Kupujte lOJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium Volume XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), FEBRUARY 17, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 38 harkoy, važen center rusije, padel v rusko oblast Nemški radio naznanja, da pomeni izguba Harkova "nezaslišan in najhujši nemški poraž v sedanji vojni." n°vorosisk, zadnja nemška postojanka na kavkazu, pred padcem 16. februarja. -ilog^i* specialni komunike iz naznanja, da so ruske mest ZEVzele Harkov> glavno cent ^krajine in industrijski evropske Rusije p - armade se vale naprej ^ °2uejši buletin naznanja, da to 'Sf° ruske čete niti za minu-da J^3* v Harkovu, temveč bUptlJale naprej v "očigled o-s sjJ?* odpora" in da "lomijo udarci pred seboj o-)ne črte ter uničujejo na-ai0» m°štvo in njegovo opre- pj milj odStalingrada Hejše Harkova, tega najvaž-centff . ruske&a industrijskega Bajve^.111 P° velikosti četrtega Hi, (jaJega mesta Rusije, pome-375 mif° ruske armade pridrle Co *em napadu pri SiNnišk ameriških v°jakov- V^O o Poročila s teh bo-*Oenja' da so bile na koSoce! Velike "«ube. CV Sa aSencija, ki Kvizlingom je pričela biti njih zadnja ura Elliott Roosevelt ZADNJE VESTI V Holandski je bilo tekom dveh tednov izvršenih na kvizlinge četvero atentatov. LONDON, 16. februarja. — Anton A. Mussert, načelnik ho-landske nacijske stranke, je danes naznanil, da je bilo na člane njegove vlade izvedenih tekom dveh tednov že četvero napadov, zato bodo imeli v bodoče vsi nacijski voditelji v Holandi-ji ob sebi posebno oboroženo stražo. Četrta žrtev napadov od strani holandskih rodoljubov je bil generalni pravdnik Amsterdama. Mussert je v svojem govoru, ki ga je imel po radiu, razpravljal o uboju generala Hendricka A. Seyfardta, načelnika holand-ske nacijske legije, ki je bil u-bit dne 5. februarja, ter o napadu na dr. H. Reydona, Mus-sertovega propagandnega šefa, ki je bil napaden in ranjen dne 10. februarja. Mussert je povedal po radiu, da je s svojo intervencijo pri nemških okupacijskih oblastih preprečil ustrelitev talcev v re-presalije za te atentate, toda je izjavil, da ne more obljubiti, da bodo nemške oblasti vedno poslušale njegove "zahteve". Mussert je tudi razodel, da je bilo dne 6. februarja, dan po u-boju kvizlinškega generala, a-retiranih nad 100 dijakov. Podpolkovnik Elliot Roosevelt, ki služi pri ameriški zračni sili, je bil odlikovan za svoje zaslužne čine z letalskim križcem za zasluge. Velika nesreča na železniškem križišču v Euclidu H& dolinsko poročilo, ejo znašati ame- ufetih mrtvih, ranje-n do 10,000 mož. Nov grob Včeraj zjutraj je preminil v Emergency Clinic bolnišnici ro- jak Ivan Kellič, preje Kapujija, v starosti 64 let. Stanoval je na 1039 E. 149 St. Pokojni je bil doma iz sela Karlovac na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 46. leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Julijo, tri hčere: Ann, poročeno Ave, Mae, poročeno Koesel in Frances, poročeno Shipley, brata Augusta in sestro Paulino, v Rock Creek, O. zapušča brata Josephs in enega brata v stari domovini. Pogreb se bo vršil v petek zjutraj ob 10:30 uri iz Svetko-vega pogrebnega zavoda, 478 E. 152 St. v cerkev sv. Jožefa na E. 144 St. in St. Clair Ave., ter nato na pokopališče St. Mary's v Painsville, O. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, preostalim pa naše sožalje! Vojak doma Pretekli ponedeljek je prišel za 10 dni na dopust Pvt. Elmer Miklavčič, sin družine Mr. in Mrs. Joseph Miklavčič, 1198 E. 168 St. Prišel je iz Camp Carson, Colo., kamor se bo vrnil prihodnji ponedeljek. Želimo, da bi se dobro zabaval v krogu svojih domačih! Prutopila k WAACs Miss Amelia Rotter, hčerka Mrs. Josephine Rotter, 792 E. 156 St., je dne 3. februarja odšla k WAACs. Nahaja se nekje v Georgiji. izgubljene in zopet najdene ovce FAIRVIEW, Okla., 16. februarja. — Zaradi slabega vremena se je tako znižalo število vernikov v njegovi cerkvi, da je Rev. C. L. Moser dal oglas v lokalni časopis, v katerem je izjavil, da je prišlo zadnjo nedeljo k jutranji paši (cerkvenemu opravilu) samo 23 ovac. Kmalu nato je začel v njegovem župni-šču zvoniti telefonski zvonec, in vsakokrat, kadar je duhovnik prijel za slušalo, je zaslišal z o-ne strani bleketanje ovce,: baaaaaaa! nesrečna italija Rimski radio priznava, da so zavezniški bombniki povzročili v ponedeljek ponoči, ogromno škodo v Italiji. V Neaplju je bilo baje 7 oseb ubitih in 15 ranjenih, v Paler-mu pa je bilo ubitih 98 oseb, 297 pa ranjenih. V zadnji pozdrav Pokojna Violeta Mihalinec je bila članica Oltarnega društva Marije Vnebovzetja in podružnice št. 41 S. Ž. Z., katere članice so prošene, da se nocoj ob 8. uri snidejo v Svetkovem pogrebnem zavodu, da izkažejo zadnjo čast umrli članici, jutri pa se naj po možnosti udeležijo pogreba ob 9. uri zjutraj. Važna seja Nocoj, ob 7:30 uri se vrši seja društva Waterloo Grove 4 št. 110 W. C. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Čitalo se bo račune prejšnjega leta in ukreniti je o zelo važni zadevi, zato so članice vabljene, da se nocojšnje seje gotovo u-deležijo v polnem številu. k mornarici Včeraj se je podal k mornarici v Virginijo, Victor Intihar, sin Mr. in Mrs. Louis Intihar, 1056 E. 69 St. Želimo mu srečen povratekT V "share-the-ride" avtomobilu so bile Štiri osebe, od katerih je bila ena ubita, tri pa ranjene. Včeraj zjutraj ob 6:50 je ko-lidiral v Euclidu z vlakom neki avtomobil, v katerem so bile štiri osebe, ki so se peljale na delo v Chase Brass and Copper Co., tovarno. Voznik avtomobila je stopil na zavore, ko je videl, da bo pridrvel preko križišča vlak, toda je na poledeneli cesti zdrsnil ter se zaletel v lokomotivo. Lokomotiva je odvlekla avto 114 čevljev daleč, preden je od-letel od nje. Osebe, ki so bile v avtu, so bile vržene daleč iz njega. V avtu so se nahajali Joseph Butkowski, star 46 let, ki je vozil avtomobil, in ki stanuje na 7676 Jones Rd. Ž njim pa so se peljale na delo 20-letna Mrs. LaPash, 3620 E. 81st St., ki je bila ranjena, Miss Ann Moro-schak, stara 23 let in stanujoča na 10605 Eliot Ave., ki je bila tudi ranjena, in Miss Jane Ze-novicz, 3735 E. 69th St., ki je bila v nesreči ubita. Voznik Butkowski ima pretresene možgane in notranje poškodbe, Mr. LaPash ima nogo zlomljeno v členku in tudi pre-tresenje možgan, Miss Moro-schak pa je dobila globoke ureze. UBOJ BOLGARSKEGA MINISTRA LONDON,14. februarja. — Berlinski radio je danes naznanil, da je bil v soboto ob devetih zjutraj ubit v Sofiji general Kristo Lovkov, ki je bil v kabinetu premierja Kjoseivanova od leta 1935 do 1938 minister vojnih zadev. ZAPIRANJE RESTAVRACIJ COLUMBUS, 16. februarja. - Robert R. Williams, ekseku-tivni tajnik Ohio State Restaurant Association, je izjavil, da bo mnogo restavracij v državi Ohio prisiljenih zapreti svoja vrata. "Paul McNuttov ukaz: "ali v tovarno, ali pa v vojno," bo povzročil zapiranje restavracij na debelo," je rekel Williams, ki je dodal, da restavracije ne bodo mogle dobiti dovolj delovnih moči. Zdaj se zapre baje v Colum-busu povprečno pq pet restavracij na dan. AMEK1KANCI POTISNJENI 35 MILJ NAZAJ Zavezniški glavni stan v Severni Afriki, 17. februarja. —- Afriški zbor maršala Rommela je razvil silno ofenzivo proti ameriškim četam ter potisnil Ameri-kance v Tunisiji za 35 milj nazaj. Pred nemško ofenzivo so leteli nemški Stuka bombniki, ki so razbijali z bombami po ameriških pozicijah in oboroženih silah. NEMCI NA DIVJEM BEGU MOSKVA, 17. februarja. — Danes beže nemške čete prvikrat v neredu preko ruskih planjav pred vedno močnejšo rusko ofenzivo, ki grozi popolnoma uničiti Hitlerjeve armade vzhodno od Dnjepra. Ruski komunike naznanja, da je bila nemška armada v Harkovu uničena, kar pa je je še ostalo, beži v divjem begu proti Dnje-pru, dočim so jim sovjetske čete tesno za petami. Odlog vpoklica oženjenih mož z odvisnimi otroci Vpoklic takih mož pod zastave bo odložen za tri oziroma za šest mesecev. George L. Baker, distriktni nadzornik Selective Service sistema, je snoci izjavil, da ima vseh 51 draftnih odborov v Cuyahoga okraju na razpolago dovolj oženjenih mož brez o-trok, katere bodo lahko še nekaj mesecev pozivali pod zastave. Baker je dalje dejal, da bo preteklo tri mesece, preden bodo nekateri odbori izčrpali število oženjenih mož brez otrok, dočim jih bodo drugi odbori izčrpali komaj tekom šestih mesecev, kar pomeni, da dotlej ni velikih prilik, da bi se klicalo v vojaško službo oženjene može z otroci. Zdaj je potrebna posebna av-torizacija od strani polkovnika C. W. Goble-a, direktorja Selective Service sistema za državo Ohio, preden more lokalni odbor pozvati v armado ože-njenega moža z otroci. Izjeme pa so v slučajih, ko tak oženjen mož z otroci ne pokaže nobene volje in prizadevanja, da bi pre-menjal svoje delo, ki ni neobhodno potrebno, z neobhodno potrebnim delom v vojni industriji. WASHINGTON, 16. februarja. — Po tritedenskem molku je mornariški department danes naznanil, da so ameriške pomorske in zračne sile v o-krožju Solomonov v sedemdnevni bitki uničile najmanj dva japonska ručilca in 60 letal, dočim so znašale ameriške izgube dve bojni ladji in 22 letal. t. Poleg teh dveh japonskih ladij, o katerih je z gotovostjo znano, da sta bili pogreznjeni, je bilo najbrže pogreznjenih ali poškodovanih še nadaljnih 15 japonskih ladij. Dvanajst spopadov V dolgem komunikeju, ki javlja o dvanajstih separatnih spopadih, je mornariški department pojasnil vsaj del misterije o tem, kar se je primerilo od 29. januarja do 4. februarja. Vse, kar je bilo znano, je bilo Nocoj bo v mestni zbornici odločeno, ali ostanemo pri sedanjem ali novem času Nocoj ob polosmih bo v mestni zbornici javna razprava in zaslišanje, kaj naj se ukrene glede predlagane in potrjene izpremembe časa. OBOROŽITEV KVIZLIN-GOV LONDON, 16. februarja. — Ker so holandski domoljubi tekom zadnjih dni ubili kar tri člane domače kvizlinške vlade, je slednja izjavila, da bo dala vsem svojim članom orožje, s katerim se bodo lahko branili pred napadalci. Naša nova povest Danes bomo pričeli v našem listu objavljati novo povest — "Moč ljubezni", ki je dolga in vseskozi napeta ter upamo, da bomo našim čitateljem in čita-teljicam ž njo zelo ustregli. Zato jih opozarjamo, da prično takoj s čitanjem, da jim bo mo goče zasledovati napete razvoje dejanj, ki se v nji odigravajo. v bitkah je bilo pogreznjenih ali poškodovanih 17 japonskih ladij iin' Ameriške izgube znašajo: ena križarka, en rušilec in 22 letal. japonci pa so izgubili 60 letal to, da se vrše na morju in nad njim silni boji, toda o naših izgubah smo imeli samo poročila sovražnika. Zdaj pa naznanja mornariški department, da so bile v teh bojih pogreznjene težka križarka Chicago in neki neimenovan rušilec ter da je bilo sestreljenih 22 letal. Koncentracija ladij pri Solomo-nih Ameriška izvidniška služba je odkrila konci januarja navzočnost mnogih japonskih bojnih ladij in ladjenosilk, ki so se zbirale v bližini Solomonov. Križarka Chicago je bila pogreznjena po dveh napadih od strani japonskih torpedrfih letal. Izgube na moštvu niso bile težke. Iz celotnega poročila je razvidno, da so doživeli Japonci v teh bitkah zopet težak poraz. Nocoj bo mestna zbornica odločila, ali naj ostanemo pri sedanjem času; ali naj pomaknemo ure v soboto večer odnos-no v nedeljo zjutraj za eno uro nazaj. Večina ne želi izpremembe Kakor sedaj stoje stvari, je razvidno, da večina ljudi noče izpremembe časa, toda mestna zbornica hoče slišati obe plati zvona, preden se odloči za to ali ono stran. Velika večina clevelandskega prebivalstva je mnenja, da sedaj ni časa za izpreminjanje časa. Kdo odobrava sedanji čas Sedanji vojni čas odobravajo predvsem delavci v tovarnah in uslužbenci v pisarnah in trgovinah, ki pravijo, da bodo imeli sedaj na pomlad in tekom po-letjo več časa in dnevne svetlobe po svojem delu, kar jim bo omogočilo delo na njihovih vrtovih. Starši otrok so za izpremembo Večina staršev pa je za to, da se pomakne čas za eno uro nazaj, ker morajo po sedanjem času jako zgodaj vstajati ter pošiljati svoje otroke še v temi v šolo. Drugi zopet pravijo: "Ako Roosevelt misli, da je sedanji vojni čas najboljši, torej naj o-stane, kakor je." Drugi vidijo zopet v izpremembi veliko zmešnjavo v državi Ohio, ker bodo vlaki in avtobusi obratovali po sedanjem času. Izprememba časa na zimo Eden izmed vsakih štirih, ki nasprotujejo sedanji izpremembi časa, pa pravi, da je za to, da se pomakne čas za eno uro nazaj, toda ne sedaj, pač pa jeseni oziroma na zimo. K vojakom Jutri, v četrtek odide k vojakom Anton Ferfolia, 9116 Union Ave., ki je bil uposlen pri bratu, pogrebniku Louis L. Ferfolia, ter je bil solastnik trgovine s pohištvom na E. 80 St. Anton je sin družine John in Terezija Ferfolia, iz 9435 Birch-wood Ave., Garfield Heights, O. Njegov brat Capt. John, ki je zdravnik in se nahaja pri vojakih, je bil pred kratkim prestavljen iz Camp Hood, Texas v Carlisle, Pa. želimo obema srečen povratek! Na dopustu Na devet-dnevni dopust je prišel Bili Peklaj, sin družine Mr. in Mrs. J. Peklaj, 19429 Ty-ronne Ave., Euclid, O. Bill se nahaja pri mornarici. Prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo! Iz bolnišnice Iz Glenville bolnišnice se je vrnil na svoj dom Frank Ko-vach, 15210 Saranac Rd. Prijatelji ga sedaj lahko na domu o-biščejo, mi mu pa želimo, da bi kmalu popolnoma okreval! Mussolini noče podati ostavke premierja Orlanda, svetoval i-talijanskemu kralju, naj se slednji v korist svojega sina Umberta odpove prestolu. LONDON, 16. februarja. — Današnja poročila s kontinenta naznanjajo, da jfe laški kralj Viktor Emanuel' apeliral na Mussolinija, naj slednji resigni- Italiiangki krali • b-e skU_ ra, česar pa Musso ni hotel sto- riti, temveč je zagrozil s "čist- cal izredno seJ° kabineta, kate-ko». |ri je predložil svoj predlog, ka- Ista poročila dalje naznanja- j terega so podpirali tudi grof jo, da.je Ivanhoe Bonomi, ki je Ciano, Dino Grandi in drugi, bil svoječasno član kabineta j Mussolini pa je zadevo odklonil. STRAN 2. --7 ENAKOPRAVNOST UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) tiy Carrier In Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland In po pošti izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)......................................................................46.50 For Half Year — (Za pol leta) ...................................................................... 3.50 For 3 Months — (Za 3 mesece) ............................................................................. 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto) _____________________________________ For Half Year — (Za pol leta)_____________________________________ For 3 Months — (Za 3 mesece) ________________________________________ 1 obisk Rima, obisk starega kraja, obisk te ali one konvencije, obisk Narodnega doma, obisk , na farmi, obisk tega, obisk one- _____________$7.50 ____________ 4.00 __________ 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Z& Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): Fch. One Year — (Za celo leto) ________________________________ For Half Year — (Za pol leta) ................................................ .....$8.00 _____ 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. zgodovinske vrednosti Sloven- ga? Skoro vse je bilo že obiska-skemu narodnemu muzeju v, no. No ja, sem si mislil, bom pa Cleveland. j še jaz "obiskal." Tako je prišlo, Ko banka izplačuje Cleveland, Ohio. — V sredo, dnd 10. februarja je začela naša slovenska The North American banka izplačevati 40% di-videndo zamrznjenega denarja stare banke, katera se nahaja v likvidaciji. The North Ameri_ j daste kakšnemu posamezniku1 ških časopisah, in tudi ne be- (prej sem tudi jaz mnogo raz- rem, pa vseeno pišejo. Kakor na dal), bo ali prodano ali izgub- primer, skoro vsak dan je po ljeno. Kolikor sem se zdaj pre- , cele strani v časopisih "Help ____^v , . __ ,______v__: Wanin nišpin in nišpin nn Iz tega muzeja bo potem lah- da sem obiskal to, kar bom se-ko črpala zdaj križana, toda po daj poskušal opisati tudi vam. tej vojni zopet vstala in zedi- Saj ni treba, da čitate; ako se njena Slovenija za svojo zgodo- vam ne dopade, tudi prav. Koli-vino o ameriških Slovencih. Če ko se meni ne dopade v ameri- I v, ITALIJA PRED ODLOČITVIJO bil; nekaj je še takih, ki še ni- nih dividend. kih skupinah taki, katerim se dneh težko dobiti, radi tega ma- Oni dan so imeli v Italiji prav značilno sodno razpravo. V vseh mestih Italije se je polotilo panično razpoloženje naroda, radi bombardiranja laških mest. Milan,j knjižico stare zamrznjene ban Genova in Turin, pa tudi druga velika mesta in tudi manjši kraji so doživeli dneve razburjenja.' Narod je razumel nevarnost trenutka, pobegniti je treba iz velikih in industrijskih mest, zato je pa treba denarja. Vložniki so navalili na denarne zavode; nekateri zato, ker rabijo denar v rokah za beg, drugLpa v skrbeh, da se njihov denar ne bi zgubil pod razvalinami. Toda oblast je izvohala še tretje vrste ljudi, ki so hiteli za svojimi lirami. Ti so pa podvomili o bodočnosti lire. Kaj pa če vojno Hitler zgubi in če jo zgubi tudi Mussolini? Mnoge banke so pred navalom zaprle. Lakomneži so prav tako znanilci preteče nevarnosti v gospodarstvu, kakor so miši znanilci brodoloma. Pravijo, da prve beže iz ladje miši, kadar se začne potapljati. Mussolinijevi sodniki so pa tudi našli takih "miši," ki napovedujejo brodolom. Zalotili so več oseb, kateri so kupovali ameriške dolarje... čudna taka kupčija danes, ko je v deželah osišča dolar sploh denar, kateremu so odvzeli vsako vrednost; in vendar ho hiteli v svojih črnih slutnjah tisti "sumljivi elementi," kako poloviti ameriški denar, ki se še kje v deželi nahaja. Prišli so pred sodišče in bili obsojeni kot "clerotisti." Nas pač ne zanimajo mnogo italijanski pravdoreki, toda v tem slučaju je pa le značilno, kar nam pove samo italijansko sodišče, ki je pač nehote razkrilo, da je v samih Italijanih že tako ugasnilo upanje na zmago in zrastlo prepričanje, da bo Mussolini zgubil vojno in jo dobili zavezniki, da kažejo več zaupanja v^sovražnikov denar, kakor pa v svoje lastne lire. To je seveda dejanje izdajalca. Obtoženci so bili seveda vsi ostro obsojeni. S tem pa je bil svetu podan nov dokaz, kako zelo je upadla že v deželah osišča vera v Hitlerjevo in Mussolinijevo zmago. —"Slov. list." can Mortgage Co., ki je sedaj v oskrbi Mr. Edward Blythina. Izplačevanje imenovane divi-dende se bo nadaljevalo toliko ^T j "r, v tem našem muzeju I Wanted" in pišejo in pišejo, pa časa, da bo vsa izplačana, četu-|y Clevelandu vse dobro shranjedi vzame več mesecev. Nekateri nQ Jn yarnQ -n korigti ygemu na_ imajo za dobiti še od prejšnjih rodu dividend, čas za izplačevanje ni nobenkrat omejen, dokler ima kdo svoj delež za dobit. Vrnjenih je bilo pa veliko poslanih pisem, to je znak, da so se mnogi preselili ali drugače naslov spremenili. Vsak, ki ima! Glede tega vam je jamcena sigurnost. Slovenski narodni dom, kjer se nahaja muzej, ni samo last clevelandskih Slovencev, marveč tudi ponos celokupnega slovenskega naroda. V mili rodni domovini je komaj pričel cvesti ondotni na-ke, bo dobil lahko od sedaj na- ro(Jni muzej Kaj in kako je da_ prej kadar bo hotel 40 odst. ka- neg ^ ugibljemo. Piše se si-kor zgoraj omenjeno. Poleg te- cer yeUk0) ali točno ,sliko bomo ga dobi obenem tudi ostale di-jdobili šele po vojni. Vemo pa, _____________________ vidende če jih dosedaj še m do- gQ oni yeUki revežii M sedaj kih, pa bi ne bilo vsega tega jaz ne čitam, ker imam delo in, prmej, "gvišno" delo, in tako čitam kaj drugega. Zato, ako ne boste čitali tega, bomo vseeno prijatelji;- saj tako ne bom vedel, kaj delate vi doma. Kako sem prišel tja, je precej dolga povest. A, kakor je re kel pred časom Ribničan, "če bi ne bilo tega in če bi ne bilo onega, pa ne bi bilo vsega tega." Zato bom izpustil to, kako sem prišel tja in odkod, a, če bi ne bilo vojne, če ne bi bil jaz blizu, če ne bi bil jaz pri voja- umirajo od gladu, trpljenja, so prejeli vseh dosedaj izplača- mraza in pregan;janja. ce bi mi - j slišali glas teh sirot, bi nam Dalje: Priporoča se, da bi pr- njih mile prošnje gegle globoko ve dneve ne prihajali v preveli-|y grcej da b- ^ zjokalL Zato, rojaki, pomislite na ta KAJ BO Z ITALIJANSKO VOJNO MORNARICO Vsak dan je bolj grozeča napetost spora med Nemci in Italijani. Pred dnevi so italijanski učenjaki, 5 vse-učiliških profesorjev v Turinu in Milanu, izdali javen protest proti nacističnim teorijam, katere rode za Italijo neželjene sadove razdejanja v njihovih velikih mestih. Vse to in še bolj seveda zavezniške bombe ustvarjajo zapleten položaj, kateri je Hitlerja prisilil do skrajne previdnosti. Za vsak slučaj so že priredili 6. letališč med Trsttim in Verono. Mesto Tist je popolnoma v nemških rokah v vojaških stvareh. Na Opčinah vse mrgoli nemških častnikov in vohunov... Po dogodku s francosko mornarico v Tolonu je v skrbeh Hitler, kaj bi se lahko zgodilo z italijansko mornarico, kajti kdo ve, če ne bo kar nenadno Italija prerezana na dva dela in bodo zajete ladje doli v Tarentu in Neaplju in Speziji... Zato je izdal Hitler naredbo, da naj se nemudoma potopi vsaka ladja, ki bi bila v nevarnosti,'da pride sovražniku v roJSe. Bolj kot ta naredba pa je zanimivo to, da je seclaj na prav vsaki italijanski vojni laclji- nemški" "strokovnjak," kateii im.T v svojih rokah usodo vsaka ladje... Pač je italijanskim mornarjem prijeten tak gost na njihovih ladjah!... DALMACIJA JIM DIŠI "Pester Lloyd": Profesor Dombi ja imel v Budimpešti predavanje o Dalmaciji. Razložil Je, kako je Dalmacija sedem stoletij bila branik rimskega imperija proti vzhodnim barbarom. Ko so A vari in Slovani opur^ to ozemlje, so Dalmatinci uvideli, cla obstoja vez skupnih interesov med njimi in med Benetkami, s katerimi so se združili in ostali z njimi tri stoletja. Lepa renesansa dal- za denar ne mudi, po nekaj klic> ki je vgaj enkrat združil dneh bo lažje, ko se bo vse ure- nag yge ameriške Slovence 5. in dilo v sistem. Poskušali smo na-6 decembra 1942 na prvem Slo-jeti pomoč za hitreje izplaceva- venskem narodnem kongresu nje, pa je take pomoči v teh y Clevelandu Deiujmo .skupaj lo potrpljenja. Dalje: Ker se naša banka trudi in pomaga pri likvidaciji s tem, da kupuje tudi vknjižbe in sodeluje pri izplačevanju, je umevno, da vodstvo banke vabi vlagatelje za pristop k novi banki kdo*- lahko nekaj prihrani za jutri. 4 Vsega denarja za to sedanjo dividendo bo izplačanega $582,-000.00; precej več kot pol milijona dolarjev. Ko bo to izplačano bo v celoti izplačanega 73 odst. na vse vloge. Likvidacija se bo vršila potem še naprej. ■ Za posebno uslugo takim, kateri radi dela ne morejo priti v banko v uradnih urah, nudim priliko, da prineso knjižice na moj urad zvečer ali kadar ste doma, drugi dan pa pridete po denar. Kateri ste izven mesta, pošljite banki knjižico, katera vam bo vrnjena s čekom. Tako se bo izvršilo redno izplačevanje za vse po volji. V nadi, da bo to pojasnilo1 vlagateljem po volji, ostajam s pozdravom do vseh. kot usmiljeni Samaritan za re- paj ogledali "gostilno" spodaj v hotelu. Obljubiti sem moral mojim tovarišem, da bom vsaj popoldne z njimi, in potem se bo-! mo spet videli v nedeljo, ko je prišel čas, da gremo spet nazaj k vojakom. Točno ob času je prišel Mr. Jakob Cuznar, in našla sva se dva Slovenca v enem sedaj najbolj prometnem in živahnem mestu Los Angelesu. On je visok mož, v lepih moških letih, in prijazen Gorenjec. Takoj v začetku najinega razgovora, pa sem opazil, da je nekako v skrbeh. Na moje vprašanje mi je pojasnil, da je v "škripcih." "Veš," je rekel, "moja gospodinja mi je naročila, da naj te prav za gotovo pripeljem tja in da boš prenočil pri nas. Sedaj sem pa govoril z Mary Stucino-vo in ona je rekla, da boš spal pri njih. Pri obeh ne moreš spati in (ako bi bilo po mojem in ako bi bilo mogoče, jaz bi spal kar v dveh krajih naenkrat) tako ne vem, kako bi sedaj naredila." Pogledal je na uro in je rekel: "Čas je, da greva k nam najprej, potem bova šla pa na večerjo k Stucinovim." Peljal me je z njegovim novim m avtom skozi najlepše ulice mesta, in še vedno sva vozila po mestu, ko mi je rekel: "Tukaj je pa Hollywood; tukaj jaz živim." Kdo bi si mislil, da smo Slovenci tudi v tem kraju, o katerem pravijo da tu, poleg Židov, "Nobenega leta vaip dam, če ne boste nehali JF kaditi, gospod Logar "To mi pripovedujete 26 let, gospod doktor!" "Že, že, toda enkrat ^ uganil, moj ljubi." "Včeraj sem se vendar krat rešil teh sitnih Tako pa sem prišel tja in sedaj sem prišel pa na "cajtenge tako se prične moja povest: V hotelu Rosslyn v mestu Los Angeles smo sedeli štirje prijatelji. Pri vojakih je navada, da kamor gre eden, ima vedno prijatelja s seboj. Jaz sem imel kar tri. Ker smo prišli v mesto J žive samo zvezde in zvezdniki v zgodnji jutranji uri, ni bilo filmske industrije. On, Jakob, drugega izhoda, kakor da smo1 pa ni ne Jud, ne filmski igralec šli v hotel, kjer je vedno takoj-1 in vendar živi tukaj. Je tipičen šitev našega naroda. Pa tudi nei^ postre'žbaj in pQ dolgih šes. Slovenec in dela v vojni indu pozabite Slovenskega muzeja v Clevelandu in,mu pošljite vse zgodovinske vrennote. Rodoljubni Erazem Gorshe bo pa skrbel s svojimi pomočniki, da bo vse lepo urejeno in varno. Matija Pogorele. tih mesecih je stala pred menoj in me vabila, da naj se vležem; mehka postelja. Šest dolgih me-j časa je že tukaj: .secev nisem spal na postelji, šest: v prvi letih mojega bivanja v striji. Med potjo mi je razložil, kako da je prišel sem, in koliko 'Ko sem bil Tony Drenik: Prijeten poset Hollywooda 'Kod mesecev nisem videl sobe z gor-ko kopeljo in skoro bi se raje kopal kot pa spal. A imel sem CESHr Zel oboje, in predno sem se spet prebudil, so moji trije tovariši bili že pri brivcu, njih uniforme so bile zlikane in bili so pripravljeni, da gredo ven. Predno sem imel čas, da bi začel jim oporekati, da so taki in P^ | taki prijatelji, da me puste spa- 1 ^ • 4-1 ci/-v w»i rrn n/vli lrounfi w-» "i f\ "i i v» i Ameriki poslan skozi to mesto v mojo službo, se mi je tako do-padlo, da sem naredil načrt, da bom prišel sem in si ustanovil tukaj moj dorp, kjer je vedno lepa zelena poAilad, kje nimamo snega ne mraza ne poleti ne pozimi." Na vprašanje, če je kaj več Slovencev tukaj, je rekel, da je sedaj samo par družin, a da jih je bilo več. Sedaj so pa izven mesta na kmetijah, posebno v oce. . "Pav si naredil. To je ^ tebe. Sploh postajaš zaOT se zelo razumen človek-pa si zadevo uredil?" "Vsem upnikom sem da naslov." "Jaz sem med prvimi t mi na svetu." tt "Toliko ste že stari?' 1 T Učiteljica vpraša: *rr sedanji čas od piti?" "Jaz pijem." "Dobro. In prihodnji t "Jaz sem pijan?' NACIJSKI GENEI^ UBIT LONDON, 16. fet>ruaJ Nemši radio je danes 11 da je bil dne 1. februa^ na tuniški fronti gener3 ^ gang Fischer, poveljnik je nemžkih tankov. ZAJETJE JET nikov J* Tony Drenik je zdaj hodu: i ti, so mi začeli kazati mojo uni-Vem, da bo kak-, f0rm0j katera je tudi po dolgem mestu Fontana da je precejšnja šen čitatelj to čagu bila y iepem redu in pri_ naselbina in škoda, da nimamo pomislil, ko bo ipravljena> da me predstavi ljud- časa, bi šli tja, je še pripomnil, pričel čitati te;gtyu kot sna|;nega vojaka. Medr ko gem jaz gpal) gQ mi šo vas, in obiskali bomo, kar bo predno b(oste vzeli m0J-e hlače in VS6) kar gre mogoče v enem dnevu." pi ičakovali, d a z njjjj^ jn poslali v čistilnico, j Privozila sva pred njegovo vam bom pisal pa ge sanjai0 se mi ni) da sen; stanovanje. Ko sva vstopila v o bojnih polja- sam> čisto sam da tudi svojih, njegovo privatno sobo, mi je kih m d° V°Jf ~ inisem imel. moje oko takoj pokazalo na mizi a , ve i e, a, Med časom, ko sem se obla-i ležečo novo slovensko delo, pe-danes sem se Anton Grdina, predsednik slov. N. A. Banke. S pota namenil, da bom "rogovilil" malo bolj visoko in bom pustil vojake pri miru. Prečudnc, a resnično, bil sem v mestu, o katerem sanjajo mlada dekleta, o O Slovenskem narodnem kon- mestu, katerega obiskujejo: čil, sem poklical po telefonu' smarico, katero je izdala Slo-mojega, do sedaj samo po mojih venska ženska zveza v Ameriki, člankih in dopisovanju pozna-1V par minutah sem vedel, da je nega prijatelja, Jakoba Cuznar- j velik .ljubitelj slovenskih knjig, ja, kateri mi je bil v enem izmed j in tukaj, skoro 10 tisoč milj od njegovih pisem dal njegovo tele- naše lepe Slovenije, sem gledal fonsko številko, in me povabil,' slike in knjige iz lepe Gorenj- gresu se veliko piše, kot tudi o kralj! mogotci prestolonasled- da ob iUki obiščem iske iu njegovega rojstnega kra Slovenskem narodnem muzeju, niki (ti zadnji e v starih časih, po šestih mesecih ja. Predstavil me je Mr. in Mrs. Posebno dobro je opisala zna- danes so izumrli m se nahajajo! gm ^ sloyensk m|Reichle, pri katerih on živi. Med na primorska rojakinja in rodo- samo še v muzejih), vojvode, pa| fQ ušesihitem, ko smo se pogovarjali, pa jubka Mrs. Anna Krasna vjtudi teh je malo na svetu m JJ J nekaj časaWje zapel telefon, in na drugem "Glasu Naroda". Njej vse pri- druga taka gospoda," katera ^ Mrs. Mary Stuein. "Z Ja- koncu je bila Mary Stucin, kite-»nanint rada zapravlja denar in živi na - - - ■ - ■ - PARCHMAN, MisS., , nuarja. — Državni Polgj* snoči zajeli sedem od j kov, ki so v soboto Pobe^ tukajšnje državne jetms ker je moral Mr. Cuznar v soboto zjutraj, me varstvo Stucinovim, je odpeljal domov, z o® ^ bo takoj po delu prl mene. Gospa Stucin J ^ bila Jakobu, da me b0^ ti po vseh zanimivih kr»J v soboto zjutraj. ^ ■M # Dosti sem že <'Vana vi' tem svetu, a malo sem ko prijaznih domov, ^ $ Stud1"' jih videl tukaj-mačija je tako prija2'1. priliki bom prišel k nJ1 čitnice, kar sva tudi s gospo razmotrivala |? nekakšen "kontraht da znanje: Po kongresu sem bil sam par stroške navadnih Zemljanov. Bil dni v Slovenskem muzeju in se sem v mestu, o katerem pravi-pogovarjal z raznimi, posebno jo, da je središče lepote sveta, pa o trudu in delu pridnega na- kjer se steka vsa krasota iz vse-rodnega delavca Erazma Gor- ga sveta, kamor pride prej ali bom imel priliko, ' ^ pridem. Ona je prišla ■ ^ ni je pred 13 leti in ga, kolikor je mogo^' ^ lahko dalo prvo starem kraju. Vsak ^ ruje dva dni svoje P*3 jC venijo in že stirikra.. f svojo' kri za Rdeči krl ( čerji smo se pogova'^ i rem. kraju, in ona J0 ^jjj kobom bosta prišla k nam na ra je hotela vedeti, ali bova pri večerjo," je hitela govoriti v'šla že skoraj tja. Tako sem na telefon. In tako bi se razvil prav hitro obljubil, predno je imela ^ i j j i j »r n * ui j u takih, katerim je živahen pogovor med nama, da kaj reci Mrs. Reichle, da bomi___^ niso moji trije prijatelji kar zi- prav za gotovo spal pri njih jali, ko so poslušali, kaj da je. drugi večer, in že sva bila zunaj Slove ibil*' sheta, ki''je upravitelj muzeia. slej talentirani igralec odra, kjer!. - .' ■ ,. , . rj ... „„ , u t ;__sin.; no| Ali je preveč vesel, ker je spal m na poti k Stucinovim. Z njim sva se ob tej priliki izdelujejo najboljše filme sveta, ^ ^ aJi mu je nekaj, K alovenskl družini gtucinovi prvič osebno spoznala. Prej sva I m kjer živijo m imajo svoje naro ker T neka vodi lepa bela cesta, katera gre si marsikaj med seboj dopiso- domove igralke in igralci, kakor, ... ■ Jl - -- ....... 13. vala. Povedal sem mu pismeno in sedaj ustmeno, da bo še marsikaj poslano v originalu ali kopiji v muzej kot hitro bo mogoče. Zato pa rojaki širom dežele, , govoriti, kar ni po ameriško," malo v klanec, in njih hiša je t? "r,, j Vu ; a je rekel eden, in tako sem oblju-!na hribu, odkoder je krasen raz- Young, Claudette Colbert, Garvit i u , , . x v I , , , J . ' i.r ii i-, • bil Mary, da bom tam zvečer m gled doli po vsem mestu Los Cooper, Wallace Berry, Bing' 1 Crosby in drugi. Da, bil sem v Hollywoodu. Veste, do sedaj smo mi Slo iV pred očmi in ni pozat-"** naših lepih "starok1"8^ vad. Spal sem pri (Nadaljevanje na 3-5 ^ I sem obesil telefon spet na ste- Angelesu. Takoj, ko sva izsto- no. "Well, fantje," sem jim re- pila iz avtomobila, naju je po- kel, "jaz bom par dni doma." | zdravil mali psiček "Brownie," „„ *___m i j- ■ • • . , , A,""Na, sedaj se mu je pa res zme-1 kateri je, kakor sem izvedel po- posebno Clevelandcani, prinesi-1 venci opisali ze skoro vse. Ah1. , „ ■ I1A , i - . ,„ „ . ^ , .. , v,... , i • 4 - *•* i- i. t ■ salo," je pritrdil prvi. "O domu zneje, precej "kunsten" in zna te ah pošljite vse, kar una kaj^mste ze čitali poset Jeruzalema, goyoriJ / -e yeč ^ dya ^ vsaJkovrstneumetno3ti inv je v1 matinskega gradbenega sloga podaja dokaz, da to Pri- h^/01"^ "Res Je/' semStucinovi hčerki ^ ■ , ?, ii,, ' ; rekel, "da ne bom ravno doma, | Mr. Cuznar me je predstavil morje kulturno spada k zahodnemu svetu. |a fcom med slovenc- in kjer so Ml. stucinu( njcgoy/ goprogi (lo ponavljajo vedno m oh vsaki priliki Italijani, Ioni, tam je moj dom." Tako sem1 Mary in hčerki Mary. Ker je kei se jim vedno cede sline po naši lepi Dalmaciji.) ;porabil popoldne, da smo si sku-lbilo že kasno v petek zvečer in 6016 ST. CLAIR Tel: ENdicott 17. februarja, 1943. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. Naše domače zadeve V zvezi s protestom "kvalificiranih zastopnikov 300,000 katoliških Slovencev," ki so protestirali pri državnem depart-Wentu proti svoječasni Adamičevi izjavi, ne napisala Mrs. A-na Krasna v "Glasu naroda" z 11. februarja sledeči članek: Naše domače zadeve Zveza slovenskih župnij v A-^eriki, ki pravi, da zastopa 300 tisoč katoliških Slovencev v tej deželi, je poslala državnemu tajniku Cordell Hullu brzojavni Protest, v katerem je rečeno, da Je Lojze Adamičev baje ošpotal tisoč katoliških Slovencev ~~ ker za druge v tem številu i-ak ni prostora. 'Kvalificirani zastopniki" teh stotisočev so se ravnali pri šte-W katoliških Slovencev po čr-n°gorskem načinu — pomislili ,n!So' da se zna gzoditi, da prifr-v Washington druga brzojav-a> ki bo morda tudi imela čr-°gorske številke ta naprednih —to bodo potem zijali pri javnem departmentu in ugi-če ni nemara končno imel oamič prav, ko je namignil 2 Wellesu, da naš človek sublja navdušenje za nakupo-nJe bondov, odkar državni QePartment flirta s Sforzo in O-tonom. noVsak ve, da laž ima kratke k ge- Naše napredne jednote, Vo 80 vložile težke tisočake v tu? !?onde> kot so to storila l. njih društva in posamezni nani' Pričajo, da obstoja med mi dovolj podlage za drugo ojavko. Radi tega bi morali kort Predstavniki" ne- ltCo Pomisliti preden so sko- kodajsali, ker sedaj ni osmešen pred državnim departmentom | Adamič, pač pa vsi Slovenci, katoliški in nekatoliški. j Mr. Adamič, ki je bil v I Washingtonu, tudi kot kvalificiran častni zastopnik ameriških Slovencev brez ozira na prepričanje, je zastopal okrog 250 tisoč Slovencev, kar povprečno smatramo za približno pravilno število slovenskih naseljencev v tej deželi. Vse torej kaže, da če*skliče-mo še en narodni kongres, nas bo tukaj več, kot tam doma in bo najboljše, da po vojni enostavno preselimo našo manjšino v Ameriko in prepustimo naše mile kraje slavčkom. V smislu kongresa in imenovanega sveta, je Adamič častni predsednik SANS - a — iz brzojavke pa je razvidno, da je šlo "kvalificirano zastopstvo" 300 tisočih mimo sklepov narodnega kongresa, ker Adamiču zanikuje vsako narodno zastopstvo. Mar mislijo pošiljatelji brzojavke, da bo njih akrobacija vzeta v Washingtonu za resno ? Objavljeni brzojavki je pripet repek "najodločnejše prepovedi" sodržavljanu Adamiču, da naj se nikdar več ne podstopi zastopati ameriških Slovencev. Menda se je nekje pozabilo, dar ima edinole Slovenski kongres pravico staviti Adamiču tako prepoved, ne pa organizacija, ki predvsem predstavlja privatno versko življenje katoliških Slovencev v Ameriki. Tajnik SANS-a polni kolone slovenskih listov s prošnjami za slogo, medtem pa izgleda, da Bombardirana šola iz kine. Peljali smo se mimo! V nedeljo zjutraj nas je peljal Warner Bros. industrije in mi-!Mr. Cuznar v najstarejšo cer-mo drugih industrij, kjer izdelu- kev v tej okolici. Od tam smo| jejo in filma jo najboljše kine. si ogledali tudi druge zanimive; Od Hollywooda pa doli do Santa kraje, kakor tudi železniško po-Monice vidiš skoro ves, kar je stajo, katero je pred časom opi- Mali oglasi Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal .in Vertical) mogoče videti na svetu. Čeprav sal brat Rogelj, in katera je res VELIKIH STRUGALNIKIH je bilo v januarju, vendar smoj ena najlepših in najmodernejših videli vsakovrstne cvetlice in:na svetu, drevesa so obložena z oranžami.1 RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." če ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. , . . Še in še bi lahko pisal o dru-. Ustavili smo se v parku, kjer|^hzanimivihkrajih abimorJ . so našli tisoč m tisoč let starojda mislili) da nimam d Wellman Engineering okostje neke nenavadne zivali.l^ tukaj pri vojakihi kakor Razvalina angleške šole, ki so jo bombardirali nemški letalci, ki so ubili ob tej priliki Jf3 šolskih otrok. njegovi "kvalificirani" kolegi delajo v tem oziru po svoje in se najmanj ozirajo na njegove besede. Naše lojalnosti Ameriki, v pogledu nakupovanja bondov, ne bodo predstavljale nobene brzojavke in ne tendencijozno rovarenje ali pa hvalisanje, ampak samo gole številke, ki bodo izkazovale koliko bondov smo kupili. i Našega naroda v domovini pa tudi ne bo rešilo naše tekmovanje s črnogorskimi številkami. SHOOT STRAIGHT With Our Boys! BUY WAR BONDS PRIJETEN POSET HOLLYWOODA (Nadaljevanje z 2. strani) imel sem sobo, katera je ena najlepših in ima razgled vse doli po mestu, in zVečer lahko opazuješ iz sobe vso čarobo mesta. Kakor bi bil rad spal zjutraj, vendar je prišla Mrs. Stucin in me je zbudila, (kakor pri vojakih) in se je opravičila: "Veš, mi bi te radi peljali okoli, pa če boš spal, ne boš nič videl." Tako sem se moral vdati, in čeprav je spanje moje največje veselje, sem se vendar prebudil, in pripravljen sem bil, da smo se odpeljati proti Santa Monici in k Pacifičnemu morju. Mr. Stucin je šofiral njegov nov avtomobil in vozil me je po vseh najlepših in zanimivih krajih. Tako smo se peljali po Hollywood Boule-vardu, skozi Beverly Hills, kjer žive skoro vsi igralci in igralke NOVI SVET PONUJA SVOJO KRI LJUDSTVOM STAREGA SVETA • Ali naj manj storimo za ljudstvo Evrope kot pa smo storili za njih vinograde? Pred več leti, ko je kuga uničila njih vinograde, se je tja poslalo ameriške cepitve, da bi se oži- velo trtno industrijo v stari domovini. Evropske trte so bile oživljene in zbolj-šane, ker je bila ameriška trta, ki je bila prvotno od tam, ojačena tukaj. Danes, ko še večja kuga uničuje ljudstva širom vsega sveta, prostovoljno nudijo Amerikanci, domačini in, potomci vseh prepričanj, pot do povratka življenja kot del Ameriške rekon-strukcijske misije; ne samo v Evropi, pač pa po vsakem delu sveta, kjer so potrebne naše zaloge in naše ideje. Amerikanci priha j a j o — z zdravniškimi zalogami in jedili, z semenom in gnojilom, z kmetijsko živino in orodjem. Še bolj važno pa je to, da mi prinašamo zalogo demokratičnih idej za ves novi svet! Ali je vam to znano? Ali ste vi čitali knjigo Two-Way Passage, izpod peresa Louis Adamiča, ki predlaga, da bi mi osebno prenesli ameriško izkušnjo v Evropo? Kolegiji sedaj nudijo posebne tečaje, da pripravijo ljudi za to vitalno delo. Washington se živahno pripravlja, da nudi to priliko v pomoč našim dobrim sosedom onstran morja. Javnost se zanima za to priliko, da bi napravila načrt za mir in zmago vojne s tem, da bi se odvzelo navad- nemu ljudstvu osišča voljo do nadaljnega bojevanja. Te ideje so postale zaželjive in praktične; tako ameriške v uvajanju in tako univerzalne v •sprejetju. v Mi želimo, da bi se vi—sleherni—seznanili s to idejo. Eno leto po predlaganju te ideje, je Louis Adamič izdal v brošuri "This Week," članek "After Victory—What?" (Po zmagi— Kaj?), ki je kratko in jedrnato poročilo o tej predlogi, ki je bila ojačena z- obširno diskuzijo. Z zanimanjem boste čitali ta članek. Vi bi se morali takoj seznaniti s tem načrtom za zmago in mir. Pošljite 10c za pokritje stroškov tiskovine in poštnine in pošljite na: New World Committee of World FeaCeWSJS, IllC. 103 Park Ave., New York, N. Y. * ★ Nazaj grede smo se ustavili v, ^ Q tem ijaznem mestu in muzeju, v katerem pa, zal, m- > na§ih pray redkih slovencih v smo bili dolgo, ker so ga zaprli! ^^ ^^ Californiji Pa petnajst minut zatem, ko smo j je že tako> da tudi y položaju> mi prišli tja. Peljali smo se po L katerem se nahajam! ko to Roosevelt Highway, kateri je|pišem je pray «luštn0;>, ko | ravno ob morju,^in videli smo:glušam ragIjanje strojne puške kopalce v pacificnem morju v in bobnenje naših bombnikov in mesecu januarju. V Santa Moni- sedim v pesku v samih hlačahj ca smo imeli kar piknik. Gospa ker tukaj je precej vroče> in tol_ Stucin je prinesla s seboj pri- čem po mojem pigainim strojU; grizek in sedeli smo ob morju in katerij ako bova prišla nazaj) se za av i. bo tudi vojni veteran, ker sprem- Ko smo prišli nazaj domov, je ija me po vseb veselih in ža-že čakal Mr. Cuznar z njegovim iostnih potih te hudobne tajne, avtomobilom in tako sem se jazjMoj stroj je bil že večkrat "ra-samo presedel, in spet sva od-| njen" v tej vojni in je bil zme-šla, sedaj sama. A nisva bila j noj Vred "ubit" že več kot deset-dolgo sama, ker peljala sva se;kratj a v najino srečo le v boj-nazaj v mesto, kjer je Mr. Cuz- j nih Vajah. Ko sva bila enkrat nar imel še dva obiskovalca. Bi-| napadena s strupenim plinom 7000 CENTRAL TE2AKI za dnevno in nočno delo Plača na uro poleg nadurno delo Johnston & Jennings 877 Addison Rd. (od St. Clair) Dvojica la sta to oče in sin. Sin je pri vojakih tukaj v Californiji, oče ga je pa prišel obiskat iz države Oregon. "Jože Mrak in njegov sin (jaz sem imel plinsko masko), je osivel in izgubil je svojo bleščečo prej tako prijazno lice. Tudi njemu se pozna, da je že dosti pretrpel. A kot dobri vo- Stanley," tako sta mi bila pred- jak, ni še obupal in še vedno stavljena. "O, ti si tisti, ki piše vztrajno vzdržuje in prišel bo v Novo Dobo?" je rekel Jože, zmagovit iz te vojne, in je nadaljeval, "veš, jaz sem| mož in žena, se sprejme na dom, kjer bi mož opravljal splošna vrtnarska dela:, žena pa gospodinjila. Izvrstna prihka. Dober dom in plača. Katero dvojico to zanima, naj pokliče WOodbine 6090. Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki )i s trukom razvažal mehko pi-ačo. Unijska plača in ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling Prijazen pozdrav vsem, in ob ^ 6517 gt Q • Ave_ se bomo spet srečali Vaš Tone Vi . Poštena žena tudi član te dobre organizacije in pri nas v Oregonu imamo ! 1 društvo št. 76, in sem bil tudi 'cajtengah- že na konvenciji kot delegat." j « i ki bi rada dober dom, za gospo- Med kosilom v hotelu Rosslyn i g || g | j M ^ g ]| dinjo. 3 v družini> 11; 18. in 45. smo si se dosti povedali o kon-, Blil^V8 t* * let stari zjutraj gremo, zvečer vencijah in izvedel sem tudi, da! Dajte spolniti vaše listine s« pridemo. Katero veseli naj piše sta Jacob Cuznar in Jože Mrak ' * ' ' ' ' * ' ' -••■•• prijatelja še mladih let, ko sta ministrirala skupaj v cerkvi. Po kosilu smo se skupaj peljali prav na drugi konec mesta k dohodninski davek pri osebi, ki jn pridemo po njo. se razume na to delo, ter na ka- J (JE A. SIVEC R F D 2 tero se lahko z zaupanjem obr-.Ross Rd-> South Madison) Ohio! nete z zadevami svojega privat- nega trgovstva in denarja. Vaše Odl'RSljl družini Zagorc. Čeprav je bila listine glede dohodninskega dav- \ , ...... v sobota, smo dobili vse doma :\ka bi morale ostati tako privat-,druzma ze» dobltl hlS0 Ančko in Franka in njuno hčer-J ne kot spoved, zato pa bodite ko Milko. Pri njih so bili v j oprezni kje jih daste spolniti. vasi" Janez Matekovič, in Pri nas spolnujemo te listine Mary Hartman. Na mizi so imeli dobro californijsko vino, spet kakor v starem kraju. Pogovarjali smo se po slovensko, in Mary Hartman je kar poslušala, čez čas pa me je vprašala, kako da govorim tako dobro slovensko : "Kaj s;i bil ti v starem kraju?" "Seveda sem bjl," sem ji odgovoril. "Joj, kako je pri-j jetno poslušati mladega fanta! govoriti po slovensko; jaz bi te i kar naprej poslušala," mi je rekla. Tako smo bili vsi zadovoljni, dokler ni prišla Ančka z dobro potico, in jaz sem se naredil kar "domačega" in vam ne bom povedal, koliko potice sem pojedel. Vem pa, da bo Ančka, ki je tudi Gorenjka, pekla dva tedna v naprej, kadar bo izvedela, da bom jaz spet prišel v obisk . . . že dolgo vrsto let, v popolno zadovoljstvo naših trgovcev in privatnih oseb. Če ste lastnik posestva, prinesite s seboj vaše račune, in tudi vašo Social Security številko. Urad je odprt od 9. zjutraj do 7.30 ure zvečer. Marian Mihaljevich —Income Tax Expert— 6424 St. Clair Ave. Income Tax pole točno in pravilno izpolnjene Naš urad je odprt od 9. zjutraj do 8. zvečer. Mf F. INTIHAR 630 E. 222 St. REAL ESTATE — INSURANCE — NOTARY PUBLIC IV. 2644 IV. 0678 za eno družino, v priličnem kraju. Zadovoljni bi, tudi bili s stanovanjem s 5 sobami, spodaj. Želimo živeti v mirnem kraju in stalno. Naslovite na Felix Rozina, 1064 E. 66 St. SLOVEMS1CE PLOŠČE 403—Pa na križ pri en hiš Roža valček 404—Pod mojim okencem Nebo je čisto jasno 407—Euclidska polka Travca zelena, Valček in še veliko drugih popularnih plošč. NORWOOD APPLIANCE ■ & FURNITURE 6104 St. Clair Ave. Let Everybody Know You're Investing 10 Percent of Your Income in War Bonds Hew Vitamin Combination Brings Hope to Childless Homes Nothing equals a baby tc bring complete unity and happiness into the home and tie husband and wife together in a stronger bond of enduring love and mutual interest. Divorce is rare in the homes of couples that have children. The attractive red, white and blue window sticker, pictured above, is the new yardstick of patriotism in the War Bond drive throughout the nation. With the slogan, "Everybody every pay day, ten percent," sweeping the country, patriotic Americans on the home front are rallying to their Government's appeal for funds with which to. help finance the war. The home which displays the "ten percent" sticker is doing its share toward Victory for America and the United Nations. The stickers are being distributed through local War Savings Chairmen, u. s. Trmury Dttartmni I 1 Unhappy wives, childless due to relieve-able functional weakness may now enjoy the desires and activity of Nature's most wonderful creation—a normal, fully-developed, vigorous woman. A sensational new vitamin treatment specifically for women may be just the thing needed by the childless wife and quickly bring the happiness of a baby in the home. It is, of course, absolutely harmless. If you are childless due to functional weakness and lack normal vigor—if you wish to eliminate one of the great causes of unhappy marriages, by all means try Perlex for one week. To introduce this new vitamin combination to a million women quickly, the Perlex Company, 314 N. Michigan Ave. Chicago, Illinois, will send a full 82.00 supply for only S1.00 and a few cents postage. Send no money —just your name and address. Perlex comes in a plain wrapper—directions are very simple and no diet or exercise i» required. STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 37. februarja, 19* P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL I. POPOTNICA Zanimivo je opazovati med vožnjo v vlaku, kako zahteva sprevodnik od potnikov raznih razredov vozne listke. V tretjem: — Vozne listke! — zakliče osorno, čim odpre vrata vagona. V drugem: — Vozne listke, prosim! Suhoparni ton javnega uslužbenca v službi. Roka se rahlo dotakne ščitka čepice; nekako tako kakor vojaški pozdrav, takole med civilno uljudnostjo in podčastniško osornostjo. V prvem: — Dame in gospodje, izvolite pokazati vozne listke. Glas ne zveni več osorno; čepica se je preselila z glave v roko. Treba je pokazati, da smo olikani. Tu bi si človek utegnil nakopati sitnosti, tu so inžen-jerji, administratorji družbe, veljaki ,ki imajo dolge roke. Dame . . . dame še posebno . . . Kar ne lepem te doleti v službi neprijetnost, če si naslovil na. blagprodno damo nerodno be-( sedo . . . To so preklicano kočljive za-j deve. V prvem razredu sedi recimo osamljena dama ... še čisto j mlada, zelo lepa, plavolaska; temna obleka, zelo elegantna in zelo preprosta. Nobeile prtljage. Le ročni kovčeg v mreži . . . Roke v finih rokavicah drže knjigo; vendar pa dama ne či- tel • • « Pelje se v Tours. Je to blagorodna dama? . . . Generalova ali bankirjeva soproga . . . morda pa poročniko-va ljubiva ali zaročenka bolj ali manj bogatega enoletnega prostovoljca. Kar poskusite uganiti to na prvi pogled! Tako si je mislil sprevodnik brzovlaka Pariz—Tours, ko je preščipoval vozni listek, ki mu jga je pomolila osamljena potnica v kupeju prvega razreda. — Nedvomno je to odlična dama, — je dejal slednjič sam pri sebi in se še zadnjič vprašujoče ozrl na pravilne poteze njenega trenutno nekam otožnega, zamišljenega obraza. — Hvala, milostiva, — je dejal. In predno je odšel v sosedni kupe, je celo snel čepico. Sprevodnikov prihod je zdramil mlado ženo iz globoke za-mišljenosti. Zaprla je knjigo, odgrnila zastor na oknu in se zagledala na pokrajino, zalito z žarki zahajajočega solnca. Bil je čaroben pogled. Loira se je vila v daljavi liki velika modra kača čez pokrajino ,odeto v zeleno pomladno odejo. Desno in levo so švigali mimo cerkveni zvoniki, moleči iz bujnega zelenja, tu pa tam je ujelo oko gradič z velikim senčnatim parkom ali s slamo krito hišico, ki jo je začelo krasiti sveže zelenje ovijalk.ali bršlji-na. Povsod, po vsej dolini je vladala velika, neizmerna tišina. V daljavi, zelo daleč je pel zvon in njegov' melodični glas je spremljal žvrgolenje krilatih pevcev, pripravijajočih se k počitku. Bilo je jasno, da posluša, ne da bi slišala, da gleda, ne da bi videla. Mehanično so ji prihajale v pretrganih stavkih na jezik misli. —- Vsa drhtim, — je šepetala. — In vendar sem se odločila . . . Treba je najti razloge, dokaze, besede, da z njimi pregovorim in prepričam tega moža. Vojak, kakršen je on, mora uslišati prošnjo žene. On dobro ve, kaj je čast, rodbinska čast. Razumel bo, da rodbinske časti ne moremo poteptati na ljubo grešni strasti, pa naj bo še tako burna. Toda če me navzlic temu ne bo hotel poslušati do konca . . . Pod vplivom te strašne misli je segla z drhtečo roko v žep po zmečkano pismo, ki ga je bila nedvomno že večkrat prečitala, pa ga je čitala vedno znova, kakor bi hotela najti v njem nov pomen, novo misel, ki se je doslej izmikala njeni pozornosti. Pismo se je glasilo: V Toursu, 25. marca 1880. Blaznim, draga Carmen, blaznim od bolesti. Veš, kaj se je zgodilo? . . . Ali si žrtev ali sokriva tega, kar se pripravlja? Tvoj mož odpotuje v posebni misiji v Gu-yano. Odpelje se čez štiri dni. In ti boš morala odpotovati z njim. Tako je bilo sklenjeno v ministrstvu. Toda ti prav nič ne pomiš-ljaš, o tem sem trdno prepričan. Vem dobro, da si se že odločila, da ne pojdeš z njim. Ne zapustiš me, mene, ki te obožujem, mene, ki me ljubiš in ki bi me tvoj odhod ubil . . . Prepričan sem, da ne zapustiš najinega malega Marcela. Mar bi mogla mati, kakor si ti, ži- Obilica konjskega mesa Na levi vidimo mesarja, ki pregleduje konjsko meso, v Lindenu, N. J. Na desni gornji sliki je konjski steak, na spodnji sliki pa oficijelen pečat, ki izpričuje, da je meso konjsko. veti daleč od svoje deteta?" — Njegovo dete! — je šepetala mlada žena z drhtečim glasom. In v njenih velikih modrih očeh, razišrjenih še v bolesti, so se zalesketale solze. — Amboise! . . . Amboise!... je'zaklical sprevodnik. Bila je zadnja postaja pred Toursom. Potnica, nekoliko pomirjena, je čitala dalje: "Ti da bi odpotovala! Ali je to mogoče? Saj bi bila vendar lagala, zatrjujoč mi, da me ljubiš, da ljubiš najino dete. Bila bi zlo-činka . . . bila bi podla . . . Postal bi sodnik, a ti, Carmen, dobro veš, da bi bil zmožen vsega. Toda oprosti mi, moja vroče ljubljena. Saj sem že v začetku napisal, da blaznim .. . blaznim iz ljubezni do tebe, do najinega angelčka ... Ah! Zakaj si se seznanila s Saint-Hyrieixom pred menoj? Zakaj si ga vzela? Toda pomisli ... Gotovo si že zVedela za imenovanje svojega moža. Zakaj me še nisi obvestila o tem? Prizadevam si na vse načine pregnati to strašno misel. Ali bi mogla sploh hoteti zapustiti naju? čuj! ... Ta negotovost me ubije. Če ne prideš v dveh dneh v Tours, da se sestaneva, se pripeljem v Pariz . .. Pomenim se s tvojim možem, vse mu povem. Pokažem mu vsa tvoja pisma, da bo vedel, da si moja, vsa moja! ... In če te ne bo hotel prepustiti meni, bo odločilo med nama orožje, če me ubije, bom vsaj rešen teh muk. če pa postaneš vdova, se mi ne bo treba več bati, da te izgubim, da te ukradejo najinemu detetu." Mlada žena je zamolklo krik-nila. ( — Storil bi to! ... Storil bi to! .... O, bože, bože! Reši nas! In z drhtečim glasom je nadaljevala čitanje pisma. Ostalo ji je bilo samo še nekaj vrstic. "Prenehal sem za hip, da sem razmišljal. Začenjam znova. Zdaj govorim trezno. Vse sem premislil, vse pretehtal. Odločil sem se. Veš dobro, Carmen, da sem bil vedno mož beseda. Prisegam ti to na svojo vojaško čast, na najino srečo, če te do pojutrišnjem ne bo, prispem v Pariz, potem naj se pa zgodi, kar je usojeno. Robert d' Alboize." Vlak je prisopihal na tourski kolodvor. Potnica je sedla v kočijo in se odpeljala v hotel de VUnivers. Najela je sobo, spravila v red svojo toaleto in naročila večerjo. Potem je pa napisala na list papirja nekaj besed, zapečatila pisemce in napisala naslov: Gospodu ritmojstru d'Alboise, 16, ulica Royale. Sluga je odnesel pismo. Kmalu je potrkal sluga na vrata mlade žene in ji sporočil, da bi rad govoril z njo neki vojak. Mlada žena je odgovorila, naj vstopi. Pripravila se je, da bi prenesla prvi častnikov pogled. Vstopil pa ni ritmojster, tem- Trenutek pred nesrečo Na gornji Sliki vidimo Gor dona Throne, ki je po poklicu letalski inženir ter se bavi tudi z dresuro konj. Hip nato, }co je bila posneta gornja slika, ga je konj po nesreči udaril s kopitom po glavi, tako da se je Throne zgrudil nezavesten na tla. več navaden huzar; zažvenketal je z ostrogami in salutiral. —i Prihajate od gospoda d'-Alboiza? — je vprašala mlada žena. — Gotovo ste njegov sluga. — Da, milostiva gospa, in ponosen sem na to. — Ali mi prinašate odgovor na pismo, ki sem mu ga poslala? — Ne, milostiva gospa. — Povejte torej, kaj bi radi. — To je zelo enostavno, milostiva gospa. Gospoda ritmojstra ni v Toursu. — Gospoda d' Alboiza ni v Toursu? — Ne ... Dobil je povelje ... nujno, kakor pravimo pri vojakih ... zelo važno poslanstvo, nanašajoče se na preizkušnjo novega smodnika, in od včeraj je v Ripautovi smodnišnici, od koder ne sme oditi, kajti njegova naloga je nadzorovati noč in dan izdelovanje smodnika. Vrne se šele jutri. Naročil mi je, naj sporočim to dami, ki jo je pričakoval baš z vlakom, s katerim ste se pripeljali vi; prepričan sem, da ste. ta dama vi. Naročil mi je tudi odvesti vas na stanovanje, kjer je vam dal pripraviti .. . Mlada žena je čutila, kako ji srce močno utriplje. Kar je častnik pisal, je bil torej res njegoV trden sklep. Res je pričakoval svojo ljubico. Računal je s tem, da prispe, da zapusti svojega moža in pobegne z njim. Njen sklep je bil storjen takoj. — Je smodnišnica daleč — je vprašala huzarja. — Ne, milostiva gospa . . . štiri ali pet ur vožnje, več ne bo. No torej, prijatelj, morate mi takoj preskrbeti voz in odpeljati me tja. Ubogajte me, to je nujno potrebno. — Prosim, milostiva gospa, — je odgovoril vojak in znova salutiral. — čez pet minut bo voz tu v dvema iskrima konjičema; bodite brez skrbi, na to se dobro spoznam. Obrnil se je na petah in odšel. Sluga ritmojstra d' Alboiza se ni bahal, kajti čez pičlih pet minut je že stala pred hotelom lična kočija in pred njo sta hr-zala dva iskra konjiča. Huzar je zlezel na kozla h kočij ažu. Ripaultova smodnišnica stoji blizu kraja Monts-sur-Indre, kjer je edina in zelo skromna krčma. Vojaki so nastanjeni v majhnem poslopju, spada jočem k smodnišnici, kamor ponoči nihče ne sme in kamor pridejo tujci čez dan zelo težko. Sluga je zaklical kočijažu, naj ustavi pred krčmo. Očivi-dno so v krčmi še bedeli, kajti eno okno je bilo še razsvetljeno. Čim je zaropotala pred hišo kočija,! se je pojavila pri oknu senca; v naslednjem trenutku se je razlegel krik. Skoraj istočasno so se z velikim ropotom odprla vežna vrata in na pragu se je pojavil mož, ki je prijel mlado ženo za roko in zašepetal: — Carmen! Prišel je krčmar, držeč v vsaki roki svečo. Videč damo s pajčolanom, ki jo je držal njegov najemnik za roko, je odprl j skromni salon, kjer je stala sa-; mo okrogla miza in nekaj ple-j tenih stolov. V peči je še plapolal pojemajoči ogenj. Postavil je svečo na mizo in se obrnil rekoč: — če bo gospod ritmojster j kaj potreboval, naj me kar pokliče, saj še ne grem spat. Komaj je krčmar zaprl vrata za seboj, je mlada žena odgrnila obraz. i — Gospa de Montlaur! — je vzkliknil častnik presenečeno in prebledel od groze. — Da, — je odgovorila z drhtečim glasom. — Helena de Montlaur, svakinja, vaše ljubice, Helena de Montlaur, ki je brez pomisleka zapustila svoj dom in odpotovala sama ne boječ se nobenih težav ne nevarnosti, samo da reši čast in morda tudi življenje vsega obžalovanja vredne nesrečnice in zaslepljenega blazneža. Stopila je k peči. Srce mu je utripalo tako močno ,da mu je hotelo raznesti prsa, njegovo grlo je bilo suho. Uprla je vprašujoč pogled v mladega častnika, skušajoč najti na njegovem obrazu znamenje nade ali bolje rečeno, kot v dvoboju, kraj, kjer bi mogla raniti in poraziti svojega nasprotnika. To je bil namreč rešilni dvoboj : dvoboj dolžnosti in strasti. Helena da Montlaur je bila namreč čudovita plavolaska, lahko bi rekli mlado dekle, toliko naivne priprostosti in nedolžnosti je bilo v njenih modrih očeh, toliko škrlatne otroške svežosti so bile ohranile njene rdeče ustne. Toda komaj vidna guba na njenem krasnem čelu, modrikasti kolobarji pod njenimi očmi in gubica v kotu njenih ust, vse to je pričalo, da je plakala, da je žena, da je mati ;pričalo je bolje od razcveta njene krasne, gracijozncu postave in sramežljivo izbočenih nedrij pod skromno popotni obleko. | Nasprotno je bil pa Robert d' Alboize zares krasen v svoji moški, ponosni, vojaški in kava-lirski lepoti, ki je pri Francozih tako simpatična. (Dalje prihodnjič) Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih ] zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Oblak Mover Še priporoča, da ga poklicni te vsak čas, podnevi ali P°"J noči. Delo garantirano in ^'j tra postrežba. Obrnite se z| vsem zaupanjem na vašega|| starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 -ALLEN SEDAJ! SE PRVIČ KAŽE V CLEVELANDU Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za ohcete In priredbe. Gerilski junaki naroda, ki um«41. re POLEG . U 'WOMEN AT AR^ (Ženske pri obrambi) SKUPINE — SMEŠNE INFORMACIJE — NOVlct . OGLAŠAJTE V "ENAKOPRA VNOS*1" IT TAKES BOTH" U. S. TrtaiHry Ptperlmcnl .— ii SEE WHAT YOU'RE INVESTING IN!