Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA
Leto II. — Štev. 13.
Celje, dne 26. marca 1949.
Cena 2 din
Poštnina plačana v gotovini
VOLITVE V ODBORE OF
BODO MOGOČNA MANIFESTACIJA
ENOTNOSTI DELAVSKEGA IN KMEČKEGA
RAZREDA TER VSEH DELOVNIH MNOŽIC.
VOLITVE BODO ODRAZ RASTOČE MOČI
FRONTE, NJENIH DOSEDANJIH USPEHOV
IN PRIPRAVLJENOSTI ZA IZPOLNJEVANJE
NOVIH ŠE VEČJIH NALOG!
V okraju Celje - okolica je vse v živahnih
pripravah za volitve v vaške sekretariate
Volitve za delegate na okrajno kon-
ferenco OF so za nami. Cez 95% ude-
ležba članstva OF pri teh volitvah in
skoraj 100% udeležba članstva izvolje-
nih delegatov na okrajni konferenci
dne 13, marca, zdrava diskusija na tej
konferenci, ki je bUa tudi na višini —
vse to je dokaz, da so bile volitve tudi
na področju okraja Celje okolica ma-
nifestacija enotnosti, globoke politične
zavednosti in zaupanja množic v vod-
stvo svoje Partije.
Te volitve so nam pokazale tudi, da
imamo na naši vasi dovolj zaveiiih
državljanov. Z volivno abstinenco pa
se je majhen odstotek ljudi izkazal kot
očiten sovražnik delovnega ljudstva. Iz-
kušnje teh volitev so bogata šola za
našo OF zaradi priprave volitev v va-
ške sekretariate, ki bodo v nedeljo dne
27. t. m. Te volitve terjajo temeljit
pregled vsega življenja, spoznati je
treba vse napredne in nazadnjaške si-
le, ki si stoje nasproti v naši vasi. Brez
dvoma je nemogoče voditi borbo za iz-
gradnjo socializma na vasi brez dobre-
ga frontnega vodstva. Zato naj pridejo
▼ vaške sekretariate ljudje, ki bodo
sposobni usmerjati razpoloženje našega
ljudstva, zlasti pri socialistični pre-
obrazbi naše vasi, pri ustanavljanju
kmetijskih obdelovalnih zadrug.
Preteklo soboto in nedeljo so se vr-
šila predvolivna zborovanja po vseh
centrih, katerih so se udeležili tudi po-
slanci zvezne in republiške skupščine.
Tako je govoril na zborovanju v Dobr-
ni zvezni poslanec tov. Lampret. V te-
ku tega tedna pa se vršijo vaški pred-
volivni sestanki, na katerih sprejemajo
kandidatne liste, sprejemajo pa tudi
nove člane, na drugi strani pa člani OF
Čistijo svoje vrste vseh protiljudskih
elementov. Na vaškem sestanku v Do-
brni je bila izključena iz OF cela dru-
žina Svent, enega najmočnejših tam-
kajšnjih kmetov. Ta družina kaže svo-
je protiljudsko razpoloženje pri vseh
volitvah in se seveda tudi ni udeležila
volitev za delegate OF. V Creskovi pri
Dobrni je na delu kmet Kline, ki sicer
ni član OF, ne gre mu pa v račun
uspeh zadnjih volitev in vrši sedaj
propagando proti volitvam v nedeljo. V
Novi cerkvi bodo poleg ostalih izklju-
čili iz OF tudi Legvartove in Mateko-
ve, kateri so se pri zadnjih volitvah že
v naprej trdno odločili, da ne pojdejo
na volišče ter pri tem imeli nešteto iz-
govorov. Toda taki in podobni ljudje
ne motijo razpoloženja našega delov-
nega ljudstva, ki bo z njimi prej ali
slej pometlo.
Na področju vsega okraja si organi-
zacije in sektorji napovedujejo tekmo-
vanja med seboj. Tako je sektor Dobr-
na napovedal tekmovanje sektorju St.
Ilj, sektor Gomilsko sektorju Dobrni,
trg Vransko vaškemu odboru Dobrni,
Nova cerkev Vojniku itd. Na sestankih
člani OF razpravljajo o važnih aktual-
nih gospodarskih problemih, o krajev-
nemu samoprispevku, s katerim si bo-
do pomagali pri popravilu cest, mo-
stov gradnji vodnjakov itd. Pri števil-
nih organizacijah bodo člani OF po
zaključku volitev šli na prostovoljno
delo, kakor n. pr. v Dobrni in Klancu,
ki bodo po zaključku volitev že dopol-
dne šli na prostovoljno delo pri gradnji
Zadružnega doma na Klancu. Številni
odbori so sklenili, da bodo volitve kon-
čali že dopoldne (Klanec, Vrba-Zavrh
in drugi).
Živahna predvolivna razgibanost bo
še bolj utrdila vrste članstva OF, kot
vseljudske, množične in edine politične
organizacije vseh poštenih Slovencev in
državljanov, ki so pripravljeni sodelo-
vati v duhu nove socialistične Titove
Jugoslavije. Očistila bo svoje vrste
vseh saboterskih elementov in utrdila
zavest, da si gradimo boljše življenje z
lastnimi silami, ki jih imamo dovolj.
Nedeljski rezultat volitev bo pa vsemu
svetu pokazal enotnost slovenskega in
vseh jugoslovanskih narodov pri iz-
gradnji socializma in utrditvi nove Ju-
goslavije.
Člani Osvobodilne fronte kraievnege odbora
Marijasradec hočejo v tekmovanju zavzeti prvo mesto
v sv. Petru so od 2000 prostovoljnih ur predvidenih v letnem planu
opravili ie U48. V Zagaiu bodo volitve zakiiuCili te ob 8. uri ziutral
Ali bomo prvi v okraju?
Tako se vprašujejo frontovci Marija-
gradca, ki se z delom pri obnovi svojih
vasi in s študijem aktualnih političnih
problemov pripravljajo na 27. marec,
ko bodo volili vaške sekretariate in po-
stavljali temelje za svoj vispešen na-
predek. Napoved, katero so objavili
vsem krajevnim odborom v okraju za
predvolivno dobo, jih vzpodbuja k no-
vim akcijam. 'Prostovoljno delo pa jim
ne prinaša le gospodarskih pridobitev,
temveč jih združuje in povezuje v
močno, četudi številčno majhno enoto
Osvobodilne fronte.
Povsod, v Žagaju, Marijagradcu, La-
zišah in Sv. Petru, so že pri volitvah
6. marca s 100% udeležbo pokazali, da
Je Fronta resnično njihova organizacija.
Ko so po volitvah na množičnih sestan-
kih pregledali rezultate,* so sklenili, da
se bodo 27. marca še bolj izkazali. V
Zagaju bodo zaključili volitve že ob
8. uri zjutraj, v Sv. Petru pa ob 12. uri.
V tem času, ki jih še loči od nedelje,
pa povsod hite s prostovoljnim delom.
Največ so napravili v Sv. Petru, kjer
so dali v letni plan 2000 ur, do 20. marca
pa so opravili že 1648 ur pri popravilih
cest. Pri tem so izvršili 206 voženj s
konji na daljavo 3 km. Pobrigali so se
tudi za razstrelivo, da bodo prišli do
potrebnega kamenja.
Pri delu nihče ne zaostaja, vendar so
med prvimi kmetje iz Olešč, kjer je
skoraj vsakdo že opravil nad 13 delov-
nih dni. Ce bodo svoj delovni elan ohra-
nili še do nedelje, bo tedaj celoletna
obveza izpolnjena.
Tudi v Zagaju so pri popravilu vod-
njaka dali v predvolivnem tekmovanju
nad 200 ur dela in 2 kub. m. lesa. V
Zagaju imajo reden študij, kjer obrav-
navajo največ probleme socialistične
preobrazbe kmetijstva. Ko bodo na vsa
vprašanja našli prave odgovore, bo re-
zultat prav gotovo kmečka obdelovalna
zadruga.
V delu in študiju se Fronta v kra-
jevnem odboru Marij agradec tudi orga-
nizacijsko krepi. Tiste, ki ne spadajo v
organizacijo, so odstranili, istočasno pa
sprejeli 30 novih članov. Okrepljena
Fronta v Marijagradcu bo spet zbudila
v svojih članih tisto aktivnost, ki jim
je bila lastna v času osvobodilne borbe.
Prva zmaga storshih kovinarjev
v tretjem leta petletke
Ko so delavci Železarne Store v pre-
teklem mesecu prejeli prehodno zasta-
vo Zvezne vlade, jih je zastopnik glav-
ne direkcije črne metalurgije pozval,
da ohranijo svoj delovni elan in še
dolgo ne izpuste iz rok pribor j ene za-
stave. »Ne bomo piistili,« so mu tedaj;
odgovorili kovinarji iz Stor. Na svojih
delovnih mestih v martinami, livarni
in v vseh ostalih obratih so še bolj
vztrajno nadaljevali svojo uporno bor-
bo za nove tone jekla. Bodrila jih je
zavest, da dajejo skupnosti najpotreb-
nejše, bodrila pa jih je tudi tekmoval-
na napoved, ki so jo poslali vsem de-
lovnim kolektivom črne metalurgije v
državi in ki jim ne dopušča, da bi bili
premagani.
V takem plemenitem tekmovanju so
kljub pomanjkanju delovne sile dose-
gli v dneh zasedanja II. kongresa ko-
vinarjev prve pomembne uspehe v
tretjem planskem letu. Martinarna je
izpolnila svoj četrtletni osnovni koli-
činski plan že 15. -marca, to je 18 dni
pred rokom, do 21. marca pa so zabe-
ležili že 11% prekoračenja plana. Kma-
lu za njo, 18. marca pa je izpolnil če-
trtletni količinski plan drugi najvaž-
nejši obrat železarne: livarna, kjer so
plan do 21. marca presegli za 3%. Ta-
ko so kovinarji iz Stor častno dočakali
svoj II. kongres.
Medtem, ko teče v martinami in li-
varni proizvodnja za drugo četrtletje,
se borijo ostali obrati za poslednje od-
stotke plana. Nove tehnične norme, 64
proizvodnih brigad in zavestna delov-
na disciplina vsakega poedinca v ko-
lektivu — to so železarjem v Štorah
garanti, da ostanejo še vnaprej med
prvoborci socialistične proizvodnje.
V Škofji vasi bodo volitve zaključili do 12. ure,
popoldne pa bodo delali vsi na gradbišču
zadružnega doma
Tudi v Skofji vasi se člani fronte
skrbno pripravljajo na volitve v sekre-
tariat vaškega odbora OF. V sekretariat
bodo izvolili najboljše in najzaslužnej-
še člane, ki so z dosedanjim delom do-
kazali, da so vredni zaupanja vseh.
Na predvolivnem sestanku v četrtek
so se po živahni diskusiji, kjer so ob-
ravnavali razna gospodarska vprašanja
odločili, da bodo na dan volitev, kate-
re bodo zaključili do 12. ure skupno
odšli na udarniško delo na gradnjo za-
družnega doma.
S seboj bodo pritegnili tudi tiste, ki
še niso iz kakršnih koli razlogov sode-
lovali pri gradnji zadružnega doma ali
pri ostEilih akcijah in so nasedali raz-
nim sovražnim parolam. Z udarniškim
delom in z 100% udeležbo pri volitvah
bodo dokazali, da sovražniki in zavirači
socializma v tem kraju nimajo uspeha
in da jih bodo čim prej izločili.
Na množičnem sestanku so tudi napo-
vedali tekmovanje vaškim odborom:
Arclin, Zadobrava, Šmarjeta in Lutar-
jem v sledečih točkah:
1.	Kdo bo prej zaključil volitve?
2.	Kdo ima vključenih več novih čla-
nov?
3.	Kateri OF odbor bo pripeljal več
članov na gradilišče?
4.	Kdo bo imel boljše okrašena vo-
lišča?
5.	Kdo bo v akciji za zbiranje odpad-
.kov z;bral več odpadkov?
Delovni kolektiv Tovarne emajlirane posode Je
prejel visoko odlikovanje
Po daljšem času so se delavci in na-
meščenci Tovarne emajlirane posode
zopet zbrali v okrašenih prostorih, to
pot zato, da prejmejo zasluženo prizna-
nje za napore v preteklem letu. Vlada
ljudske republike Slovenije jih je na-
gradila s prehodno zastavo in denarno
nagrado 200.000 din.
Prvi je pozdravil zaslužni kolektiv
minister za industrijo tov. Marijan Bre-
celj, ki je v svojem govoru naglasil ve-
like zmage Tovarne emajlirane posode
v letu 1948, ki je v marsičem podprla
proizvodnjo težke industrije. V nada-
ljevanju svojega govora je minister
Marijan Brecelj pozval delavce, da le-
tos še z večjim elanom nadaljujejo bor-
bo za plan in premagujejo težave, ki se
pojavljajo zaradi klevetniške kampanje
s strani nekaterih držav ljudske demo-
kracije.
»Razen izpolnjevanja planskih na-
log,« je dejal tov. minister, »se postav-
lja pred našo industrijo še ena važnih
nalog — čuvanje materiala, strojev in
vse imovine, katero nam je skupnost
zaupala v upravljanje.«
Kolektivu so nato čestitali predsednik
Glavnega odbora ES tov. Janko Ru-
dolf, glavni direktor kovinske industri-
je ing. Perhaut in zastopnik Mestnega
komiteta KP tov. Ošo Ivan.
Delavci, ki so se v imenu kolektiva
zahvalili za visoka priznanja, pa so iz-
javili svojo pripravljenost še z večiim
elanom premagovati vse ovire na poti
v socializem. Da bodo zamogli izpolniti
vedno večje naloge naše industrije, so
sprejeli konkretne obveznosti za vzgojo
novih strokovnih kadrov. V smislu od-
ločne pripravljenosti za izpolnjevanje
proizvodnih nalog so izzvenele tudi po-
zdravne resolucije partijskim in sindi-
kalnim forumom. Tovarniška mladina,
ki si je priborila naslov najboljše ko-
vinarske mladine Slovenije, je v svoji
resoluciji Centralnemu komitetu LLIS
izjavila:
»Kljub težavam visoko presegamo
postavljene norme. Dobro se zevedamo,
da s svojim delom tolčemo domačo in
tujo reakcijo. Ko so nekatere države
ljudske demokracije proti naši Partiji
pričele podlo gonjo, je bil naš odgovor:
še večja delovna vrlina. Mi trdno veru-
jemo v pravilno politiko naše Partije
in tov. Tita. Obljubljamo, da bomo v
bodoče še bolj vztrajno delali za zmago
socializma v naši domovini.«
Naj živi Ljudska mladina Jugosla-
vije!
Naj živi CK KPJ na čelu s tov. Ti-
tom!
v Št. Pavlu bodo tekmovali z
Braslovčami
V sektorju Sv. Pavel pri Preboldu se
pripravljajo frontovci na nedeljske vo-
litve v odbore vaških sekretariatov s
tem, da bodo po končanih volitvah v
dopoldanskih urah šli na prostovoljno
delo pri gradnji zadružnih domov. Ta-
ko so frontovci iz Sešč sklenili, da bo-
do po 100% udeležbi na volitvah, po-
poldne odšli na delo v novozgrajeni za-
družni dom in še opravili notranja de-
la, ki so potrebna. S tem so znova po-
kazali svojo pripravljenost za izgradi-
tev socializma v svoji vasi. Prav tako
so se obvezali frontovci Kaplje vasi, da
bodo po končanih volitvah šli na delo
k še nedograjenemu zadružnemu domu.
Frontovci vseh treh vaških odborov
KLO Sv. Lovrenc pri Preb. so sklenili,
da bodo z uvedbo krajevnega samo-
prispevka popravili svoje ceste, ki so
v zelo slabem stanju z ozirom na to, da
se po njih dnevno prevozi mnogo lesa
iz bližnjih mrzliških hribov. Nedogra-
jeno sušilnico pa bodo dogradili do
1. maja 1949.
Celotni sektor Sv. Pavel pri Preb. je
napovedal tekmovanje sektorju Bra-
slovče, in sicer v udeležbi, organiziciji
in čimprejšnjem zaključku volitev.
S temi pripravami in tekmovanjem
se bodo frontovci sektorja Sv. Pavel pri
Preb. pripravili za nedeljske volitve in
s tem pokazali svojo pripravljenost
graditi socializem in svojo boljšo bo-
- dočnost, za katero se je tako neustra-
šeno boril njihov predhodnik in narodni
heroj Slander Slavko, doma iz Latkove
vasi pri Sv. Pavlu.	K. I.
Člani sindikalne podružnice sodišča in
tožilstva so že zbrali 29.487 kg
starega papirja
v svesti si važnosti naloge zbiranja
odpadkov za našo industrjjo, si je za-
dala uprava sindikalne podružnice so-
dišča in tožilstva v Celju v sodelovanju
z upravo zbrati čim več starega papirja.
Tako je članstvo podružnice pripravilo
s škartiranjem starega arhiva do marca
t. 1. 29.487 kg starega papirja, katerega
bo porabila naša industrija za prede-
lavo. Pri tem škartiranju so pridobili
tudi več kilogramov še uporabnega pa-
pirja ter ovojev za spise. Skartiranje je
članstvo opravilo izven delovnega časa
in je bilo uporabljenih za to delo preko
5900 ur.
Za predkongresno tekmovanje se je
članstvo odločilo pripraviti še nadalj-
nih 5000 kg starega papirja za našo in-
dustrijo. Zbranega je do sedaj tudi že
400 kg starega železa. Kot nadaljno na-
logo v predkongresnem tekmovanju si
je tudi zadalo članstvo označene po-
družnice obvezo opraviti do 24. aprila
400 prostovoljnih ur na ruševinah ali
v industriji. To obvezo pa je že preko-
račilo doslej za 41 ur.	G. F.
V Pristavi pri Dobrni bodo volitve opravili
že v jutranjih urah
v Pristavi pri Dobrni so člani Fron-
te na množičnem sestanku izbrali za
kandidate najboljše in najzavednejše
člane, od katerih upravičeno pričaku-
jejo, da bodo v njihovem imenu vse-
stransko sodelovali z ljudsko oblastjo
pri graditvi socializma in s tem pripo-
mogli k dvigu življenjske ravni delov-
jiih ljudi. Sklenili so, da se bo v bodoče
njihova osnovna organizacija Fronte
bolj živo udejstvovala pri vseh pro-
blemih gospodarskega in politično
vzgojnega značaja. Obvezali so se, da
se bodo udeležili volitev 100%tno že v
jutranjih urah, tako da bodo med pr-
vimi v tem sektorju, mladinci iz Mla-
dinskega doma pa bodo volišče lepo
okrasili.
Na množičnem sestanku so izključili
iz članstva dva člana, ker sta s svojim
zadržanjem le ovirala graditev socia-
lizma v tem kraju in tudi najosnovnej-
ših dolžnosti člana Fronte hote nista
izpolnjevala. Delovno ljudstvo ju je o-
žigosalo in sklenilo, da takšni ne spa-
dajo v njihovo sredino.
Galauf Franci, Bostič in Jelene Karla
so zbrali v 1 dnevu 3 tone starega železa
21. marca so ti trije člani sindikalne
podružnice celjskih železničarjev zbi-
rali staro železo. Pobrali so vse odpadke,
raztrešeno in zavrženo železje ob progi
in bližini postaje. To svojo akcijo so
dovršili zelo uspešno. Zbrali so 3 tone
starega železa. Sklenili so, da bodo še
enkrat pregledali vse prostore in mesta,
kjer je še sedaj odpadkov ter tako po-
večali skupni rezultat še najmanj za
2 toni.
Akcija za zbiranje odpadkov se v Ce-
lju še ni razgibala, tudi s strani mest-
nih forumov ni bila pravočasno orga-,
nizirana. Zato je gornji primer še boli
viden in kaže, da posamezni člani OF
tudi samoiniciativno izpolnjujejo svoje
naloge.
Na Svetini so pripravljeni za volitve
Pri zadnjih volitvah delegatov v OF
•o se na Svetini dobro odrezali. Udelež-
ba je bila 96%. Pa ne samo, da so se na
volitvah odrezali; razgibali so se in po-
živeli delo v teh naših »Karpatih«, ka-
kor oni sami pravijo. Ljudje so na se-
stankih in izven teh pretresali doseda-
nje delo, ugotavljali napake in si na
pod'^gi vsega postavili svoj delovni
plan za odpravo nekaterih pomanjklji-
vosti, predvsem pa za utrditev in raz-
širitev OF kot množične organizacije.
Ciani OF so na zadnjem nedeljskem
masovnem sestanku pregledali kandi-
datno listo in pretresli odbornike —
kandidate za nov vaški odbor ter listo
potrdili.
Na sestanku so obravnavani tudi ne-
katere gospodarske probleme v zvezi s
planom sečnje lesa. Ostro so kritizirali
tiste, ki niso hoteli, ali pa niso znali
organizirati in usposobiti ljudi na bivši
Sodinovi žagi, da bi prevzeli s Svetine
pripeljane železniške pragove. Dotak-
nili so se razreza mesa in dela njihove
zadruge ter pri tem prišli do zaključka,
da bodo le z dobro in nenehno kontrolo
uredili ta vprašanja in zboljšali delo.
Na Svetini se dobro zavedajo, da tudi
njih čakajo v tem letu precejšnje na-
loge. V »Karpatih« so se za nedeljske
volitve pripravili. Izvolili bodo odbor,
ki so ga pretresli in k: bo skupno s kra-
jevnim odborom kos zadanim nalogam
v korist in dobrobit Svetine In skup-
nosti.
Akademija v začetku mladinskega ledno
v Celju
Mestni komitet Ljudske mladine v"
Celju je priredil v ponedeljek zvečer v
dvorani Ljudskega gledališča akademi-
jo, s katero je proslavil začetek sve-
tovnega mladinskega tedna.
Ob 18. uri se je zbralo 2000 mladine
iz mesta in vojaških edinic, ki je z god-
bo na čelu in baklami manifestirala po
celjskih ulicah solidarnost in enotnost
vse mladine sveta v borbi za mir. Po
manifestaciji po ulicah je mladina odšla
v Ljudsko gledališče. O pomenu sve-
tovnega mladinskega tedna je govoril
tov. sekretar mestnega komiteta LMS
Motaln Franjo. ter zasopnik edinic JA
v Celju. V programu, ki je sledil, so so-
delovali: pevski zbor II. gimnazije ter
pevski zbor I. gimnazije in recita-
torji. — Med potekom akademije
ob zaključku so mladinci iz posamez-
nih aktivov čitali pisma in resolucije,
ki so jih poslali mladini Grčije, Kitaj-
ske, Francije itd. V imenu vse mladine
zbrane na svečanosti, sta bili poslani
pismi vodstvu svetovne mladinske fe-
deracije in CK-ju LMJ.
Mladinski aktivi v Celju bodo v dneh
svetovnega mladinskega tedna še po-
spešili svojo dejavnost, ki se je že v
tekmovanju na čast IV. kongresu LMS
zelo dvignila. V vsakem aktivu bodo
imeli predavanje o borbi mladine v ka-
pitalističnih državah in pomenu sve-
tovnega mladinskega tedna. Tekom ted-
na bodo v vseh aktivih še posebej orga-
nizirali prostovoljno delo, tako, da bo
opravljeno skupno 1500 ur. V nedeljo
dopoldne pa se bo zbrala mladina iz
vseh aktivov na prostovoljno delo in
tako z delom zaključila mladinski te-
den. Popoldne bo MK LMS organiziral
svečan zaključek tedna in objavil re-
zultate.
Vsa dejavnost v mladinskem tednu
je tesno povezana z mladino vojaških
edinic, ki so v Celju.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto II. — Stev. 13.
Ustanovljena je prva
kmečko-obdelovalna zadru-
ga v Zg. Savinjski dolini
v vasi Bočna so kmetje ustanovili pr-
vo kmečko obdelovalno zadrugo v Zg.
Savinjski dolini. Ta vas je znana po
tradicijah NOB širom cele Štajerske m
še dalje, saj je predstavljala Bočna ža-
rišče upora proti okupatorju že leta
1941. Iz Bočne se je partizanstvo širilo
v druge predele Savinjske doline in še
dalje. Tam je obstojala že v juniju 1941
močna orgafiizacija OF. Kmetje tega
kraja so dali vse za zmago naprednih
idej, saj niso klonili niti pod najhujšim
terorjem okupatorja. V svojem besu je
okupator končno leta 1944 požgal celo
vas.
Po osvoboditvi so Bočani ustanovili
svojo obnovitveno zadrugo ter se z
vsem elanom lotili obnove vasi. Lani
so pričeli graditi tudi zadružni dom ve-
likega tipa, kateri bo letos dograjen.
Stopajoč trdno po liniji OF v sociali-
zem, so 21. t. m. na svojem masovnem
sestanku ustanovili kmetijsko obdelo-
valno zadrugo, v katero se je že na sa-
mem sestanku vključilo 15 družin s
skupno okoli 265 ha zemlje.
Ustanovljena zadruga ima izredno
ugodne pogoje za razvoj, saj ima ta
kraj vse možnosti za napredno kmetij-
stvo, mehanizirano obdelovanje zemlje,
živinorejo itd., a kar je najvažnejše so
vsi zadružniki že po svoji slavni pre-
teklosti garant, da bo zadruga procvi-
tala ter po svojih uspehih dokazala tu-
di drugim krajem, da je edino kmečko
zadružništvo na vasi garant za dvig
življenjskega standarda naših kmetov.
Vse priznanje za ustanovitev te za-
druge zaslužijo vsi zadružniki, a še po-
sebej tov. Kovšak Anton, ki je skupno
z ostalimi zadružniki onemogočil pešči-
co špekulantov, ki je z najbolj nazad-
njaškimi parolami poskušala zavirati
ustanovitev zadruge.	J. F,
Konference i gospodarskimi pomocnilci in
pomoinicami so ookaiale kako jih nekateri
kmetje brezvestno iikoriScajo
Prijavilo se jih je 14 za delo v tovarnah
ali državnih posestvih
v Celju sta bili v soboto in nedeljo
dve konferenci gospodarskih pomočnic
in pomočnikov, da bi lahko čimprej
uredili nepravilnosti in krivice, ki se
jim še dogajajo. Povedali so, kako jih
kmetje še vedno izkoriščajo, da so le
redki, ki jim plačajo, kolikor zaslužijo
in skrbijo za njihovo življenje.
V soboto se je konference udeležilo
le 27 pomočnikov in pomočnic. Iz Jur-
kloštra so prišli na posvetovanje na-
mesto njih gospodarji sami, kar kaže,
da na vsak način hočejo zaslepiti svoje
delavce, da bi se jim potom konferenc
osvetlila pot bodočnosti. Od vseh jih
je del, ki so člani Fronte, pa še ti se
pri delu ne udejstvujejo. Mladinka iz
Jurkloštra je izjavila, da gre na sesta-
nek samo gospodar, kar dokazuje, da
hoče imeti njo popolnoma nerazgleda-
no in odtrgano od vpliva organizacije.
Tako tem delavcem o OF in njeni bor-
bi ni dosti znano in ne vedo, da smo v
borbi izvojevali svobodo in boljšo bo-
dočnost tudi zanje. Se vedno so v stra-
hu, da jih bo .kmet odpodil, da bodo
morali iskati službo od kmeta do kme-
ta, kakor nekdaj pod kapitalisti. Vsi
niti ne vedo, da pri nas primanjkuje
vsak dan več delovne sile. Ni jim zna-
no, da se je pri nas na kmetih pričela
druga oblika dela, da je v zadrugah po
delu enak kmetu tudi hlapec. Stari
hlapci in dekle v bedi pričakujejo ko-
nec svojega življenja, ker kmet ne skr-
bi za njihovo življenje v starosti. Kar
nam dobro pokaže naslednji primer:
Lorber Jože in Marija sta kot hlapec
in dekla v Žalcu pri kmetu Senici že
35 let. Oba sta ostarela. Jože sam je
ves polomljen od težkega dela, glavo je
imel preklano itd. Danes po petintri-
desetih letih, ko sta oba stara, sta pa
plačana le po sposobnosti, kakor pred
35 leti. Jasno pa je, da danes nista
sposobna več toliko kakor prej in ne
zaslužita, kar bi dejansko rabila za svo-
je življenje. Oba sta stara in se zado-
voljita s tem, da vsaj kakšen dan lah-
ko delata pri kmetu, da dobita male
dinarje. Na vprašanje, kako je s hra-
no, sta odgovorila »gospod niso nikoli
jedli z nami in tudi sedaj ne. Hrana
pa ni dobra.« Klub bednemu in trpe-
čemu življenju zagovarjata kmeta, ker
sta zadovoljna, da jih kmet čisto ne
odpusti. Nihče pa jima do sedaj ni raz-
jasnil pravice, da jih je kmet sedaj
prav tako dolžan preskrbeti, ker sta
vso mladost za male den5irje zabila v
kmetovo zemljo.
V Rifengozdu pri kmetu Zihovšku
služi mladinec Ojstršek Lojze že dve
leti, a dosedaj ni dobil nikake plače,
dobil je samo eno obleko. V Pristavi
pri Hotler Matevžu služi tov. Slemen-
šek Katarina, ki mesečno prejema po
200 din, a ima 12 let staro hčerko, ki
še obiskuje šolo. Kmet, kakor da skrbi
za hčerko, ne izplačuje zasluženega
denarja materi. Tovarišica je pri hiši
že 20 let, a je Slemenšek tudi ne pla-
čuje po sposobnosti.
Javornik Marija je v službi pri Ani
Mastnak v St. Jurju že eno leto in ne
sme pisati domov, ker pravi, da dobro
ne more pisati, o tem, da se ji slabo
godi pa ne sme.
Lovrenc Marija." dekla pri Gajšek Jo-
žetu v Storah, zasluži mesečno 600 din,
ker ji kmet ni dal bonov za nabavo
obleke, je morala prodati žepno uro,
ki si jo je kupila v mladih letih.
Od vseh 106 navzočih na nedeljski
konferenci je dobilo ob koncu leta bo-
ne za nabavo blaga le 6, 4 od teh do-
bivajo mesečno bone. V letu 48 je ime-
lo od vseh le 6 hlapcev in dekel letni
dopust.
Strašni so primeri izkoriščanja de-
lovne sile od strani nekaterih kmetov.
To vedno bolj uvidevajo tudi delavci -
hlapci in se je takoj na konferenci od-
ločilo 14 tovarišic in tovarišev, da od-
idejo v tovarne, na državna posestva in
v tečaje.
Naloga organizacij OF na vasi je, da
pregledajo in poskrbijo za boljše živ-
ljenjske pogoje teh ljudi in jih sprej-
mejo v svoje članstvo.
Ljudska oblast bo pa ostro kazno-
vala vsako nadaljnje izkoriščanje s
strani takih brezvestnih kmetov.
Ekonomija kmetijske zadruge v Zusmu bo
lahko kmalu prerastla v obdelovalno
zadrugo
Agrarni interesenti iz Žusma ter ne-
kaj dosedanjih hlapcev in dekel se je
odločilo za skupno obdelovanje zemlje.
Agrarni interesenti so svojo zemljo pri-
ključili ekonomiji, pristopila pa je še
mala kmetica Peterlin Vera, ki ima
1 ha prvovrstnega vinograda, 2.5 ha pa
orne zemlje in gozda. Tudi živinozdrav-
nik Rihtaršič je odstopil svoj vinograd
ekonomiji. Tako skupna površina za-
družne ekonomije obsega 29 ha zemlje.
Pristopilo je 14 članov, ki bodo vložili
ves svoj trud v obdelovanje, da bo ta
zemlja res vzorno obdelana. Pomagale
jim bodo tudi njihove matere, ki so do
sedaj vedno hodile delati k posamez-
nim kmetom.
Živahno je bilo na prvem sestanku
teh mladih zadružnikov, saj nobeden
njih ni bil prej član zadruge. Za pred-
sednika so si izbrali Pelko Franca, za
tajnico pa Peterlin Vero. Resno in pre-
udarno so govorili o gospodarstvu, o
obdelavi zemlje, katere še nikdar niso
bili gospodarji. Delali so vse življenje
za borni kos kruha, hlapčevali vsem
mogočim gospodarjem, sedaj pa sami
naenkrat gospodarijo. Nekateri kmetje
so jim branili in jih pregovarjali, da ne
bi delali na ekonomiji, pač pa pri njih
kakor dosedaj, toda niso jih poslušali
več, ker so že dodobra spoznali vse
grenkobe hlapčevanja. K Peterlinovi
Veri je prišlo nekaj kmetov, ki naspro-
tujejo zadrugi in obljubljalo, da ji sami
obdelajo vso zemljo, samo da bi se delo
na ekonomiji ne začelo in bi oni obdr-
žali hlapce in dekle.
Tudi prvi sestanek so jim razbili ne-
kateri kmetje. Pregovorili so jih, da so
se razšli. Delavci, ki so pa prepričani,
da si boljšo bodočnost gradijo sami in
da niso več odvisni od kmeta, so se
zbrali ponovno in se odločili. Na drugi
sestanek je prišlo 16 ljudi. Mladinci in
mladinke so bili ipogumni in med prvi-
mi se je prijavila v zadrugo tov. Lipar
Rozika, 161etna mladinka iz ISčlanske
družine, katera je pod težkimi pogoji v
bedi preživela svojo preteklost. Vpi-
sala se je v zadrugo, da bi pa čim več
koristila, se je odločila, da bo šla v te-
čaj, kjer se bo priučila živinoreji. Pelko
Franc, predsednik ekonomije ima dva
sina, ki služita pri kmetih in bosta tudi
stopila v ekonomijo.
TJpravni odbor je izdelal setveni na-
črt. Posadili bodo 4.5 ha koruze, 2.5 ha
krompirja, oves, peso, korenje itd. Po-
stavili bodo gospodarsko poslopje, kjer
bodo imeli 40 glav živine in 30 prašičev.
Živahen je bil razgovor o delu. »Takoj
jutri bomo pričeli z delom,« je predla-
gala Kodrin Albina. »V četrtek mora-
mo imeti prvi delovni sestanek,« je po-
udarila članica odbora Drač Terezija,
»pričeti moramo z načrtnim delom. Ce
bomo vsi skrbeli, nam bo šlo dobro.«
DoločiU so, da morata predsednik in
tajnica popisati vse imetje, zemljo in
premičnino članov, da bodo vedeli kaj
imajo. Vrt si bodo razdelili za ohiš-
nice.
Z veseljem so odšli domov, saj so go-
spodarji tega, kar še nikoli niso imeli,
delali bodo na svoji zemlji in zase. Za-
vedajo se, da če bodo dobro gospodarili,
kmalu ne bodo več sami, pridružili se
jim bodo kmetje, ki sedaj še ne ver-
jamejo v prednost skupnega gospodar-
stva. Zato pričakujejo, da se bo iz eko-
nomije kmalu razvila močna obdeloval-
na zadruga.
v Harofu smo zarezali prve brazde
na zdruinih njivah
Naša kmetijsko obdelovalna zadruga
komaj ustanovljena, vzbuja že vseob-
če zanimanje. In to ne samo pri prija-
teljih, ampak tudi nasprotnikih. Prija-
telji z veliko pozornostjo spremljajo
naše delo, naše ukrepe v notranji in zu-
nanji organizaciji, nakupu živine itd.
Nasprotnikom pa seveda ni ničesar
všeč in nas obrekujejo in tako s svoje
strani skrbijo, da postaja zadruga še
bolj popularna. Ni jim prav, da smo
že nakupili toliko živine. Imamo zdaj
že 43 glav goveje živine in par konj.
Težave bodo z nakupom konj in pa pri
nabavi svinj, katerih do sedaj še ni-
mamo. Zanesemo pa se, da bomo s po-
močjo naše ljudske oblasti tudi te te-
žave z dobrim uspehom premagali.
Dne 17. t. m. smo zarezali prve braz-
de na naših zadružnih njivah. Težave
imamo z delovno živino. Zaenkrat ima-
mo tri pare volov in par konj. Voli
bodo stalno orali izmenoma pač, dopol-
dne en par, popoldne drugi par. Konji
pa vozijo gnoj, dovažajo krmo in dru-
go.
Čiščenje sadja je v polnem teku. Ima-
mo dobrega sadjarja v osebi Kranjca
Vilija. Letos se obeta sadna letina, zato
imajo člani zadruge velik interes za-
radi gojenja sadnega drevja, čeprav bo
ta panoga podrejenega pomena.
Zaprosili smo za dobavo semen: zelj-
nega, pesnega, ovsa, jarega ječmena in
deteljnega ter krompirja. Nekaj male-
ga bomo zbrali sicer med člani zadru-
ge, a tega bo malo. Najtežje bo za
krompir. Lani je bila slaba letina, od-
kup pa je bil v našem KLO dobro iz-
vršen. Mnogi naši maU ljudje so
krompir dali v zameno za koruzo, ka-
tere pa žal niso dobili, a je obljublje-
no, da bo v kratkem dobavljena.
V kratkem začnemo s popravilom
hlevov v Marijini vasi. Tam bo potre-
ben tudi vodovod, ker ni stalne vode.
Pri številu živine, katero mislimo go-
jiti, pa je dobra pitna, voda v vsakem
letnem času neobhodno potrebna.
T. F.
Duhovniki, člani OF so obsodili vojnohuj-
skaško politiko Vatikana in sklepali kako
bi v bodoče aktivneje sodelovali v OF
v torek so se sestali v Celju duhovni-'
ki, člani OF s področja Celja in okolice
ter Mozirja, da pregledajo svoje dose-
danje delo in najdejo najprimernejšo
obliko sodelovanja z milijonskimi, člani
OF v vseljudski borbi za mir in socia-
lizem. Ob tej priliki so obsodiU proti-
narodno delo škofijskega ordinariata v
Celovcu, kakor tudi tendenciozno poro-
čanje o verskih razmerah v Jugoslaviji.
Svoje stališče do političnih dogajanj
doma in v svetu, so izjavili v naslednji
resoluciji:
Duhovniki člani OF navdušeno po-
zdravljamo III. kongres LFJ, ki bo 5.
aprila 1949 v Beogradu, v prepričanju,
da nam bo ta kongres prinesel novih
pobud in jasnih perspektiv za delo med
delovnim ljudstvom, ki gradi sociali-
zem.
Protestiramo proti nakanam imperia-
lističnih sil, ki zavirajo sklenitev pra-
vične mirovne pogodbe z Avstrijo in
zahtevamo, da se zemlja, ki je zibelka
Slovenstva, zedini z matico LRS. Ko
bodo popravljene krivične meje in bo-
do koroški Slovenci pridruženi Sloven-
cem v LRS v svobodni Jugoslaviji, bo
koroško vprašanje pravično rešeno. In
taka pravična rešitev bo gotovo tudi va-
žen doprinos k utrditvi miru na svetu.
Obsojamo pa na tem mestu tudi proti-
narodno delo škofijskega ordinariata v
Celovcu, ki sodeluje pri ponemčevanju
koroških Slovencev.
Poix)lnoma se strinjamo z resoluci-
jami, ki so bile soglasno sprejete na
zborovanjih duhovnikov članov OF dne
26. oktobra in 14. decembra 1948 v Ma-
riboru in 26. januarja 1949 v Murski
Soboti.
Člani OF se obvezujemo, da bodo na-
ša direktiva za konkretno delo na te-
renu sklepi Glavnega odbora OF z dne
17. februarja 1949.
Obsojamo lažno poročanje inozem-
skih radijskih postaj, v prvi vrsti Va-
tikanske p>ostaje, ki tendenciozno poro-
ča o verskih prilikah v Sloveniji in Ju-
goslaviji, kar je v nasprotju z moralni-
mi in etičnimi načeli naše vere in vse-
kakor škoduje normalnim in dobrim
odnošajem med Cerkvijo in Ljudsko
oblastjo.
Vabimo vse pozitivno misleče duhov-
nike, da se priključijo OF. A najodloč-
neje pa protestiramo in obsojamo vse
slučaje posameznikov, ki so zlorabljali
ali pa tudi samo poi^ušali zlorabljati
članstvo OF, ker so s tem zlorabljali
zaupanje Ljudske oblasti in nujno iz-
zvali nezaupanje. Le z iskrenim in kon-
struktivnim delonv po načelih OF bomo
resnični sodelavci v vrstah delovnega
ljudstva, ki si kuje lepšo in srečnejšo
bodočnost.
Resolucijo so podpisali sledeči duhov-
niki, člani OF:
Alojzij Pirš, Uranjek Martin, Smon
Franc, Volavšek, Ramšak Viktor, Mar-
tin Kreslin, Lajnšček Ludvik, Horvat
Stanko, Keller Ivo, Franc Jager, Ver-
bajnšek Janko, Ogulin Ivan, Medve-
šček Matija, Lapret Janez, Smoder Vik-
tor in Zidanšek Jakob.
Člani OF na Babnem so v svojem zadruž-
nem domu razvili živahno kulturno-
prosvetno dejavnost
o delu na zadružnem domu v Bab-
nem nismo že dalj časa slišali posebnih
novic. Toda vseeno so zadružniki iz
Medloga in Babnega pridno delali vso
zimo. Kmalu po tem, ko so pokrili za-
družni dom, so na plenumu OF skle-
nili, da bodo čim prej uredili prostor za
pisarno odbora OF. V dobrih 14 dneh
je bil prostor za pisarno ometan in so
jo lahko preselili v zadružni dom.
V gostilni pri Janiču na Babnem,
kjer so prej imeli prireditve, je dvora-
na zelo maj^ina, zato so tudi sklenili, da
čim prej vsaj zasilno pripravijo dvo-
rano v zadružnem domu. Sekretar od-
bora OF Kremenšek in poslovodja Ri-
tonja sta pripravila načrte in vodila vse
delo. Člani so vozili zemljo in kamenje,
edinemu zidarju je vseskozi pridno po-
magal tov. Tome. Medtem je tov. Je-
zernik v prostem času urezal potrebne
šipe.
Se ko je tov. Kremenšek iskal les
oder in pod, se je že igralska družina
učila dramo »Raztrganci«. Treba je bilo
še kulis, ki so jih prav tako napravili
sami, zaenkrat samo iz papirja. Prva
prireditev v novo otvorjeni dvorani je
bila proslava v čast lOOletnice smrti
Franceta Prešerna. 17. februarja t. L so
pionirji nastopali pod vodstvom tov.
Ritonje. Tri pionirske enodejanke, re-
citacije in nastop malih harmonikarjev
so dodobra razveselili vse gledalce. —
Medtem je igralska skupina naštudirala
dramo »Raztrganci« in jo do sedaj že
dvakrat uspešno ponovila.
Ob volitvah v odbor OF je bil za-
družni dom lepo okrašen z zastavami in
parolami, radio pa je sproti sporočal
volivcem, kako volijo po drugih krajih
in mestih v Sloveniji.
Nekateri so govorili, da bo v Babnem
in Medlogu, potem ko bo dograjen za-
družni dom, spet vse zaspalo. Toda rav-
no nasprotno. Kmalu bodo imeli svojo
obdelovalno zadrugo, v kateri se bodo
bavili največ s pridelovanjem zelenja-
ve, da bodo tako z njo čim bolje oskr-
bovali delavce v celjskih tovarnah.
Zaradi nediscioline delegatov je bil občni
ibor Kraievnefia sveta LaSIco prekinien
Kako je Krajevni svet Laško nudil
pomoč podružnicam pri izvrševanju
njihovih nalog, nam poleg vsega osta-
lega priča nedeljski občni zbor omenje-
nega foruma. Od izvoljenih delegatov
iz podružnic je bilo ob pričetku občne-
ga zbora navzočih 51%. Med čitanjem
poročil in diskusijo je pa % navzočih
padel na 33 in je zaradi nesklepčnosti
moralo delovno predsedstvo občni zbor
prekiniti. Razlogov za tako nedisciplino
in nezainteresiranost je več. Dejstvo, da
je sindikalno podružnico »Volna La-
ško«, od katere je v veliki večini od-
visna politična situacija, zastopalo na
občnem zboru od 36 izvoljenih samo 5
delegatov, nam priča, da izostali dele-
gati imajo premalo ali pa sploh nobene-
»ga čuta odgovornosti. Slaba udeležba je
bila tudi iz ostalih podružnic. Mnoge
■podružnice niti na občnih zborih niso
volile delegatov za občni zbor Krajev-
nega .sveta, niti niso bile ob tej priliki
s strani sindikalnega sveta obiskane.
Tudi poročila o delu Krajevnega sveta
so bila večinoma šablonska, premalo
konkretna in predolga.
Kljub temu, da je bilo v delu Kra-
jevnega sveta in v podružnicah mnogo
naipak, pa tudi uspehov in da je v La-
škem precej problemov, o katerih bi
moral občni zbor razpravljati, se o tem
ni mnogo diskutiralo. V poročilu pro-
svetnega referenta je bilo načeto vpra-
šanje o adaptaciji prosvetnega doma
Laško, vendar se od navzočih ni čutil
nobeden poklicanega, da bi o tem vpra-
šanju disku tiral, dasiravno je to vpra-
šanje eno od osrednjih vprašanj. Hi-
giensko stanje v menzi MLO je s:labo,
nekateri abonenti se pogovarjajo, da je
hrana večkrat nezadostna in slabo pri-
pravljena, toda na občnem izboru o tem
tudi ni bilo govora. V podružnici tovar-
ne Podpetnikov in Volne je propadlo
več »Uputnic«, s katerimi bi najbolj za-
isluženi delavci šli na oddih. Tudi to
vprašanje se je prepuhlo obravnavalo.
O izvajanju uredbe o sistematipciji
delavcev in nameščencev, o izvajanju
uredbe o delovnih normah, o tekmova-
nju, udamištvu, novatorstvu in mnogo
.sličnih važnih vprašanj sploh ni bilo
govora, medtem ko so se člani nadzor-
nega odbora na vso moč trudili, da bi
občni zbor izglasoval njeh predlog za
nagrado knjižničarja, ki je sicer uprav-
ljal požrtvovalno svoje delo, vendar to
vprašanje ni bistveno vprašanje v raz-
pravi občnega zbora.
Funkcionarji in člani podružnic bodo
.morali imeti več čuta odgovornosti, dati
bodo morali več podpore Krajevnemu
.svetu — Krajevni svet pa bo moral v
bodoče sistematično pomagati in ob po-
moči višjih forumov kolektivom v re-
ševanju planskih nalog. Le z združeni-
mi močmi bodo lahko sindikalne orga-
nizacije v Laškem dostojno izpolnile
vse postavljene naloge.
Starši - več pažnje otrokom!
Ob nesreči, ki je zahtevala smrtno žrtev!
Dan za dnem še srečujemo posledice
okupacije odnosno razdiralne vojne,
kljub temu, da so minula .že štiri leta,
odkar je okupator iz naše države iz-
gnan. Naše delovno ljudstvo se trudi,
da bi te sledove čimprej odpravilo, prav
zaradi tega je tolikšno zanimanje za
prostovoljno delo, za odstranjevanje
ruševin itd.
Mnogo nezgod se je že pripetilo po
osvoboditvi, ki so v mnogih primerih
posledice odloženega starega orožja in
razstreliva. Iz tega sledi, da smo do-
sedaj posvetili še premalo pažnje iska-
nju in uničevanju tega starega orožja
in razstreliva, kar je dokaz, da kmalu
pozabimo storjeno gorje, ki je za na-
mi in malo mislimo na nesreče, ki se
lahko prav zaradi omenjenega še do-
godijo.
Stara, odložena ročna bomba, ki sta
jo v Novi vasi našla 23. marca dva
otročička, ki sta se igrala na cesti, je
povzročila hudo nezgodo, ki je zahte-
vala eno smrtno žrtev, enega otroka
pa ranila tako, da bo zdravljenje ver-
jetno trajalo prav dolgo.
Težko je tu iskati krivca, ker je in-
direktni krivec pretekla vojna, vendar
je dolžnost slehernega državljana, da
podobne nezgode preprečuje s tem, da
javlja merodajnim organom eventual-
no najdeno staro razstrelivo ali orožje
na eni strani, na drugi strani pa je
dolžnost staršev, da stalno opozarjajo
svoje otroke, da naj se izogibajo naj-
denih predmetov, ki jih ne bi poznali.
Posebno pozornost je polagati sedaj
prav v pomladanskem času pri setvi
in obdelavi zemlje. Saj najdeno raz-
strelivo ne pomeni nobene nevarnosti,
če ga odstranijo organi, ki so za to
pooblaščeni, v vsakem primeru pa lah-
ko terja tudi smrtne žrtve, če se z njim
pečajo nestrokovnjaki ali pa radoved-
neži.	d-o.
Martinarji v Storah vlijejo ob izrednih
naporih tudi po pet sarzev na dan
Martinarji Železarne Store se dobro
zavedajo kaj pomeni izgraditev težke
industrije, dobro vedo, kaj pomeni, če
dnevno prekoračijo plan in da je dej-
stvo, da včasih vlijejo pet šaržev na
dan »atomska bomba« našim razred-
nim sovražnikom. Zato hitijo in vla-
gajo, ni jim žal truda, vsak % več v
dnevni produkciji je milijonske vred-
nosti za njih in celo skupnost.
Ce bi pogledali njihovo delo v pred-
aprilski Jugoslaviji in danes, bi tisti, ki
ne poznajo žilavosti štorovskih marti-
narjev skoraj ne mogli verjeti. Z istim
železom, z istimi pripomočki, v sto let
starih obratih samo s požrtvovalnim
in zavednim delom so dvignili produk-
cijo za celih 65% več kot v stari Ju-
goslaviji.
V velikem delovnem poletu marti-
narjev bi težko ločili, kdo zasluži več-
je priznanje, nikdo ne drži rok kri-
žem, vsi kot eden — vsi za skupno
korist nas vseh. Martinarji stalno tek-
mujejo, toda stare naprave v Železar-
ni ne zmorejo tega, kar so zmožni de-
lavci. Večkrat se jim pokvari dvigalo
ali elevator, takrat znajo pokazati vse
sposobnosti. Ne popustijo, dokler peč
ni polna, pa če tudi nosijo premog v
vrečah iz dvorišča, samo da dosežejo in
presežejo zastavljene si obveznosti.
Zalaganje peči je še vedno ročno, za-
to je to delo silno naporno, orjakoma
kakor sta tov. Inkret in Pustek pa tu-
di to ne dela prevelikih preglavic.
Martinarna ima poleg dobrih delav-
cev tudi posebno dobre delovodje, tež-
ko bi bilo pohvaliti samo enega.
Tov. Plajh je izkušen in najstarejši
mojster v martinarni, tov. Razinger je
mojster druge izmene, mlad a zelo po-
žrtvovalen, saj so na njegovi izmeni
prvič vlili pet šaržev. Mojster tretje
izmene je tov. Kerštajn, oba z Razin-
gerjem sta gorenjske korenine, Jeseni-
čana, skupaj sta hodila v šolo, sl^paj
sta se borila za kvalifikacijo. V Žele-
zarni na Jesenicah sta pričela delati
kot zidarja v martinarni, pozneje sta
bila pomočnika pri peči, žerjavovodji
in slednjič sta se po svojih sposobnostih
povzpela do mojstrov.
Dobro vodstvo martiname pa ne
skrbi samo za proizvodnji plan, temveč
tudi za nov dober kader, iz katerega se
bo usposobilo več novih delovodij in
mojstrov, vztrajnih borcev za plan —
socializem.	G. M.
Leto II. — Stev. 13.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 3.
Tekmovanje v kulturno-Drosvetnem delu na
iast 30 letnici ustanovitve KPJ se je v nekaj
podružnicah že močno razgibalo
Tekmovanje, ki so ga sprejeli kul-
lurno-prosvetni referenti sindikalnih
organizacij in ki smo ga objavili v naši
zadnji številki, je zajelo že mnoge ko-
lektive. Naši delavci in nameščenci se
zavedajo, da pomeni kulturno-prosvet-
no delo z vsemi svojimi oblikami mo-
čan pripomoček k uspešnejšemu izpol-
njevanju planskih nalog in da je udej-
stvovanje na tem polju dejavnosti se-
stavni del naše borbe za izgradnjo so-
cializma.
Brez načrtnega dela pa tudi tu ne gre.
Zato mnoge kulturno-prosvetne ko-
misije izdelujejo svoje delovne plane za
obdobje do konca junija in s tem že
izpolnjujejo eno izmed toČk tekmoval-
nih obveznosti. Tako so tovariši v po-
družnici poštnih uslužbencev bili prvi,
ki so to svojo osnovno nalogo pravilno
razumeli. Komisijo imajo organizirano
po sklepih IV. plenuma, zato so si
delo lahko lepo po sektorjih razdelili.
Obvezo, ki so jo sprejeli na občnem
zboru podružnice, da bodo k študiju
pritegnili najmanj 70% vsega članstva
na sedežu podružnice, bodo po delov-
nem planu izpolnili do konca drugega
tromesečja letošnjega leta. Sicer pa to-
variši na pošti tudi doslej v študiju ni-
so zaostajali, zato so tudi vidni njihovi
uspehi v vsakodnevnem izpolnjevanju
službenih dolžnosti. Da pa ti uspehi ne
bodo samo opisani in zaprti v njihovem
arhivu, bodo o svojem delu objavili 6
člankov v Celjskem tedniku. Stenčas
so imeli vse doslej lepo urejevan, ven-
dar so spoznali, da bo postal močnej-
še agitacijsko sredstvo, če opviste se-
danjo obliko in ga opremijo kot de-
sko novic. Obnavljali bodo desko no-
vic po potrebi, najmanj pa 14dnevno.
Prav tako bodo zamenjali vse neaktu-
alne parole z novimi in pri tem skrbeli
za njih idejno vsebino. V center agi-
tacije pa bodo spremenili svoj rdeči
kotiček, ki ga člani podružnice pridno
posečajo. Pri sindikalni skupini t. t.
nadzorstva v Krškem takšnega kotička
še nimajo. V tekmovanju na čast 30-
letnice KPJ ga bodo tudi tam uredili.
Vsestransko je udejstvovanje članov te
podružnice. Tsiko bodo organizirali 4
skupne izlete, obiskali 6 kino-predstav,
vsebino filmov pa po predstavah oce-
nili in s tem vzgajali kritični čut do
umetnosti v svojih članih. SKUD-u
France Prešeren, v katerega je vklju-
čena podružnica, bodo nudili vso po-
moč z aktivnimi in podpornimi člani.
Zanimanje za našo napredno knjigo bo-
do pojačali z vsemi oblikami agitacije,
svojo knjižnico pa izpopolnili s 5 knji-
gami. Na primeren način bodo z in-
terno proslavo slavili obletnico usta-
novitve OF in 1. maj. In še nekaj niso
pozabili: zavedajoč se, da je sindikal-
na organizacija sestavni del Osvobo-
dilne fronte, se ne bodo zapirali v ozek
krog svoje podružnice, temveč bodo
nudili vso svojo pomoč terenskim or-
ganizacijam OF. — O vsem svojem
delu bodo člani kulturno-prosvetne ko-
misije vodili točno evidenco in sproti
sporočali uspehe kulturno-prosvetnemu
referentu. Celotna komisija se bo se-
stala najmanj enkrat mesečno, izvršila
pregled izvršenega dela in prediskuti-
rala vse možnosti za uspešnejše na-
dalnje delo. Vsakega 15. in zadnjega
v mesecu pa bodo dostavili kulturno-
prosvetnemu oddelku OS točno poro-
čilo o izvršenih obveznostih v okviru
tekmovanja.
V Tovarni sadnih sokov in marme-
lade v Celju dosegajo v proizvodnji
velike uspehe. Iz nič prav za prav so
ustvarili v teh nekaj letih po osvobo-
ditvi pomembno podjetje. Člani tega
kolektiva se uporno bore ne samo za
dvig proizvodnje, temveč vzporedno s
tem tudi neprestano izboljšujejo kva-
liteto proizvodov. Kako so uspeli to
doseči, bodo pokazali na razstavi, ki jo
bodo uredili v svojih prostorih za praz-
nik 1. maja. Tu bomo videli izdelke, ki
nih sokov in marmelade eden izmed
zelo mnogo pomenijo na našem izvoz-
nem trgu, videli bomo slike prvobor-
cev iz kolektiva, ki so največ pripo-
mogli k dvigu proizvodnje in izboljša-
nju kvalitete, diagrami bodo prikazo-
vali na nazoren način vse uspehe ko-
lektiva, tako pri prostovoljnem delu,
pri idejno-politični vzgoji, o brigad-
neip načinu dela, ki je zajel celotni
kolektiv — od delavcev v proizvodnji,
do nameščencev v pisarnah — pa še to
in ono, kar bo ponovno dokazalo, da je
tem tovarišem in tovarišicam postalo
socialistično tekmovanje stalni način
dela ter da je kolektiv Tovarne sad-
mnogih kolektivov, ki se je zavestno
vključil v izgradnjo socializma v naši
domovini.
Tako ta dva kolektiva. So pa še ne-
kateri kulturno-prosvetni referenti, ki
ne vidijo neizmerne ustvarjalne sile
članov svojih kolektivov in se jim za-
radi tega zdi, kakor da sprejetih obvez-
nosti ne bodo mogli izvršiti. Zelo red-
ki so taki primeri malodušja. Prav
nič niso podobni našim mladincem, ki
so ob gradnji mladinske proge napisali:
»Mi gradimo progo — proga gradi nas!«
Tako se tudi mi vzgajamo ob silnem
delovnem poletu naših delovnih ljudi,
premagujoč vse težave, pa naj bi pri-
šle s katere koli strani, ko istočasno
vedno jasneje dokazujemo svojo ne-
omajno predanost in zvestobo naši Par-
tiji in tov. Titu, ki nas po pravilni poti
vodita v socializem.
V dneh mednarodnega mla dinskega tedna le
mladina v okoMci Celja Se posoeiHa tekmo-
vanje in prioraviiena stopa v velike
kongresne dni
Mladina Žalca in okolice ter mladina
Polzele in bližnjih vasi je dne 22. in
23. marca z množičnimi mladinskimi
zborovanji proslavila začetek Svetovne-
ga mladinskega tedna. V Žalcu je mla-
dina manifestirala v sprevodu z ba-
kljami, mladina Polzele se je zbrala ob
tabornem ognju, pozneje pa imela kra-
tek kulturni spored in zabavo. V naj-
večjem številu se je udeležila proslave
mladina iz kmetijske šole v Zovneku in
tovarne nogavic na Polzeli. Mladina na
centru St. Jur, Dobrni, St. Pavlu se
pripravlja na množična zborovanja ob
koncu tedna. Žalska mladina pripravlja
tudi za zaključek kulturno prireditev.
Iz svojih zborovanj pošiljajo pozdrav-
na pisma mladini bratskih držav, mla-
dini Sovjetske zveze in mladini v kapi-
talističnih državah. Mladina na svojih
manifestacijah, manifestira za mir, enot-
nost in bratstvo narodov. Mladina ma-
nifestira za priključitev Koroške k ma-
tični domovini Jugoslaviji. Z delom od-
govarja klevetnikom naše Partije, vodi-
teljev in narodov Jugoslavije. Mladin-
ske proizvodne brigade v teh dneh vi-
soko presegajo plane. Brigade v Kme-
tijski šoli Zovnek tekmujejo v tem
tednu v učenju in na praktičnem delu.
Mladinski aiktiv kovinarjev v Žalcu
je v času tekmovanja za IV. kongres
dosegel v kovinski stroki najboljše
uspehe v okraju. Imeli so 13 studijskih
sestankov. Obvezali so se, da bodo na-
pravili na čast IV. kongresa 300 delov-
nih ur. Obvezo so presegli in že opra-
vili 654 delovnih ur pri urejanju pod-
jetja in zadružnem domu v Vrb ju. V
podjetju so postavili brigado, ki dela na
4 strojih. Vsi učenci redno obiskujejo
šolo in sodelujejo v fizkulturi. Prvi od
mladine v kovinski stroki so delali
udarniški dan za IV. kongres LMS, de-
nar pa so dali za vodstvo Mladinske
organizacije. Aktiv so razširili od 14
na 25 članov in je tako v jKJdjetju orga-
nizirana vsa mladina.
Mladinska številka rudarjev iz Liboj
je napovedala vsem petim mladinskim
številkam v okraju predkongresno tek-
movanje. S tekmovanjem se vsa rudar-
ska mladina pripravlja na okrajno ru-
darsko konferenco, ki bo v nedeljo dne
3. aprila v Hudi jami. V tem tekmova-
nju se je najbolj zaostrila borba med
mladimi rudarji, učenci. Odpravili so
neupravičene izostanke v šoli in na de-
lu. Mladinci iz šole Zabukovca so med
prvimi delali na čast IV. kongresu LMS.
Mladinci v Hudi jami imajo brigado
mladih rudarjev, v kateri se priučujejo
delu.
Med najslabšimi je Mladinska orga-
nizacija Železarne Store, isto velja za
šolo Železarne Store, ki je v prvem
polletju zdelala s 40% slabimi ocenami.
Vendar so poedini mladinci Železarne
Store resno pričeli tekmovati za IV.
kongres LMS. Predvsem šamotni aktiv
v Železarni Store, ki ima v delu, štu-
diju, produkciji in disciplini lepe uspe-
he. Odpravili so neupravičene izostanke.
Ravno tako mladina valjame, kjer je
tov. Vodeb Jože uspel postaviti MDB,
dnevno presega norme.
Aktiv Gozdne uprave Vitanje je po-
stavil nov mladinski aktiv na vasi v
Paki, kjer je mladina pričela s študijem
o zadružništvu. Lepe lospehe ima pri
delu aktiv, ki je bil novo organiziran
pred tednom v Bezovniku, kjer se mla-
dina redno sestaja, sprejema obveze in
jih tudi 100% izvršuje.
Kmečka mladina je v času tekmova-
nja za kongres opravila na raznih go-
spodarskih deUh 4720 delovnih vir.
107 kmečkih mladincev pa je odšlo v
času tekmovanja v industrijo.
Več mladinskih aktivov v Celju je že izpolnilo
vse obveznosti v tekmovanju
za IV. kongres LMS
Mladina mesta Celja si je zadala na
svojih predvolivnih in volivnih sestan-
kih različne obveznosti na čast IV. kon-
gresu LMS. V tem predkongresnem tek-
movanju se je pokazala zelo požrtvoval-
no ter skušala s svojim delom dokazati,
da je vredna biti član LMS, in priprav-
ljena izvrševati vse naloge naše par-
tije. V večji meri je mladina že izpol-
nila svoje obveze, katere si je zadala.
Posebno agilna je bila mladinska orga-
nizacija v bolnici. Tovarni emajlirane
posode. Ekonomskem tehnikumu, uči-
teljišču v Celju in Vrtnarski šoli, kjer
so že dne 22. marca izpolnili vse ob-
veznosti. Razen navedenih aktivov se
je izkazal aktiv Vojaških vojnih in-
validov, kateri je bil prej eden najslab-
ših v območju mestnega komiteta. Se-
daj si je priboril četrto mesto v okviru
ustanov.
Prav tako kakor zgoraj navedeni, tek-
mujejo tudi drugi aktivi.
Le aktiv gostinskih podjetij ni pre-
vzel tekmovalnih obveznosti, ker se
vodstvo sploh ne zanima za delo mla-
dinskega aktiva.
Na območju Mestnega komiteta LMS
Celje so se formirali v predkongresnem
tekmovanju štirje mladinski aktivi in
9 mladinskih komite tov. Formiranih je
bilo 41 mladinskih proizvodnih brigad.
Poleg mladinskih proizvodnih brigad so
se formirale mešane brigade, katerih je
23 po raznih tovarnah. Za izboljšanje
kvalitete dela so posamezni aktivi for-
mirali 43 kontrolnih grup, katere dnev-
no vršijo pregled nad izdelki. Pospe-
šili so delo po aktivih v politično-ideo-
loškem pogledu ter določili redne štu-
dijske sestanke. Prav tako so aktivi
delali na kultumo-prosvetnem polju.-
Naštudirali so več iger, katere so izva-
jali tudi izven mesta Celja. Formirane
so prav tako folklorne skupine. Mladi-
na se je v večjem številu naročila na
časopis Mladina. Organizirali so tudi
skupne izlete.
' Mladina je v predkongresnem tekmo-
vanju dosegla poleg navedenih rezul-
tatov še mnogo drugih, katerih nismo
navedli. Iz vsega pa še vidi, da se mla-
dina zaveda pomena tekmovanja in da
hoče s tem dokzati, da je pripravljena
izvrševati naloge, katere postavlja pred
njo naša partija.
BIvia trgovka Angela
Vratanar, posiovodklnla KZ
v Nizki pri Retici |e za-
grešila vrsto nepravilnosti
Trgovska inšpekcija Okraj. ljud. od-
bora Mozirje je ugotovila velike ne-
rednosti in nepravilnosti v Kmetijski
zadrugi Nizka pri Rečici, ki jih je za-
grešila bivša trgovka Angela Vratanar,
sedaj poslovodkinja zadruge. Dne 15.
januarja je prodala Cirilu Lomšku iz
Pobrežja 10 kg soli. Po natančnem pre-
gledu je bilo ugotovljeno, da je teh
10 kg soli bilo pomešano s čilskim so-
litrom in kalijevo soljo. To mešanico je
Angela Vratanar prodajala za kuhinj-
sko sol. Trgovinska inšpekcija je pre-
gledala lokal in magazine. Ob prihodu
je ugotovila, da je trgovina zaprta. An-
gela Vratanar pa je v svoji kuhinji
prala perilo. Pri pregledu skladišča so
našli 400 kg razsutega apnenega dušika
za umetno gnojenje in 40 kg čebule,
večinoma že nagnite in okajene z apne-
nim dušikom, tako da ni bila več užit-
na. Prav tako so našli v skladišču tudi
'dve vreči kuhinjske soli in dve vreči
koruze za vprežno živino. Vreči sta bili
raztrgani, koruza in sol pa raztreseni
po podu in okajeni z apnenim duši-
kom.
Zanemarjeno je bilo tudi skladišče
poleg trgovine. Omare so bile prepre-
žene s pajčevinami, v predalih za mlev-
ske izdelke je bila razna nesnaga, pod
v skladišču nepometen, moka razsuta
po tleh, polni in prazni zaboji in vreče
pa so ležali razmetani po vsem skladi-
dišču. Posoda s kuhanim maslom je bi-
la odprta in tako izpostavljena nesna-
gi in prahu, tehtnica je bila regulira-
na v breme potrošnika itd.	L. F.
Celjska mladina pridno tekmuje tudi
v predvojaSki vzgoji
Mladinci si sami izdelujejo učne pripomočke. V VI. centru so iz-
delali 1000 univerzalnih mušic za potrebe vseh celjskih in tudi
drugih centrov
Na veličastni proslavi Dneva Jugo-
slovanske armije ob koncu preteklega
leta so celjski obvezniki predvojaške
vzgoje prvič pokazali, da se zavedajo
pomena vzgoje pred vstopom v Armi-
jo. Od tedaj dalje še bolj vztrajno iz-
popolnjujejo svoje znanje.
IV. center za predvojaško vzgojo, do-
sedanji nosilec prehodne zastavice, je
pozval vse ostale centre na prvomaj-
sko tekmovanje. V času tekmovanja
bodo skušali v ipodrobnosti izpolniti
učni načrt in osvojiti snov v določenem
roku s pomočjo najboljših teoretičnih
in praktičnih metod. Vse centre bodo
oskrbeli s potrebnimi učnimi pripomo-
čki za praktičen pouk. Razen tega pa
bodo posvetili vso pažnjo politični
vzgoji mladine. Tekmovali bodo tudi
komandirji posameznih centrov, in si-
cer v najboljše xirejeni evidenci, izva-
janju učnega programa in nabavi uč-
nih pripomočkov. Tekmovanje Grafi-
čarjev so sprejeli vsi centri n^ področ-
ju mesta Celja.
Nekateri mladinci, zlasti v XV., VII.,
X. in VI. centru, sledijo predvojaški
vzgoji z vsem zanimanjem. Da si olaj-
šajo praktičen pouk, so izdelali v svo-
jih delavnicah različne učne pripomo-
čke, s katerimi bodo oskrbeli še ostale
centre. Centri predvojaške vzgoje VI.,
VII. in XVI. pa so izdelali in opremili
vojne kabinete.
Med prvimi so v tem pogledu vse-
kakor mladinci VI. centra, gojenci Ko-
vinarske šole, ki so v svojih delavnicah
izdelali 1000 komadov univerzalnih
miišic, v vrednosti preko 60.000 din. S
tem važnim rekvizitom niso oskrbeli
le celjskih centrov, temveč tudi druge
vojne odseke v Sloveniji. Da se njiho-
vo prizadevanje prav vrednoti, je treba
upoštevati, da se za proizvodnjo teh
mušic morali izdelati potrebno orodje
in da so pri novem načinu proizvodnje
za več kot desetkrat skrajša doslej po-
treben delovni čas.
Tako se mladina v vseh centrih pri-
pravlja, da bo 1. maja čim lepše popu-
larizirala predvojaško vzgojo ter mani-
festirala svojo ljubezen do domovine in
pripravljenost čuvanja pridobitev na-
rodno-osvobodilne borbe.
Proslave svetovnega mladinskega tedna
v mozirskem okraju
v ponedeljek 21. marca 1949 zvečer-
je mladina rudnika lignita Velenje ter
ibližnje okolice praznovala začetek
Svetovnega mladinskega tedna.
Povorka je odšla iz Pesjega v Vele-
nje. Po končanih manifestacijah se je
mladina zbrala v kinodvorani v Vele-
nju, da bi še na proslavi manifestirala
enotnost mladine v borbi za mir. Na
proslavi je prvič neistopal pevski zbor
obrtne šole iz Velenja, ki je poka-
zal dobre uspehe v pripravah za IV.
kongres, saj se je ustanovil tekom pred-
kongresnega tekmovanja.
Referat o Svetovni federaciji de-
mokratične mladine je imel tov. Tro-
ger Zdravko, sekretar rudniškega ko-
miteta LMS.
Na koncu proslave je rudarska god-
ba zaigrala internacionalo. poslali so
pa tudi resolucije CKLMJ ter SFDM
v Pariš.
Tudi Mozirska mladina ter iz bližnje
okolice se je zbrala skupaj v torek
22. marca 1949 zvečer v fizkultiirni dvo-
rani ter poslušala predavanje o SFDM.
Ob koncu predavanja so poslali po-
zdravne resolucije Mladini Indonezije
SFDM v Pariš ter CKLMS.
Tako predavanje je imel tudi aktiv
v Gornjem gradu, kjer so tudi poslali
resolucije mladini drugih držav.
Mladina mozirskega okraja dokazuje,
da se pod modrim vodstvom tov. Tita
in CK KPJ bori za mir in za boljše živ-
ljenje narodov vsega sveta.
V Zagradu so ustano-
vili novo kmetijsko
zadrugo
v nedeljo so se zbrali pri Belaju
kmetje iz Zagrada, Polul, Košnice, Pe-
čovnika in Tremerja, da sd ustanovijo
kmetijsko zadrugo. Uredili si bodo tr-
govino za vezane cene, ustanovili sad-
jarski in živinorejski odsek. Najnujneje
pa je potrebna kovačnica, zato si jo
bodo najprej postavili. Ugotovili so, da
rabijo zato 1 milijon din in sklenili, da
se do tega zneska lahko zadruga za-
dolži. Da urede potrebne prostore, bo
vsak kmet dal po eno smreko, da si
bodo talko opomogli. Izvolili so si tudi
upravni in nadzorni odbor.
Večer Maksima Gorkega
Centralna Ljudska knjižnica v Celju
je v svojih novih prostorih razvila še
bolj živahno delovanje. V krogu njenih
bralcev se poraja samostojen kulturni
aktiv, ki je priredil v petek 18. marca
svoj prvi večer, posvečen Maksimu
Gorkemu. Ravnatelj Orel Tine je v
jedrnatem uvodnem govoru poudaril, da
slavimo v Maksimu Gorkem ne le ge-
nialnega pisatelja, ampak prav tako
velikega borca za vse naj pravičnejše,
najlepše in najbolj človeško. Zaradi te
borbenosti, izvirajoče iz pravilnega
gledanja na družbeno dogajanje, je
njegovo delo Slovencem tako pri srcu,
kakor bi bilo naše.
Ostali čas večera so izpolnili mla-
dinci z branjem odlomkov in del Ma-
ksima Gorkega in glasbenimi točkami.
Odlomki so bili kar dobro izbrani. Tu-
di branje oziroma recitiranje je dose-
glo svoj namen, celo pri prvem odlom-
ku (Kako sem se učil), ki je bil malce
predolg. Ce bodo mladi recitatorji ime-
li priliko sistematično gojiti govorno
kulturo, se bodo naučili tudi pravilne-
ga knjižnega izgovora, s pravilno kva-
liteto samoglasnikov in pravilnimi be-
sednimi, zlasti pa z res logičnimi stavč-
nimi poudarki. Vsekakor pa jim je
treba šteti v dobro, da so se znali iz-
ogniti prisiljeni efektaciji. Večjo do-
gnanost so pokazali izvajalci glasbenih
instrumentalnih točk, saj so vsi trije
obetajoči talenti na polju instrumen-
talne reproduktivne glasbe.
Uspeli večer je prebil led, želimo da
se ta nova prvorazredna oblika Ijudsko-
prosvetnega dela v Celju še bolj uve-
ljavi ter pritegne poleg mladine, ki je
tvorila na prvem večeru večino izvajal-
cev in poslušalcev, tudi starejše ljubi-
telje žlahtnih sadov umetnosti in zna-
nosti.
Poljski film »JEKLENA SRCA"
Predvajali ga bodo v celjskem kinu „Dom"
od 25. do 31. marca
Osvobodilni boj narodov, ki so do-
živeli fašistično okupacijo, je in bo
mikaven za umetniške ustvarjalce; ne-
izčrpen po snovi, dinamičen, prepoln
osebnih in množičnih junaštev bo va-
bil pisatelje in pesnike, glasbenike, ki-
parje in slikarje, da zajemajo iz nje-
govega vrelca. Današnja filmska pro-
izvodnja ne more mimo tako pomemb-
ne dobe evropske zgodovine. Z večjim
ali manjšim uspehom so filmske pro-
izvodnje raznih narodov skušale ustre-
či potrebi po takih filmih, ki bi po-
kazali odpor proti nemškemu okupa-
torju v tej ali oni deželi. Na prvem me-
stu je treba tu omeniti sovjetsko film-
sko proizvodnjo, ki je ustvarila že celo
vrsto filmov, posvečenih veliki domo-
vinski vojni. Med najuspelejše je treba
šteti »Mlado gardo«, ki jo bomo gledali
v Celju prihodnji mesec. Baltski naro-
di, ki jih je zatekla ^nacistična zasedba,
so svoje nacičnalne filmske proizvod-
nje pričeli s filmi iz osvobodilne vojne
(n. pr. estonski film »Življenje v Cita-
deli«). Iz osvobodilne borbe so črpali
svojo snov za filme tudi Cehi, zlasti pa
Poljaki, da ne omenjam jugoslovanske
proizvodnje, ki je skoraj vse doseda-
nje umetniške in več dokumentarnih
filmov posvetila slavni dobi naše zgo-
dovine.
Poljski film pred vojno ni bil znan,
okupatorji pa so ga sploh uničili. Toli-
ko .pomembnejši je zato njegov sedanji
dvig. Sele nedavno smo videli »Po-
slednjo, etapo«,. znameniti film o Oswie-
cimu, ki je dosegel mednarodni uspeh.
»Jeklena srca« so torej drugi film po-
vojne i>oljske filmske proizvodnje, ki
ga vrtimo pri nas. Njegovo dejanje se
odvija v industrijskem in rudarskem
središču v Sleziji od leta 1944 do osvo-
boditve pomladi 1945. Scenarij je na-
pisal in vodil režijo Stanislav Janu-
szewski, izdelal pa ga je 1. 1948 »Film
Polski«.
Industrijsko in rudarsko središče, ki
nam ga kaže film, je zelo važno za
nemško vojno industrijo. V veliki, mo-
demi topilnici in livarni izdelujejo je-
klene oklepe za nemške tanke. V rud-
niku terorizira esesovec Kirschke sku-
paj z drugimi gestapovci poljske ru-
darje. Bivši lastnik rudnika, sedaj di-
rektor, pa je njihov zvest' pajdaš. Na
začetku filma vidimo dolge kolone ru-
darjev, ki brez volje odhajajo na delo,
potrpvežljivo prenašajo mučno življenje
in žalitve — saj dobro vedo, da bodo
kmalu sodili svoje krvnike. Na čelu
ilegalnega odporniškega gibanja je in-
ženir Karel z nekaterimi najbolj za-
vednimi delavci. Prišel je iz mučeniške
Varšave, pozna Nemce ter dela proti
njim z vsemi silami. Rudarji in livarji
izrabijo vsako priložnost, da ovirajo
proizvodnjo premoga, uničujejo orodje,
kvarijo avtomatične vrtalke, minirajo
podkope, sekajo lesene podpornike in
sploh stremijo za tem, da bi ta rudar-
ski in industrijski kraj čim manj ko-
ristil okupatorju. Inšpektor Kirschke
se zaman bori proti sabotažam, zato si
poišče vohuna, folksdojčerja Schneider-
ja. Ta prevzame vlogo izdajalca; sku-
pina rudarjev je zato obsojena na smrt.
Izdajalca pa odkrijejo in ga pahnejo
v razžarjeno peč. Ob prvem zračnem
alarmu minirajo rudarji sami važne
tovarniške naprave in jih vržejo v
zrak. Ko pa se približujejo Poljski eno-
te Rdeče armade, se polasti Kirschke-
ja, direktorja in ostalih Nemcev divja
panika. Okupatorji bežijo. Karel in z
njimi rudarji pa sklenejo prevzeti ob-
last nad rudnikom. Iz kupov premoga
in drugih skrivališč vzamejo orožje —
samokrese, bombe in strojne puške.
Kirschkeja izvabijo v ambulanto, kjer
prejme zasluženo kazen. Rudarji spu-
stijo v pogon alarmne sirene. Zmedeni
Nemci so kmalu razoroženi in poza-
prti v zakloniščih z napisom »Nur fiir
Deutsche«. Rdeča armada je že tu.
Plavže so rudarji rešili pred razstreli-
tvijo. ki jo je pripravljal Kirschke. Ro-
ke šivajo poljske zastave. V vetru pla-
polajo belo-rdeče zastave. Svoboda je
tu.
»Jeklena srca« kažejo borbo kolek-
tiva. Zato se v tej borbi skoraj izgu-
bijo posamezniki. Kljub temu pa ne
manjka filmu močnih likov. Igralsko
najmočnejši je Kirschke, enakovredno
no pa mu stoje ob strani medicinka iz
ambulante, Karel, snažilka in drugi.
Dobro je prikazano vzdušje, ki je vla-
dalo med nemško okupacijo. Režiser in
snemalec sta ustvarila več močnih pri-
zorov. Skupaj s »Poslednjo etapo« nam
»Jeklena srca« kažejo visoko raven
filmske proizvodnje nove Poljske.
VII. ABONMA KONCERT
Basist Franjo Navigin Schiffrer bo
koncertiral v Celju 6. aprila. Ima zelo
zanimiv in bogat spored ter je imel že
na koncertu v Zagrebu velik uspeh. Pri
klavirju bo Egon Kunej.
Na koncert že v naprej opozarjamo
vse ljubitelje lepega i)etja.
OBVESTILO
Člani kulturnega aktiva v Medlogu
ponovijo v nedeljo dne 27. marca ob
16. uri v zadružnem domu na Babnem
uspelo novo igro Cilke Ravnikarjeve:
»Luč v temi« v režiji Darinke Joštove.
Naročnike »Prešernove knjižnice«, ki
že niso dvignili že plačanih knjig za
leto 1949, ki so izšle v decembru lan-
skega leta, prosimo, da jih prevzamejo
pri svojih poverjenikih oziroma v knji-
garnah najkasneje do 15. aprila t. I.,
ker se na kasnejše reklamacije ne bo-
mo ozirali.
stran 4.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto IL — Stev. 13.
FIZKULTURA
Spomladanski kros celjske garnizije
Pozor — pripravljeni — zdaj! Grupa
vojakov se je spustila v tek proti lev-
škemu mostu. Ze so izginili za bregom
in ni jih bilo videti več.
Lep nedeljski dan je privabil več
sprehajalcev, ki so gledali vesele obra-
ze naših vojakov, ter jih poslušali.
Med njimi so Makedonci, Srbi, Hrvati,
Črnogorci ter iz vseh ostalih republik
naše države, nekateri od njih do vstopa
v JA niso niti vedeli za fizkulturo, ni-
so vedeli za spomladanski kros. Prej
niso imeli možnosti gojiti lepe in zdra-
ve fizkulture, v armadi pa je vsem
pripadnikom dana možnost vsestran-
skega razvoja v vojno politični izgrad-
nji, kulturi, kakor tudi telesni vzgoji.
Naslednja grupa se pripravlja k
startu. Fizkultumi referent jim je raz-
ložil stezo in razdelil številke. Vsi so
nestrpno čakali trenutka, ko bodo zdir-
jali in se med seboj uvrstili po spo-
sobnosti.
Prva grupa že prihaja — še sto me-
trov do cilja, kdo vodi? se sprašujejo
med seboj. Ze so spoznali Teilovič Te-
fika, ko je hitel proti cilju. Prispeli so
Za njim še ostali, Angelovski, Jovano-
vič in še mnogo njih. Z veselimi obra-
zi ter ponosom so po teku začeli z raz-
gibalnimi vajami in drug drugemu
govorili o tekmovanju. Med njimi se
sliši >Prvi bi bil, če bi imel copate,«
nato zopet »Dobro, da sem prispel dru-
gi na cilj,« jasno, da je Idler Selim iz
Makedonije dosegel dober rezultat, saj
je začel gojiti fizkulturo šele v armiji
in še nikoli prej ni tekmoval.« Vsi so
prišli na cilj — vztrajno so pretekli
6 km dolgo stezo. Ni bila tako lahka
in je zahtevala od tekmovalcev precej
vztrajnosti in trdne volje. Dorovič Mi-
roslav, ki je bil med prvimi, je opo-
zarjal ostale tovariše naj ne sedijo pot-
ni in mokri na zemlji, ter jim razla-
gal, kako se naj vede tekmovalec, ka-
dar prispe na cilj. Eden zna več, drugi
manj — učijo se eden od drugega, vse
to pa bo mnogo koristilo nadaljnjemu
razvoju fizkulture, katero bodo prene-
sli tja v oddaljene vasi v republiko
Makedonijo ali drug kraj naše dežele,
ter pokazali, kaj se lahko nauči vsak
vojak v naši armiji, saj je ona ko-
vačnica stotisočev novih fizkulturnikov
— novega fizkultumega ix)kolenja.
TELOVADNIM DRUŠTVOM!
V nedeljo 27. III. se vrši v Celju dru-
ga predelava prostih vaj in sicer v te-
lovadnici TD Celja I. za člane in mla-
dince v telovadnici TD Celje II., v Ga-
ber ju pa za članice in mladinke. Vod-
niki zgoraj omenjenih oddelkov mora-
jo obvladati že I. sestavo, ker se bo
predelovala II. vaja.
S seboj morajo prinesti telovadno
obleko, copate in potni nalog za pre-
hrano. Predelava se prične zjutraj ob
8. uri in bo trajala do 11. ure.
Po predelavi se vrši
Zbor društvenih načelnikov in načelnic
v sejni sobi mestne telovadnice. Na ta
zbor naj pridejo načelnice od predela-
ve vaj pri TD Celju II. S seboj naj ob-
vezno prinesejo pismena porc^ila, ka-
tera morajo biti točna. Posebno je tre-
ba paziti pri številki udeležencev na
okrajnem nastopu, kar nujno potrebu-
jemo v svrho planiranja prehrane.
Z ozirom na veliko važnost seje je
udeležba strogo obvezna. Prop. OTO
Prva prvenstvena tekma pomladanske-
ga dela I. slovenske lige
BRANIK (Maribor) : KLADIV AR
se igra v nedeljo 27. marca ob 15. uri
na Glaziji
Celjani nastopijo po lepem uspehu zad-
njo nedeljo še v močnejši postavi in na-
peli bodo vse sile, da si zasluženo pri-
bore dve dragoceni točki ter navdušijo
z lepo igro svojo publiko.
V predtekmi se srečata Gamizija Ce-
lje ter Kladivar I.
IZ POVERJENIŠTVA ZA NOGOMET
Poverjeništvo za nogomet za Celje in
okolico obvešča vsa društva celjske in
zasavske skupine, da se vrši preloženi
POSVET
zastopnikov nogometnih društev
celjske in zasavske skupine
v nedeljo 3. aprila 1949 ob 8. uri do-
poldne v sejni dvorani Mestnega ljud-
skega odbora Celje s sledečim dnev-
nim redom:
1.	Pozdrav
2.	Referat o pomenu nogometa
3.	Pregled dosedanjega delovanja po-
verjeništva
4.	Diskusija o obeh referatih
5.	Sklepi	^
8. Razno.
Vsa društva naj zanesljivo pošljejo
svoje zastopnike. Prijavite morebitne
predloge.
Obenem opozarjamo vsa društva obeh
skupin, da se nadaljuje prvenstvo v
nedeljo 3. aprila 1949 po lanskem raz-
poredu, samo s to razliko, da moštva,
katera so lansko leto gostovala, igrajo
na domačem terenu.
Poverjeništvo za nogomet
za Celje in okolico
V nedeljo 27. marca ob 10. se vrši
na kegljišču v OF domu revanžna pri-
jateljska tekma med FD Poletom Ma-
ribor : SSD Kladivarjem. Prvo sreča-
nje se je vršilo dne 13. marca v Mari-
boru, kjer je odigralo moštvo Kladivar-
ja tekmo v svojo korist in sicer z re-
zultatom 202 : 186.
KLADIV AR : KRIM (Ljubljana)
4:0 (0:0)
Zadnjo prosto nedeljo je Kladivar iz-
koristil ter povabil v goste ljubljanski
Krim, s katerim je odigral prijateljsko
tekmo ob hladnem vremenu, katerega
je motil oster veter. Domačini so to pot
nastopili v močnejši postavi, v njihovih
vrstah smo videli spet Coha ter Vedli-
na, toda enajstorica je kljub prikazani
igri pokazala še slaba mesta ter pre-
malo odločnosti pred golom. Toda vse-
kakor je Kladivar zadovoljil in rezul-
tat bi bil lahko mnogo večji. Leva stran
obrambe je bila tu in tam nesigurna,
medtem ko se je Bernard zelo dobro
znašel v vratih. V obrambi so bili zelo
dobri Dobrajc, Petelinek ter Vedlin, ki
so posebno onesposobili prodorno na-
sprotnikovo zvezo. V napadu sta se od-
likovala Coh in Belcer, Lah pa je imel
smolo v streljanju. Tudi ostali so za-
dovoljili. Mauer je bil boljši kot sicer,
a Jelena je spremljala smola.
Krim se je v zadnji tekmi zelo popra-
vil. Vratar je odličen ter je rešU ne-
šteto žog in obvaroval svoje moštvo
večjega poraza. Poleg njega se je odli-
koval levi branilec, medtem ko je napad
streljal slabo. Kljub temu so gostje pri-
kazali lep in fair nogomet.
Kratek potek igre: Ze v prvi minuti
prodre Kladivar in nevaren, oster strel
Belcer j a pod prečko komaj vratar iz-
bi je v komer. Ves čas je Kladivar v
očitni premoči in igra večji del na na-
sprotnikovi polovici. Celjani igrajo zelo
dobro, toda žoga le noče v mrežo, tem-
več se neštetokrat odbija od prečke ali
pa postane plen razix)loženega vratarja.
V kakšni premoči je bil Kladivar, kaže
razmerje kotov prvih 20 minut igre
5:0 za Kladi var j a. Zadnjih petnajst mi-
nut domačini nekoliko popuste in šele
sedaj so prišli gostje do izraza.
V drugem delu igre spet prevzame
Kladivar igro in v 10. minutah po
Mauerju vodi z 1:0. Toda gostje niso
vrgli puške v koruzo, temveč so bili
Se naprej ravnopravni in večkrat hitro
napadali. Sele v 30. in 32. minuti, ko
je Belcer dosegel dva zaporedna gola,
so morali gostje kloniti in spet so Ce-
ljani dominirali po terenu. V 44. mimu-
ti Coh doseže z glavo lep zgoditek ter
končni rezultat.
Sodnik Orel je sodil zelo dobro in
otojektivno.	B. V.
Akcija ljudske tehnike na vasi
Avtomoto društvo »Slander« Celje je
imelo v nedeljo dne 20. marca 1949 ak-
cijo v Sentpetru ob Savinji z množično
udeležbo motoristov in njihovih in-
štruktorjev.
Okoli njih se je zbrala množica kmeč-
ke mladine, pa tudi starejših, ki so z
zanimanjem sledili predavanju tov. Zu-
panca, ko je objasnjeval namen in po-
men tehnike, posebno na podeželju. Ob-
enem je bil formiran krožek ter s tem
možnost hitrejše ustanovitve kluba na
vasi. Društvo je obiskalo tudi klub LT
na Goniilskem ter s tem okrepilo nji-
hov obstoječi klub.
Z akcijami na vasi so društva pra-
vilno razumela sklepe I. kongresa LT,
za usmerjen je in oži vet je tehnike na
.našem podeželju.
Prop. OOLT
S AH
sindikalno mostveno prven-
stvo v celju koncano
Za šahovsko moštveno prvenstvo sin-
dikalnih aktivov, katero je razpisal
Okrajni sindikalni svet, se je prijavilo
in sodelovalo 17 moštev iz 14 aktivov.
Več kot tri mesece je potekala borba
med moštvi, in se posebno pospešila v
zadnjih kolih igre, ko se je lestvica
znatno spreminjala. Mnogo požrtvo-
valnosti je pokazalo moštvo Bolnice, ki
je kljub napornemu delu redno in s
celotnim sestavom igralo do konca tek-
movanja. Moštvo Narodne banke je s
precejšnjo zamudo nadoknadilo ter se
povzpelo celo na 8 mesto. Lanskoletni
prvak Kovinar I je tokrat zasedel II.
mesto s 3 točkami razlike za Bolnico.
Moštvo Sodišča in tožilstva, ki je ne-
kaj časa vodilo na tabeli se je plasira-
lo na tretje mesto. Grafičar, ki ima
prav dobre igralce in posebno dobro
zastopano mladino, je zasedel četrto
mesto. Moštva so se plasirala po slede-
či tabeli:
1. Bolnica 71 točk, 2, Kovinar I. 68
točk, 3. Sodišče - tožilstvo 63 K točk,
4. Grafičar 58 točk, 5. Železničar 55
točk, 6. Kovinar III. 55 točk, 7. SAP
54 točk, 8. Narodna banka 53^ točk,
9. Industrijski servis 53 točk, 10. Ko-
vinar II. 50 točk, 11. Finomehanika
MLO 44}^ točk, 12. Oblačilna MLO 43,
13. Poštar I. 42% točk, 14. Naproza
37 34 točk, 15. Poštar II 24 točk, 16. Ke-
mičar 23 točk, 17. Mestni magazin
21^ točk.
Tri prvoplasirana moštva bodo igrala
z zmagovalci treh moštev Ljubljane in
Slovenj Gradca za prvenstvo Slovenije.
Bolnica kot zmagovalec prejme pre-
hodno zastavico kot prvak v letu 1948.
Ker se je videlo veliko zanimanje v
igranju po sindikalnih aktivih, je po-
trebno, da ti še naprej tekmujejo med
seboj in razvijejo igranje šaha še na
ostale delovne množice.	u. j.
turnir za prvenstvo ssd celje
V dvanajstem kolu turnirja za prven-
stvo Sindikalnega šahovskega društva
Celje so doseženi sledeči izidi: Mimik
— j. Snajder 0:1, Hočevar—Novak 1:0,
Fajs—F. Snajder 1:0, Lorbek—Modic
0:1, Kastelic—Vučkovič remi. Partije
so preložili Cijan—Lečnik in Kompan
—dr. Cerin. Krušič je bil prost.
Preložena partija F. Snajder—Vučko-
vič je končala z zmago Vučkoviča.
Po dvanajstem kolu vodi j. Snajder
z 9 in pol točk pred Hočevarjem 8(1)
itd.
Šahovski dom v Celju
Opozarjamo vse šahiste, da je dom v
kavarni Evropa I. nadstr. odprt dnev-
no od 18. do 23. ure, ob nedeljah pa ves
dan.
turnir za prvenstvo cejskega
okroZja
Turnir tretjekategornikov, ki je pred-
viden za 26. t. m. je zaradi volitev v
Celju-okolica preložen na 9. aprila.
rogatec
V	nedeljo 20. t. m. je imel tov. Snaj-
der Jože iz Celja predavanje in simul-
tanko v Rogatcu. V simultanki je na-
stopilo 28 igralcev med njimi 10 pio-
nirjev. Nastopile so tudi 4 pionirke, ki
so pokazale lep smisel za šahovsko igro.
Veliko pozornost zaslužijo pionirji iz
Donačke gore, ki so prišli že zgodaj
zjutraj in sodelovali pri simultanki.
Po treh urah igranja je tov. Snajder
dobil 20 partij, 5 izgubil in 3 remiziral.
Dobili so: I. Brezinščak, R. Cesar, D.
Graner, A. Strajher in pionir I. Vreš
iz Donačke gore, remiziraU so: I. Ein-
falf, A. Kunej in pionir A. Mohorko iz
Donačke gore.
V	popoldanskih urah je bil brzotumir
za prvenstvo v marcu, katerega se je
udeležilo 10 članov društva. Zmagal je
K. Cesar, ki je dobil vse partije, sledijo:
Fable 7 in pol, Kunej 7; Strajher 6,
Auguštin 5 in pol, Einfalt, Oplotnik in
Sotošek 3, Brezinščak 1 in Stojnšek O
točk.
MNOZiCEN dvoboj slovenija —
hrvatska na 200 deskah
Šahovska zveza Slovenije je sprejela
vabilo Šahovske zveze Hrvatske za re-
vanžni dvoboj, ki naj bi se vršil v Za-
grebu 15. maja.
Okrožni šah. odbor Celje vabi vsa
društva, da i>ošljejo prijave svojih
igralcev, ki nameravajo igrati, do
2. aprila na OSO Celje.
Zahvala
Potrošniška zadruga v Celju je daro-
vala Sind. šah. društvu v Celju 2000 din.
Upravni odbor se darovalcem iskreno
zahvaljuje za izkazano naklonjenost.
turnir pionirjev v celju
dne 20. marca 1949
Ptuj:	Celje:
Horvat Ivan — Semič Borislav 0:1
Modrin j ak Dragiša — Petrovič SI. 1:0
Uran Milan — Zutič Anton 1:0
Znidar Rudolf — Kos Ostaja 1:0
Lazinšak Stane — Kuna Franjo 1:0
Surgman Rajko — Pavičič Dane 0:1
Juh Boris — Baketarič Ivan pol : 1
Cvahte Bogdan — Malekini Ante 1:0
Urici Ivan — Sredenšek Ropi 0:1
Maučič Ludvik — Znidaršič Alojz 1:0
Sevra Ivan — Gajšek Ivan 0:1
Spevan Zvonko — Viranjt Ivan 0:1
Lah Janez — Herman Boris 1:0
Majcenovič Stane — Kučar Jože 1:0
Kraje Jožef — Kučar Zdravko 0:1
Masten Franc — Vozlič Roman 0:1
Baloh Ivan — Knapič Peter 1:0
Cojakar Franc — Knez Cvetko 1:0
Sestan Ivan — Valančak Matej 1:0
Hercog Maks — Korošec Slavko 1:0
Ptuj 12 in pol : 7 in pol.
Brzotumir
V nedeljo dne 20. marca 1949 popol-
,dne se je vršil v šahovski dvorani v
Celju brzotumir med Ptujem in Celje-
okolico. Zmagal je Ptuj z 11:9 točk.
OBJAVE
OBVESTILO
Vsem podjetjem, ustanovam in uradom
I.
Razdelitev živilskih nakaznic po pod-
jetjih, ustanovah in uradih v mestu Ce-
lju bo po sledečem redu:
Podjetja (tovarne) 28. marca popol.
Ustanove 29. marca čez ves dan.
Uradi in ostali 30. marca popoldne.
Pri prevzemu živilskih nakaznic se
bodo prejela tudi prejšnja potrošniška
potrdila, ki bodo služila za tekoči me-
sec kot kartoteka upravičencev do za-
gotovljene preskrbe.
Vsa podjetja, ustanove in uradi naj
pooblaščencem, ki bodo dvignili nakaz-
nice izdajo pooblastila, po katerih bodo
upravičeni dvigniti nakaznice. Izdaja-
nje nakaznic bo pri MLO, II. nadstr.,
soba štev. 58.
IL
Obveščajo se vsa podjetja, ustanove
in uradi, da predložijo poverjeništvu za
trgovino in preskrbo sezname z osebni-
mi podatki vseh pogodbeno zaposlenih
inozemcev, visokih specialistov, specia-
listov in strokovnjakov z njihovimi
svojci, ki stanujejo na območju mesta
Celja. Te podatke je predložiti takoj,
a naj dalje do 29. t. m. do 12. ure opol-
dne.
Iz pisarne poverjeništva za trgo-
vino in preskrbo MLO Celje.
POZIV
Pozivamo vse delodajalce, ki so pred-
ložili potrebne listine za izdajo delov-
nih knjižic, da iste takoj dvignejo na
upravi za delovno silo OLO Celje-oko-
lica.
V bodoče naj delodajalci take posle
opravljajo sproti, da ne bo nepotrebne
administracije in zadrževanja rednega
dela na upravi za delovno silo.
Iz poverjeništva za delo
OLO Celje-okolica
OBJAVA
Drtištvo inženirjev in tehnikov DIT
podružnica Celje ima III. redno letno
skupščino v nedeljo 27. marca ob 9. uri
dopoldne v vrtni dvorani hotel Evropa.
Udeležba za člane obvezna. — Odbor.
OPOZORILO!
Po načrtu za izkoriščanje letnih od-
morov članov sindikata poslovalnica
»PUTNIK-a« že sprejema prijave za
letovanje v Črnogorskem in Dubrov-
niškem Primorju, za vse tiste, ki bodo
koristili dopust odnosno odšli na leto-
vanje v te kraje v času od 4. aprila do
31. maja.
Prav tako se sprejemajo prijave za
ostale kraje naših obmorskih mest, v
katerih se prične sezona šele 18. aprila.
Prosimo vse člane sindikata, da se pri-
javljajo po možnosti kolektivno preko
svojih sindikalnih podružnic.
PUTNIK, Celje
NEDELJSKA ZDRAVSTVENA
SLUŽBA:
27. marca 1949: dr. Sevšek Maksim,
Celje, Ljubljanska cesta 36. — Nedelj-
ska zdravstvena služba traja od sobote
opoldne do ponedeljka zjutraj do 8. ure.
Potrošniška zadruga Celje - Prešer-
nova ulica 10, je darovala Mestnemu
odboru Rdečega križa 8.000 din, za ka-
tere odbor izreka najprisrčnejšo zahva-
lo.
CELJE
Novoporočenci:
Legvart Frančišek iz Nove cerkve in
Brežnik Frančiška iz Celja. Milojevič
Dragan iz Svilajnaca in Cvetkovič Je-
lena iz Beograda. Šeligo Vencel iz Vi-
pave in Otorepec Matilda iz Gor. Selce.
Cvetrežnik Anton iz Laškega in Pilko
Marta iz Zlatara. Mesarič Aleksa in
Grčar Antonija oba iz Celja. Gruber
Viljem-Franc in Ratajc Antonija iz Ce-
lja. Podpečan Frančišek in Zerak Leo-
(poldina oba iz Celja. Leskošek Viktor in
Bred Terezija oba iz Celja. Paradis
Zvonimir in Jezemik Ana oba iz Celja.
Brežnik Jurij in Zupan Marta oba iz
Celja. Fiolič Jožef in Jezemik Emilija
oba iz Celja. Brečko Gojmir in Miku-
lecz Julijana oba iz Celja. Klinkon Ivan
iz Kranja in Zitterer Amalija iz Celja.
Skupek Alojzij in Bavec Jožefa iz Celja,
ona iz Dravograda. Rošar Jurij in Mu-
lej roj. Zvar Ana oba iz Celja.
Novi grobovi:
Toman Angela iz Velike Pirešice. Ko-
pitar Jožefa iz Celja. Copf Marija iz
Celja. Ferjan Marija iz Celja. Klemen-
šek Ivanka iz Solčave. Kenda Neža iz
Celja — Nova vas. Gros Janez iz Celja.
Žagar Franc iz Imeno — Podčetrtek.
Drev Amalija iz Amač. Rijavec Anton
iz Celja. Pratnemer Franc iz Celja.
V mozirskem okraju
Novoporočenci:
Kolenc Franc iz Slatin in Fricelj Ma-
rija iz Dobletine. Dobnik Jože in Vi-
dečnik Alojzija iz Gaberk.
Novi grobovi:
Pomat Angela, roj. Tratnik iz LaCje
vasi. Mazej Franc iz Ljubije. Mimik
Anica iz Nazarja. Sagoničnik Marjeta iz
Lepe njive. Zgojnik Luka iz Lok pri
Mozirju.
Naroinikolfi, ki do sedaj ie' niso poravnali
naročnine
Vnaprej bomo pošiljali list naročnikom samo dokler bodo imeli
plačano naročnino. Zato pričakujemo, da nam vsak plača zaostanek
in vsaj za tri mesece naprej plača naročnino.
Letna naročnina znaša 96 din, polletna 48 din, trimesečna pa
. 24 din.
DVOSOBNO STANOVANJE
na Jožef o vem hribu'zamenjam za dvo-
sobno ali trosobno stanovanje v centru
mesta ali ob Ljubljanski cesti. Naslov
v upravi._
NOVO MOSKO KOLO
»Brandenburg-Diamant« kompletno, za-
menjam za mlado kravico, dobro mle-
karico. Vprašati Rojs Dragan v knji-
govodstvu OZKZ, Celje, Cankarjeva 8.
ČEVLJARSKI ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, kupimo. Potrošniška
zadruga Celje, Nova vas.
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, brez posteljnine,
iščem. Ponudbe pod »Odsoten«.
DVE POSTELJNI mre2i
zamenjam za žimo, volno aU živež. Na-
slov v upravi.__
OBVEŠČAMO
cenjene odjemalce in dobavitelje, da se
je podjetje MLO »Sadje«, Celje, Tom-
šičev trg 9, preselilo v Stanetovo ulico,
štev. 23, telefon 390 ostane.
RABLJENO SPALNICO
ali posamezne dele spalnice kupim. —
Naslov v upravi.
komfortno stanovanje
v Ljubljani zamenjam za primerno v
Celju. Za prevoz preskrbim. Naslov:
MLO Sadje, Celje.
esperanto!
Ugodna prilika se vam nudi, naučite se
mednardnega jezika, prijavite se k te-
čajo pri Orožen, Celje, Gledališka 9.
pes volcjak
čmo rjave barve, ki sliši na ime »Ti-
rol« se je izgubil. Oddajte ga proti do-
bri nagradi Ivan Doplihar, Anski vrh
Stev. 24.___
otroški vozicek
nov ali dobro ohranjen, tapeciran, ku-
pim. Naslov v upravi._
ISCEM
tovariša ali tovarišico, ki bi hodila na
dom poučevat kromatično harmoniko.
Naslov v upravi.
prodam
malo rabljeno posteljo z nočno oma-
rico. Naslov v upravi.
, sostanovalko
mlajšo uradnico v Celju iščem. Naslov
v upravi.
Kino
»Udarnik«
Velenje
Dne 26. in 27. marca
sovjetski film:
Na ščakino zapoved
Dne 30. in 31, marca
sovjetski film:
Moje univerze
Kino
Metropol
od 29. do 31. marca sovf. umet. Ulm:
Delo Artamonovih
Kino
Dom
od 25. do 31. marca poljski umet. film:
Jeklena srca
Kino Žalec
Sobota 26. marca sovj. umet. film:
J{a]'denčeQ
Od 30. marca do 3, aprila
sovj. glasbeni film v naravftih barvah:
(Pravljica
o sibirski zemlji
Predstave:
Ob delavnikih ob 19. uH.
ob nedeljah ob 15. 17. in
19. uri
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohorjeva tiskama