledva istarska.) Kniga steče od Iruđa, Da popisu se svi ljudi, Ki su živi na tem svitu. Tada bil je Osip sveti I s Marijon zaručnicon. Sli su z građa Nazareta Va svoj gradid Betlehemski. Osip počne govoriti: „0 Marija, zaručnice! Prava božja službenice! Ja se neznan kuda điti, Po Bitlemu kud hoditi." A Marija mu govori: „„Moj Osipe zaručnice! Pravi božji službenice, Moj Osipe ti obrani, Moj Osipe ti presveti. Od svih svetih si najve(5i! Pojti demo malo napređ K onoj prvi oštariji, Ako bi nan otvorili."" Gredo oni malo napređ Orla, vola sobom vodeć. Oni pridu k oštariji; Osip zove, Osip tucka, Vratar brže na poneštru: „Ki je dole na tem dvore?" „ „Mi smo,mi smo, primite nas, Za noćaska da smo s vami; Družbu imam umiljenu Pod pokrovom pokrivenu, Isti, piti mi imamo, I ođidu svu imamo, A za stan du ja platiti."" Vratar brže dole teče, I Osipu tako reče: „Hodi z Bogom, ti nebore, Nisu zate tekamore; Pune su mi sve kamore, Sve gospode i mladike I viteže plemenite; Ved bim volil van magarca, Nego tebe tako starca," Osip grede za Marijon, Osla, vola sobom voded, I Mariji progovori: „0 Marije zaručnice. Prava božja službenice! Ja se neznan kuda diti, Po Betlemu kud hoditi." A Marija mu govori: „„Moj Osipe zaručnice! Pravi božji službenice, Moj Osipe ti obrani, Moj Osipe ti presveti, Od svih svetih si najvedi; Pojti demo malo napred K onoj drugoj oštariji; Ak su ljudi spasineji, Ako bi nam otvorili."" Gredu oni malo napred Osla, vola sobom voded.