List 52
Tečaj XXXII.
ospodarske, obrtniške

m
narodne
shajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2. gold., za četrt leta 1 gold.
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 fer.

Ljubljani v sredo 30. decembra 1874.
Oba eg: Turska kuga t Istri in na Kranjskem
prešiče s pridom rediti.
Razglas gospodarjem zarad naročila semena Ruskega lanu
šotnim pepelom
V	—	w	•	^
Žalostné priče kmetijskega blagostanj
posebno dobra zidarska malta
O drenaži. (Konec.)
Kako
Apno pomešano s
Kaj popoten tujec piše o Ljublj
)
o deželi
novice.
Naši dop
Novičar
Slovensko slovstvo
naši
Kako se je rodila ustava Avstrijska
)
o prebivalcih njenih in Slovencih
ploh
Mnogovrstne
Gospodarske stvari
Turska kuga v Istri in na Kranjskem.
Komaj je ta pošast potihnila na Kranjskem, kamor je meseca septembra in oktobra iz Hrvaškega po brez-vestnih barantaČih zanešena bila v 17 vasi okraja Cr-nomeljskega, NovomeŠkega, Logaškega in KoČevskega

in je skupaj poginilo ali pa pobitih bilo 222 goved ovac in kóz, se je zopet pokazala 23. dne t. m. v enem hlevu v Trnovém pri Bistrici na Notranjskem , kamor jo je zanesel neki Godec iz Istre po okuženi obleki.
Ker je v Istri v okraju Volovskem na meji Kranjski veliko vasi (Dolenje, Jelšane, Rupa, Lipa, Skal-cica, Klana, Lisac in Puži) okuženih, je zato nevarnost silno velika, da ne bi vsak bip se na novo prikazala na Kranjskem , in treba je po tem takem bilo z vojaško stražo zapreti mejo proti Istri.
Da se je ta pošast razširila tako hudo v Istri, kriva
je nevednost ondašnjih c. kr. okrajnih zdravnikov so Turško govejo kugo za navadno grižo imeli, in
7
ki
se
po takem ni vse to storilo, kar zapoveduje postava od leta 1868.
Tako je od ene strani kriva nevednost zdravniška od druge pa brezvestnost barantačev, ki skrivé iz kužnih krajev gonijo živino v druge in tako neizmerno ne-srečo širijo iz dežele v deželo.
Kolike vrednosti je izvedeni živinozdravnik , kaže nam iznova žalostna Istra !
Naj bi se vendar naši Ijudjé enkrat spametovali iz toliko nadlog, ki jih prinese goveja kuga čez dežele, in sleparjem, ki iz kužnih dežel jim živino ponujajo, vselej
pot pokazali
v sodnijo!
Razglas
gospodarjem
zarad
naročita
semena
Ruskega lanu.
sarnici družbe kmetijske, da odbor po tem vé, koliko vagánov (mecoov) ima naročiti tega semena, ki pride iz daljnih krajev, da ga za spomladansko setev dobijo
ob
pravem času.
Glavni odbor družbe kmetijske
Kranjske.
Kako prešiče s pridom rediti.
Dolenskega.
Kdor hoče prešiče s pridom rediti, naj uboga, kar so pisale naše „Novice", da se prešičem večkrat daje
oglja, bodi si kakoršno koli, se ve da je najbolje
kovo/ dan
_ bu-
Kedar jih pa začneš pitati, dajaj ga jim vsaki

zraven pa še vsaki dan kakih 4 ali 6 surovih
■	To
krompirjev. To pomaga, da se hrana hitreje pre-bavi in kaj radi žrejo. Danes (21, decembra) sem za-
klal prešiČa, pol sufolka, ki je bil star 21 mesecev in
i
dni.
Meril
lahko
se
redil
je čez pas 5 čevljev in 8'/2 palcev, ter
čem, bi ga bil
je tehtal celih 6 centov. Ako bi imel s
;
ker je neizrečeno rad zri.
Žalostné priče kmetijskega blagostanja.
Finančni minister je v dokaz
nam godi, v državnem zboru že enekrat
tega, kako dobro
se
povdarjal „den volkswirtsehaftlichen Aufschwung" in se pri tem sklica-val na to, „kako pridno tekó davki v cesarsko bla-
" Novice" so v svojem zadnjem listu povedale da so Notranjci vložili prošnio državnemu zboru za
gaj ni co
77
7
7
ker
se z njimi
milost pri iztrjevanji zemljiškega davka neusmiljeno ravná. Enak glas o tem beremo iz Krasa v „Slovencu", v katerem se sledeče pripoveduje:
hišo
Bilo je v neki hiši ženitovanje, kar pripeljejo v tisto , ki je tudi županova, škrinjo s siromaško obleko žene in petero otrok, katere mož in oče v bolnišnici caka rešenja svojih bolečin. Vzeli so jej škrinjo z njeno in
Ž
otročjo obleko zarad 8 gold, zastalega davka.
up an
Ker bode družba kmetijska Kranjska za prihodnje in gospodar, poznavši žalostné razmere one družine, po-leto zopet v stanu, gospodarjem našim pravo seme Ru- prosi nazoče svate, ki so v tem trenutku zložili znesek skega lanú iz državne podpornice po niži ceni dati, zastalega davka, in sam izvrševalec uradnik, kteri je po kakor je na prodaj v štacunah, — podpisani odbor pa višjem povelju le nerad spolnoval ono težavno opravilo,
dva forinta; in ubogi revi
je
v ta namen mora vedeti, koliko tega semena naj naroči je, čast mu bodi! přiložil za prihodnjo pomlad, zato vabi gospodarje, ki želijo po zbirki ostalo še 90 soldov, da je kupila živeža svo-
— W J/4IWVUUJV	j «wvv 'MVi ^V/W^VUMIJU j UA «vil j V	dJ KJ i a. IVI VOtWilU O V/ UV OUiUUT j UCi J
Ruskega (Rigajskega) lanu, ki po obilnih naših domačih jim bolnim in sestradanim otrokom.
skušnjah veliko prekosí vsak drugi lan, naj se zadnji
neki drugi vasi je pred nekaj časom gospodar
čas oglasijo do svečnice pismeno ali ustmeno v pi- bil za smrt bolan; stařeji sin v nezavednosti, mlajši
hi-
rajoč vec let, je pred nekimi dnevi zapustil dolino solz. Gospodinja pri majhnih otrocih je leto in dan redila dva prešička, upaje si s tem kaj pomagati. Pride v vas crna vojska, vzame oba, prodá za zastane davke za 23 gold. ; čez mesec bi se bila za 70 gold, lahko prodala. — Pomagaj si potem kmetič, ki veš, da nad teboj biva paša z 2000 gold, plače itd."
0 drenaži.
Spisal Fr. Kuralt.
V. Izpeljavanje drenaže. .
(Konec.)
Po dovršenji jarkov počne se p o i aga n j e ce vi.
To delo je skoraj najvažnejše pri celi drenaži. Ako cevi niso dobro položene, lahko se zamašé ter drenaža nima potem nobene veljave. Cevi naj se položé poleg jarkov, ter se počnejo pokladati na najvišem mestu, da se voda lahko odteka in delo ne zaprečuje. Za polaganje cevi sl uži za to napravljena železná kljuka, katera se v cev vtakne in z njo cev na dno položi. Ko je položena prva cev, natakne se na kljuko druga ter se položi poleg prve cevke tako, da je stik (spah) popolnoma, namreč da ni nobene špranje med njim. Ako se pa druga cevka ne štika koj popolnoma s prvo, se nekoliko časa vrti in poskuša, in ako se dobro v stik staviti ne more, se vzame druga, katera se bolj spaja s prvo cevko. Malokaterikrat so pa cevke popolnoma ravne, navadno so vsled žganja nekoliko krive. Paziti je zatoraj posebno treba na omenjeni zavinek, da se nikdar ne položi cev tako, da bi bil zavinek navzgor ali navzdol, ampak vedno na strani. Ce zavinek pride navzgor ali navzdol, spah ni nikdar popolnoma in cevi
se celó lahko zamašé ter zaprečujejo potem odtek vode. OkoIi štika dveh cevi natakne se navadno obodek (štice lj) po 3 —- 4 palce dolg, da se ceví ne zamašé tako lahko. Rabijo se pa tudi ceví brez obodka, ki so tako narejene, da se ena v drugo popolnoma sklada. Take cevi imajo mnogo bolj stalno lego, kakor pa one z obodkom, ki samo na teh obodkih slonijo, ter se vsled tega pri zagrinjanju jarkov tudi Iagleje razdrobijo. Ako leži katera cev više od druge, potlaci se nekoliko s kljuko v zemljo, da se s sosedno cevko dobro štika, ravno tako se s cevko nekoliko zemlje podloží, ako leží ena cev niže od druge sosedne ceví. Polaganje ccví izročí naj se vedno delavcu, kateri je že navajen, ker tak delavec polaga mnogo boljše in hitrejše, ker lahko en dan 800—1000 cevk položí.
Ko so ceví položene, začnejo se jarki zametavati ali zagrinjati. Nekoji imajo običaj, da pred ko jarke zamečejo , na stike cevk polagajo slamo, listje ali pa rušo, raisleč, da cevi boljše držé. Ali ravno to včasih daje povod, da se cevke zamašé. V rušah mnogokrat nahaja se zrnje ali pa korenine različnih plevnatib rast-lin, katere se počnejo razvijati, ter segajo s koreninami med stikora v cevi, ter jih zamašijo. Tudi nastane okoli cevi nekoliko praznega prostora, ker se s slamo in list-jem ne more tako zadelati, kakor pa, ko se zrahljana zemlja na nje nameće. Ta prazni prostor pa postane vedno širokeji, ker polaga na cevih s časom segnjije. Cevke zgubijo vsled tega stalnost, ter jih tlak vode lahko premakne, in odtok vode se s tem zapreči. Naj-boljši je, da se take polage opustí, ter že pri polaganji cevk pazi na to , da med cevkom ni nobenih špranj, ampak da se dobro stikajo. Zemlja spušča se le polagoma na cevi, da se ne premaknejo, ter se mora tudi paziti, da ni debelega kamenja vraes, da se cevi ne
razdrobé. Ko £0 jarki zametani, povleče se s kakim težkim valjkom, da zemlja zopet dobi vodoravni povrsaj.
To so kratka načela, po katerih se dá odpeljavati voda po drenažnih cevih. Dragi gospodarjii sprevidite enkrat korist odpeljavanja vode iz vaših lepo ležečih travnikov. Stroški, katere vam provzroči tako delo, povrnili se vam bodo že prvo in drugo leto z obilnimi in dobrimi pridelki. Mnogo veči pa postanejo pridelki se le kasneje, ko se zemlja lahko in o pravem času obdelava. Ako izpeljavate drenažo na kakem večem zemljišči, vzemite si v pomoč izvedenca v tej stroki, da vam naredi načrt, po katerem se potem lahko izpe-Ijava. Drenažne cevi pa dobite pri g. Net u v Kokri
na Gorenskem.
Obrtnijske stvari.
Apno pomešano s šotnim pepelom — posebno
dobra zidarska malta.
Obilne skušnje v novejšem času so pokazale zidar-jem neprecenljivo dobroto take maltě (moltra), v kateri je apno pomešano s šotnim pepelom (Torfasche). Ométi s tako malto prestojijo vremenske uime na pro-stem veliko bolje kakor z navadno malto.
Ker te skušnje na Nemškem so pri nas še malo
znane, naj jih povemo našim gospodarjem in zidarjem,
vsaj šote (Torf) imamo v Ljubljani in okolici njeni na
tisoče centov.
Ta malta pa se napravlja tako le: Ko je zidar apno ugasil v primerno veliki trugi in mu ie vode přilil toliko, da je apno zeló redko, potem naj dodá dvakrat toliko šotnega pepela, ki je bil, kakor apno, ugašen; šotni pepel pa mora bele barve biti ali pa bel o-rum ene. Ko je zidar tako napravljeno apno in šotni pepél dobro vkup pomešal, naj
spustí to mešanico v apnenico.
S tako mešanico naj ravná tako, kakor z navadnim apnom, ko ga s peskom podeluje v malto.
Posebno dobra in trdna malta, narejena iz enega delà apna in 8 do 10 delov šotnega pepela, je za omét ilovčenega zidovja , katerega se le samo apnena malta těžko drží, če zidovje stojí na prostem in je izpostav-
ljeno vsakoršnemu vremenu.
Še posebno dobra je taka malta pri strehah z
opeko (ceglom) kritih in kjer se korci ali žleb-niki (Hohlziegel) na strešje pokladajo. S tako malto vdelani cegli in korci se trdno držijo vkljub vremenskim uimam vec let, ko je nasproti z navadno malto vzidanih vsako leto treba popravljati. Malta s šotnim pepélom trdno drži kakor kamen.
Omeniti moramo le še to, da se mora šotni pepél
zmirom na s u h e m imeti.
Politične stvari.
Kako se je radila ustava Avstrijska.
Ce3arska diploma od 20. oktobra leta 1860 imela je podlaga biti ustavi (konstituciji) taki, s katero bili bi vsi narodí našega cesarstva zadovoljni in ono ostalo bi bilo enota, ne pa popolnoma razklana na dvoje, kakor je zdaj, vAvstrijoinOgersko.
Kakor grof Goluhovski ni znal oktobersko diplomo izvršiti tako, da bi bil federalizem, kije bistvo oktoberski diplomi, posameznim deželam in narodom Avstrijskim m vsem njihovim stanovom pravičen, oživil deželne ustave, tako je tudi S chmerling, ki je za Goluhovskem ministersko krmilo v roke dobil, pokvari! duh oktoberske diplome z februarsko ustavo, ka-
fera je Nemcem dala predpravice in je kriva tega, da so se Ogri odcepili od skupne ustave.
Kako pa se je pod ministrom Schmerlingom, ki ga imenujejo „očeta" februarske ustave, rodila ta ustava, popisuje nam knjiga viteza Bernarda Meyer a, ki je ravnokar na svitlo prišla pod naslovom : „Erleb-nisse des Bernhard Ritter v. Meyer." Ta mož je bil viši uradnik v prejšnji c. kr. dvorni pisarni in jako bistre glave bil je še z izvrstnim talentom lepe in temeljite pisave obdarovan; zato je izdeloval in spisal veliko, kar je potem pod imenom vladnih načelnikov
na svitlo prišlo. Kako ga je Schmerling porabil pri
izdelovaaji februarske ustave, popisuje nam on sam v gori imenovani knjigi, tako le:
„Kaka dva meseca sta še pretekla; ko grof Golu-hovski pride 14. dec. zjutraj v svojo pisarno , najde svoj odpust na svoji mizi. V tej pisarnici sem tudi jaz délai za časa grofa Belkredija, in tam mi je pokazal grof Goluhovski, ko je nekega dne přišel že kot deželni predsednik Galicije k meni, natančno mesto, na katerem je dobil oni osodepolni spis, ki je přišel iz pisarnice cesar jeve.	w
Na Goluhovskovo mesto je stopil kot državni minister vitez Schmerling; ž njim vred se je notranja politika čisto premenila žalibog za državo ne na bolje, slabe nasledke je čutiti še dandanes. Po tem imeno-vanji prišlo je državno krmilo liberalni stranki v roke.
Malo dni po tem, ko je Schmerling prevzel državno ministerstvo, poklical je mene k sebi v pisarno, kjer je bilo že nekaj mojih tovarišev zbranih. Pozdravil nas je po svoji navadi prijazno, potem pa nam naznanil, da je treba zdaj osnovati nove deželne rede indaga je volja onim še pri ministerstvu bivajočim gospodom, ki so že pod Bachom jih izdelovali, izročiti to delo. Vodilo pri tem naj nam bo oktoberski diplom , ki na-tanko loči to , kar spada v državnega zbora delokrog, od onega, kar gre v podrocje deželnih zborov. Osnovo temeljnih postav o državnem zastopstvu, kakor tudi splošne državne ustave pa si pridrži sam ; za deželne rede in tudi deželne volilne rede naj se — oziraje se na oktoberski diplom — držimo Bach ovih načrtov, toda s tem razločkom, da se ima vsako razdeljenje za-stopanja po stanovih odstraniti ter namestu Jega napraviti zastopstvo po interesnih skupščinah. Če bi se du-hovščina, izvzemši škofe — pravi — iz Bachove osnove izpustiia, pctem so v ostalih treh stanovih — veliko posestvo ♦ mesta in industrija, kmetje — cloločene skup-ščine, ki se imajo sprejeti v novi volilni red.
Tako sem zopet přišel nepričakovaje do izdelovanja kosá ustave; delo je bilo prav lahko za nas, katerim je bilo izročeno. Vzeli smo v roko oktoberski diplom, dalje dežeina pravila (statute) Bacbova, se po-govorili zarad enakomernosti kopita po pojasnilih, katere nam je bil državni minister dal, in v kratkem so bili deželni redi in deželni volilni redi izgotovljeni. Minister se je ves čas malo menil za nas in naše delo , mi pa tudi nismo zvěděli najmanjše pičice o tem , kar si je minister za izgotovljenje sam pridržal.
Ukazalo se nam je, poslati svoje nacrte dotičnim deželnim načelnikom, da bi se zlasti pri deželnem vo-lilnem redu in pri razdeljenji po volilnih okrajih ravnali po tem, kar bi nam utegnili ti svet wati ali želeti. Med različnimi deželami, katerih deželni red sera imel jaz nacrtati, je bila tudi Tirolska; tega delà sem se lotil s posebno marljivostjo in pozornostjo, ker mi| je bila Tirolska še posebno na srcu, kajti občina Gries mi je bil a podělila častno občanstvo. Nisem se vstrašil tega, da bi se utegnilo moje delo zavreči, marveč trudil sem se, dežeini in volilni red tako osnovati, da bi bilo
v Ijudskem zastopu izraženo pravo ljudsko mnenje. Od-
měřil sem 60 izvoljenih zastopnikov in 4 virilne glasove, tri škofe in glavnega voditelja vseučiliščnega. Od teh 60 sem dal plemenitemu vélikemu posestvu 10, me-stom in kupčijskim zbornicam 16, kmetijskim občinam pa 34 poslancev. Minister k temu razdeljenju ni niče-sar opomnil, pač pa se je deželni načelnik, nadvojvoda Karol Ludo vi k , ali prav za prav deželni glavar grof Wolkenstein, ki je na vso moč v tem obziru vplival na nadvojvodo, odločno vstavljal in naznanil, da bo sam přisel na Dunaj se zarad tega bolj natanko pogovorit.
Ko je res přišel, me pokliče državni minister k sebi — bil je nekoliko nevoljen zavoljo tega vgovora — in me prosi, naj bi zvedel od deželnega glavarja, kaj prav za prav hoče. Podam se še isti dan zvečer k njemu , čujem njegove vgovore , pa se tudi prepričam, da se v mislih ne bova zedinila. Ker pa je bil za drugi dan določen pogovor z nadvojvodo, nisem se spuščal v bolj natančno razkladanje, marveč izročil sem deželnemu glavarju gradivo, katero sem rabil pri razdelenji glasov.	,	,
Drugi dan je bil pogovor med nadvojvodo, deželnim glavarjem in menoj ; državnemu ministru se ni treba zdelo vdeležiti se ga, marveč je meni le ukazal, naj mu povem, kak vspeh je imel pogovor.
Ze v začetku pogovora je grof Wolkenstein, pozvan
po nadvojvodi, razložil svoje pomislike zoper moj nacrt. Tri reči mu niso bile všec; pritožil se je prvič zarad tega, češ, da je duhovščina premalo zastopana, ker bi imela v prihodnjem deželnem zboru le tri virilne glasove , in je zahteval , da bi se opatom različnih samo-stanov, pa še nekaterim proštom tudi dali virilni glasovi ; potem se je pritožil še posebno zarad tega, češ, da se z le 10 glasovi plemstvo preveč v kot potiska,
ter zahteval za-nj toliko glasov, kolikor jih imajo druge volilne kurije. Sledniić je naslanjaje se na številne razmere med prebivalci, dokazoval, da bi bila laška narodnost proti nemški zeló prikrajšana.
Pozvan po nadvojvodi sem potem jaz obširno raz-vijal vzroke, ki so me pri nacrtu vodili. Rekel sem, da sem, kar se tiče preinajhnega zastopstva duhovščine, dolil od ministra strogo povelje tako ravnati in da bi bilo vse zastonj, če bi ga skušal pregovoriti, da bi se dalo duhovščini več zastopnikov. Prosil pa sem nadvojvode^ naj bi on pri ministru se potegnil za duhovščino, ter sem izrekel nado, da se mogočni prošnji Njihove Visokosti minister ne bo vstavljal.
Kar se tiče druzega zahtevanja gospoda deželnega glavarja, pa mi je v blagor dežele najodločnejše in naj-resnobnejŠe svariti. Deželni glavar — pravim — zahteva, naj bi se v zastopstvu plemstvo zenačilo z drugimi vo-lilnimi skupščinami ; pa deželnemu glavarju bo gotovo znano, da je plemstvo Tirolsko, nekdaj mogočno po šte-vilu in posestvu, globoko padlo, ter, izvzemši nekatere rodovine, zgubilo popolnoma ves vpliv do ijudstva. Propadlo in pohabljeno plemstvo pa ni nik jer podpora konservativnemu redu, zlasti pa v monarhiji prej monarhičnim načelom škodljiv element. Na Tirolskem sloni dežele moč na kmetiškem ljudstvu , politična previdnost in pravičnost zahtevate, da se mu tudi v deželnem zastopstvu dovoli nadvjadovalna večina.
Tretjo pritožbo o prikrajšanji laške narodnosti v kmetijskih volilnih skupščinah sem ovrgel jaz s tem, da sem předložil izkaze o prebivalstvu in davkib, iz katerih je bilo razvidno sicer, da so po številu duš laški prebivalci re3 prikrajšani ; al če se gleda — na davke, vidi se, da jih severna stran Tirolske mnogo več plačuje od južne, da zadnja tedaj nikakor ni prikrajšana.
Vrh tega sem
me
pa
v
se
polit
tiče laškega elementa, in sem svařil pred premembo katero je zašel.
pomislike, kar se nega povedal; al prodal je kakor je kupil v družbi
;
V
mojega načrta
Ubogi deželni gl
ni vedel na to
jaz pa sem p
prosnj
do

i
Kako zeló je popotnika našega vožnja skozi Gore nj sko stran zanimala, to vidi se iz vsake vrstice potopisa njegovega. Triglav, Savska dolina
--- 1-------1	r	J ----J	--------7	— ~ - ~ w J-* ^	v »	X I. A g A M T j	« V a a U U 1 1 U ** f
potegnila za vece zastopstvo duhovskega stanu, in tako Kranjska gora, Jesenice, Javomik, Bleaki
•	«•i	#	«	fc *	ff'v	+ m	«	.	m	^	»	^	^	- "	_	*	/
Visokosti, da bi se
bil
pogo
pri kraj
Po
prošnji nadvojvodovi
duhovski stan res dobil še štiri zastopnike , vol] stiftov, prostov in komture nemškeg
iz
da
tako
da
grad noter doli do Kranj a: vse to ves navdušen popisuje tako resnično, kakor krasni naši Gorenjski kraji
bilo
h poslancev skup 68
Tirolski volilni red
>
ki
so
da s Presirnom govorimo
u
gih ster dežel
bil
j em
vs
ta red je med vojnicami, katere mi
dal
?
deželi primeren , po njem je bilo mogoče
mini
da
res zaslužijo
sèm ter tjè v istini ,,podoba raja
Omenivši visoke planine hvali marljivo gospodarstvo naših Gorenjcev ter pravi: ,,jedeš noch so kleine
stop Tirolski, če tudi ne popolnoma, vendar
vsaj podoben pravému deželnemu zastopu
D
26
februarij
Je
bilo
avstrijske monarhije, te mel zastopstvu
d
in
razgl
post
lilni
► : ustava
o državnem
Stuck Landes ist dem Ackerbaue gewidmet.
Omenivši naše hribein holmcese raduje nad cerkvami, katere kronajo skoro vsak hřib in hribček.
katero so mi
Lj ubij ana
pravi naš popotnik
d
Tako se je naredila Scbmerlingova ustava
ibaviio berlo.
Kaj popoten tujec piše o Ljubljani
popisali kot kamnito morje, je bolja kakor njen glas („besaer als ibr Ruf") Čeravno onega, ki z goratih krajev le-sein pride, oči bolijo, od svitlobe zeló blišče-čih se his, obsejanih že cd južnega solnca."
Čudno ! našo Ljubljano ali zavolj prave pođnebne ali pa zavoljo „klerikalne" raegle temno in črno po-pisujejo , on pa jo je našel blišeče-belo; tedaj je po
*
O deželi liaši in o prebivalcih njenih in Slovcncih sred mesta, Latermanovo alejo zunaj mesta
vtisku, ki ga je na-nj naredila, ne vede opravičii na slov starodavni „bele Ljubljane"! Krasno alejo
(ue
sploh.
Bral dr. Karol Bleiweis v čitalnični „besedi" 8. novembra
zamerite mi, da po Pruski govorim „aleja" namesti posiljene prestave slovenske „drevored")
z zivo
1874.
Nekateri ljudje, čeravno niso jurnalisti „ex proies- uruga. messia b<*vîuau uiurejo. o terase preu £
imajo navado, da radi svetu naznanjajo, če so vidi lična panorama mesta in okolice njegove
profes-
______pohvalo omenja; —grad Tivoli pa s svojo rajsko lego imenuje biser (juvel) mesta druga mesta zavidati morejo
našega
, za katerega nas terase pred gradom se
sione

)
kam potovali, kaj da so medpotoma videli ali doživeli*
To isto storil je tudi neki popotnik, přišedši menda
dirai
y?
Da bi narodno vprašanje na viru njegovem štu
piše naš popotnik na dalje
sel sem opoldne
iz Dunaja v Ljubljano.
Kar
& Ci	UUCVj C* V JLJ j UU1JCIUU« l\ai jG Y iUUl ua tt/J p^JtA y ail	T v^	W	v*	v»«^ UMU J/viív ^íUVV
pa kar so mu drugi povedali, popisal je v nekem čas- zmirom čitalnico našo imenuje citalnicna, brž ko ne
ker je na vratih Kamove gostilnice bral „čital-
videl
na tej poti
ali
v Citalnicna. Opomniti moram, da naš potopisec
niku
liiivu , ki izhaja na Dunaji že 7 let pod imenom „der	»^«^^r^ 6vomuivg ^«i ,,w*<»i
Uhrwábler". Organ der Gemeinden von Niederosterreich. nična r es ta vracij a." „Citalnična" — pravi naš pi
zato
Ker v Ljubljani ni znan ta časnik, pa je srce ne-	j^ guovuuiuc»,	j^ oi^uiouç	uvor,
znanega popotnika zeló težila želja, naj bi tudi mi Ljub- Nemci pa imajo kazino. Citalnična po vnanji obliki
8atelj
gostilnica, katera je središče Slovencev
ijančani zvedeli njegove „Reise^kizzen", zato poslal nam je navadna hiša v stranskih uhcah mesta, kazina pa je je „Urwahlerja" v Ljubljano.	eno najlepših poslopij na kongresnem trgu. Kar se te-
Prebravsi ga kar brž sklenem priobčiti ga Vam, daj lokala tiče , so Nemci gotovo na boljem memo Slo-
častita gospoda , resničnimi popisi
v prvi „besedi" , prinaša toliko komičnega, da se
ne boste dolgočasili, ako poslušate, Kar pise
kajti med mnogimi
menda
kar
vencev.
Bivo ali vin
a
me vpraša zala natakarica
5 lUCliUti	jjU i V u »11 v i u. t — JiiC »poo« *Jaia uata&aiiva,
Temveč	ko se pohlevno v kotiČek gostilnice stisnem , od kodar
sem si pa tega gotov, ker nam ravno ô čitalnici naši	sem hotel narodne studije delati. „Bringen Sie mir ein
____„ •. __fj:_ x_____ ___: _______ r»___•	u:i U.K«
sami ne vemo.
marsikaj pripoveduje, česar tedaj za kake pol ure dobrovoljnega posluha.
Prosim Kriigel Bier
bil je moj odgovor. Slovenska Heba
Popotnik
se
Je
po
Rudolfovi železnici pripeljal
pa me na nemške te besede nekako srpo pogleda in od lazi. Povedali so mi, da v čitalnični ne govori nobena
lansko leto septembra meseca prvikrat v Ljubljano; živa duša nemški, razen natakarja, ki pa je po rodu
mudil se je na naši zemlji le par dni, a nabral si je v „Italijan" —- (od kod je mož natakarja Italijana
Nemčurji so mu čitalničarje
različnega gradiva, rekli bi
popotno torbico svojo domaće „prav pisane robe" o deželi Kranjski
mi po
vzel
9
nam ni znano.)
f
o
katere je „Brencelj" zarad nemškega kramljanja že več
o
loauc luuo KJ ucu^ti u. i a u j o n. i , \j »•"'»vi v	vuw.j	" "" / ,}
čitalnici naši in kazini nemski, krat okregal, gotovo za „Deutscbfreserje" popisali.
Lj ubijani
o Slovenci h in Nemcih, o Kranj cih, Kranji-
Navadna ura za obedovanje
piše dalje
je že
ca
LT f V> U V I U IU i-í V lil Vit., U i» .	" J v ' " J	* " "J *	---- —----------------J -	J"------J -	,»--
in Kočevarjih, o deželnem zboru in dle- pretekla, pa razun mene je le se malo gostov bilo v
ti	*	_	_	__«	* «	m m	m	%	1 •	•
želnem odboru, o gemeinderathu Ljubljan- gostilnici, med njimi pa mnogo duhovnov
9
ki
vai
»
s k e m
9
o
dr.
Jan. Bleiweisu in dr. Etb. Costi. kakor sem
o jeziku slovenskem in jeziku kranjskem
9
9
O
slišal
Kranj skem.

9
so od glave do pete narodnjaki na
časnikih Ljubljanskih pričkamo z nemčurji, j e m o itd. itd.
9
kako se Slovenci
S slovensko kuhinjo bil sem popolnoma aadovo
• Jt\. Čt tv U 30 OlUVCUUl	„ ^ Ol" * v u o V » «A u » u j v un ov
kaj jemo in kaj pi- Ijen, tudi kranjsko vino mi je bilo
všeČ, šilhar
cviček, al prav zdrav
»
Vse to je narisal v kratkih pa odloČnih črticah.
dem erstaunlich viel getrunken wird")
je sicer Btrašno velifeo ga spijo (Von
pravi nas
Citaje to, smo se večkrat na glas smejali o po- potopisec
V
pisih njegovih ; večkrat pa tudi zadovoljni prikimovali njegovi razsodbi. Mož ni hudoben člověk, on ni zagri
Iz obednice
popisuje čitalnično gostilnico na
zen Nemec, in ni časniku izročil svojih ..Reise-Skizzen"
99
9
dalje — se gleda na sadili vrt, v katerem na visokem kolu vihra zastava belo-modro-rudeČa z znamenjem po-
zato
9
da bi nas in deželo našo očrnil
9
marvec mnogo
lumeseca iu zvezdo, ki kaže
kakor
pravi

die
hvale jej je popeval, vmes se
ve da je mnogo jako abot
Tendenz des Hauses."
Po obedu je naš popotnik šetaje po medtu přišel voljen narodič, na obrazu se jim bere neka melanholija
v stolno in nunsko cerkev, v kateri ga je zanimival po- in neko potrtje srca; moški so večidel visoke krepke
sebno veliki umetno izdelani oltar iz krasnega mar-
mora.
Zvečer pa je naletel v gostilnico „k Zvezdi",
kjer
postave formt".
)
ženske so lepe in dobro raščene „wohlge
u
kegljali. Iz „schulpfeniga
so ra korist ,,scbulpfeniga samega že lahko posnamemo naš tujec, karsledeči njegov popis prav očituo kaže
u
77
Kranjska" dežela je dobro obdělaná
studenec, iz katerega kmetu denar
; pšenica je
pr iteka.
(O
obil-
7
ki
se takole glasi:
Tuk
*)
v kakošno družbo je přisel ne m pridelku pšenice se je naš pisatelj ravno tako
motil, kakor se je motil pred več leti oni, ki je lepo
cvetočo našo ajdo imel za polje s samim pleve lom obrašeno
sem v prijazuem krogu priliko imel
malo
informirati se o razmerah Ljubijanskega življenja. Pre-pir med stranko Slovensko in Nemško je začasno
nekako ponehal, sprijaznili se pa ti stranki še zmirom
97
in
podoba je
niste kajti
to ne bo več drugače
da se nikoli sprijaznili ne boste,
potnik
ijudeh
Velika pomota bila bi pa to — nadaljuje naš po-
7
ako bi kdo Kranjce meriti hotel po tistih ki na Dunaj u fige iu pomaranče prodajajo. To
80
tri četrtine Ljubljauóauov so „slavisch gesinut
.u ?
Koče var ji, iz skrajnega kota
so mi
rekli
v deželnem
ker jih lastna
zemlja
ne
redi, zato
dežele Kranjske, gredó po drugem
zboru in odboru kraljuje narodna stranka. Dr. Blei-
zaslužku križem po svetu; Kranjci pa dozdaj še niso
u
očeta naroda, d r. Costo
77
weisa titulirajo za
pretendenta na to mesto; gemeincierath je ves
Kranjska dežela je ena tistih dežel, kakoršnih je
pa za v Avstriji prav malo
nemški
, ^tuvíxjx j^«» h i u j —tukaj se dá še prav dober kup živeti. Funt mesa veljá v Ljubljani 22 do 26
7
on je skupščina cesarskih uradnikov in advokatov; komaj da celih pet mestjanov sedí v njem; Slovenci niso lobteLand"!
soldov, seženj drv
do
gld. ; to je pač še „das ge
imeli do zmage. dobiš za
volili in to zato ne, ker niso upanja Slovenščina in kranjsčina ste dve skozi in
Majhni kos „eiae kleíne Portion" pečeake
12 soldov, katerega
pa je pošten člověk sit,
_	in družina peterih glav more za 60 soldov v gostil
skozi različne stvari (zwei grundverschiedeae Dinge); nici obedovati. — (Ali ni pač v tem popisu naš poto Slovenci še celó besednjaka nimajo iu se ravno kar pisec majhne portiončeke pečenke gledal s povekšal
pripravljajo ga narediti. (Menda da s temi besedami
nimi očali?) „Vrh
tťga pa — pravi naš mož nadalje
popotnik ščipije tište možé, ki so krivi, da Wolfovega so jedila in pijace izvrstna, v obče bolje kakor na Du slovensko - nemškega slovarja še zdaj nšmamo.)	naju! Povsod „appetitlich aussehende Kellnerinnen"
V nadaljevanji svojega popisa zašel je naš prija-
>	i * 4 • i	• • i	i	•	n i
*
Sio-
telj v preabotno kritiko našega jezika, ker pravi: „ venci ne razucnejo večidel niti nemski, niti slovenski
5
naju !
nikjer ni natakarjev z umazanim frakom, kakor na Dunaji
ravnokar slišali, tako iskren
kar
v v •
scina
Naš popotnik je, kakor ste, ca3tita gospoda,
appétit
zagovornik „der
ajmošter na prižnici pridigva, to je stara Kranj- lich aussehenden Kellnerinnen", da menda zavoljo njih
da
j
oni nimajo bukev itd.
< i
si
upa
te vsak kritikovati , ki pride za 24 ur na
Vbogi slovenski jezik! mu je vsaka jed in pijača bolje dišala
, nego na
Du
zemljo slovensko in gradivo svoje nabira na kegljišci beim Stern !" *
naju
)
morebiti so „die appetitiich aussehenden Kell-
nerinnen"
77
77
Ljubljani, pravi naš popotnik — je neka družba pisatelj
ga navdušile k temu popisu Tujcev zahaja v Ljubljano malo
pravi naš
Rudolfova železnica jih še nekaj pripelje
slovenskih žurnalistov, ki je nedavno v neki gostilnici in to čedalje več. Vtisek, ki ga Ljubljana naredi na
imela svoj letni zbor ; kaj da pa
so tam sklenili, svet
se ni zvedel.
imel !)
(Naš popotnik je res svoj nos povsod (mož je pozabil
tujea, je vrlo dober, vkljub temu da ima malo sence
na „zvezdno
i
7
,Tagblatt," ki tukaj izhaja
pa
veliko
alejo'* in
77
Later mano vo")
prahu, in južno
v r o č i n o, katera
pripoveduje potopi- popotnik tu prvikrat čuti iz severa přišedši. Naj le seul
sec nadalje — in ki ga izdržuje konstitucijonalno dru- pndejo vsi, ki Kranjsko deželo in Kranjca sodijo po
štvo (in kdo še?), je glasilo Nemcev (Ňemóurjev bi havsirarjih Dunajskih.
bil moral naš popotnik reči) ; „Novice" pa so organ
Erenapetih Slovencev „der uberspannten Slovenen". radna ,,Laibacherica" skuša mir delati med Slovensko
Tukaj
se bodo brž prepričali
krivih predsodkov, ki so jih dozdaj imeli, seznanili se
bodo pa,
s
i
koticem svetá, jako
lepira
m zanimivim.
Res je
da prebivalci te dežele tujcev ne pozdravljajo s
in Nemško stranko, če ta ali una predaleč sega ; ne prijaznim „dobro došli" — in to je črna pika Kranjcev.
davnej
jem podlistku sanje
pravi naš pisatelj — je ona popisala v svo- Narodni prepiri med strankami so grd madež v krasni
(cigave? ni
povedala), v
kate-
rih se je videi dr. Bleiweis kot kralj Slovencev sedeti vrh Ljubijanskega grada z razpetima rokama blagoslo-
sliki Avstrije, v severu in jugu, v
Tako
vzhodu in zahodu."
pise o nas in nasi deželi DunajČan, ki ga je
za
več deželo Kranjsko, za njim pa je stal dr. Costa
(Take burke,
moramo reči, se vládni „Laibacherici" sanjanjo prav po-
dni Rudolfova železnica v Ljubljano pripeljaia.
kot njegov naj z ves tej ši prvi minister.
menoj
da
deželi naši
vred ste, častita
gospoda, gotovo zapazili.
to, kar je sam iz sebe p sal, je večidel na hvalo
gostoma.)
7
,Prevroci Nemci"
nadaljuje naš potopisec
, — kar pa je zajemal iz znanih ka lni h virov, tako je, kakor to beremo vsak dan tudi v domačih časnikih tacih. v katerih nemčurstvo in novodôbni
žugajo Slovencem: „wir wollen euch schon deutsch ma- liberajizem zvonec nosita. chen" ^^^^MUflMl^^l^^^lHÍI^I^HMMHHiUiriHHl
i
jaz pa mislim, naj Nemci raji
na to gledaj o, da
Ce ste zadovoljni s tem, kar je naš popotnik pi-
se od nekdaj nemška dežela v Kanalski dolini na Ko- sal resničnega, pa naprej vem, da Vam, tudi to,
roškem ne polašči; kaj mar hočejo skrb za nemščino kar ni resnica, ne bode apetita kalilo po „besedi" prepustiti Lipskému komitetu?"
Kranjci — piše naš potopisec dalje — ko je dovr šil svoje studije o narodnosti slovenski
pri koščeku dobre pecenke in kozarcu hvaljenega do

so dobro-
Kako hočemo zameriti tako čenčanje tujeu, ki biva 24 ur v Ljubljani, ako se drzne celó dr. S ch af f e r, ki je vendar rojen Ljubljančan in bival vedno v Ljubljani, enake neumnosti kvasiti v državnem zboru Dunajském, in ga ni sram
jih še celó „Laibacherici" izročiti, da jih natisne od besede
lenjca
v
„či talnični",
kajti ako bi Vam ne dišalo bil bi samo jaz, da sem Vas traktiral z neslanim berilom , misié, da Vam postre
danes, ko smo se zopet prvikrat
ne una in ne ta, kriv
žem dobro
vsaj
zbrali v našem narodnem domu, ki se je prikupil celó našemu Dunajskému potopiscu zavoljo „der appetitiich aussehenden Kellnerinnen".
do besede ! !
Vred.
Slovensko slovstvo.
Domači zdravnik. Kratek navod si zdravje vtr-diti in življenje podaljšati. Po spisih modrih zdravnikov nabral Janez Volčič, duhoven Ljubljanske škofije.
Med knjigami , ki jih je marljiva družba sv. Mohora v Celovcu letos na svitlo dala, pozdravljamo s posebnim veseljem Volčičevega „domaćega zdravnika' zato
Koroškega.
Nič
veselega „Novicam"
ne mo-
llira] o; kei
rem poročati iz naše dežele. F uži ne naše je kupčija z železom že zdaj zeló klaverna , in upanje po boljših časih čedalje bolj gine. Za železnice Dalmatinske se potřebuje 150.000v centov sin; misliti
bi
se
smelo, da fužine
Koroške, Stajarske
i
in Kranjske bodo Angleži nam bodo
?
ker je res vsaki hiši potrebna knjižica, da naši
m
ljudjé zvedó, kako si morejo obraniti zdravje, kaj je z bole lim storiti, da zadenejo pravo. Pisatelj se je skrbno ogibal vsega, kar presega tisto mejo, ko neha umna dietetika, in nastopi mozaštvo. In ravno to delà knjižico jako koristno našemu ljudstvu, ki še celó
svoje žeiezo dale za to potrebo; s svojim cenejšim železom spet ta zaslužek vzeli v Dalmacijo moramo colnino odrajtovati in pole
or O
kajti tega
je vožnja po železnici pri nas tako draga , da se ne
moremo meriti z Angleži; ker je vožnja na
priliko
„dotnačo lekarnico" (apoteko) najde v tej knjižici, ki pa je isto tako skrbno sestavljena kakor vsa knjiga.
na Pontebo
iz
BVHPBHHHHHVHHv ^
Tudi s tem, da z železnico iz Koroškega
Koroškega v Spljet dražja, kakor iz Angleškega Spljeta.
ne bode me, je nasi
železaini hud udarec
In
vse to je pisano v
gladki
7
lahko razumljivi sloven-
nino.
ščini brez onih neslanih novotarij , ki so od danes do jutri, in katera se poslušalcem ne glasi tako nevšečno, kakor da bi bralec lešnike grizel. Naj bi tedaj te knjižice ne pogrešali v nobeni slovenski hiši!

prizadet, kajti Koroško najbolj živi od obrtnije z želez-
Tem žalostnim poročilom nasproti naj Vam na-znanim hvalevredni sklep mnogih županov, ki so se unidan zbrali v Vošpergu in peticijo osnovali v tem, da bi se v njihovih občinah odstranilo priležtvo (konkubinat) , katerega se nahaja v ondašnjih krajih groza
pogledaš, vidiš razuzdanih priležnic
?
veliko, kajti kamor
7
7)
Vertec". Časopis s podobami za slovensko mla- ki so gnjusoba vsaki pošteni družini.
dost, ki ga izdaja in vreduje Ivan Tomšič, nastopi v prihodnjem letu že četrti tečaj
Konečno naj
še to dostavim, da se spet let03 nahajajo pri nas pogo-
stoma stekle lisice.
Ker marljivo vredništvo v vabilu svojem pravi
7
da
Vertec" ostane še vedno to, v kar je odmenjen
Kakor časnik ,,Vorvvart3u
7)
namrec
7
slovenske) mladini v poduk in zabavo
7
zato
ga tudi mi radostni priporočamo dotičnim kro go m , po lastnih skušnjah prepričani, da res lepo spolnuje svojo nalogo.
Maribora 24. dec.
piše, so obhajali tiskarji prodane „Narodne tiskárně" te dn i slovesno dan, ko je novi principal gospod prof.
Pajk prevzel tiskarnico.
Lj ubijane 30. dec.
Mnogovrstne novice
— Včeraj je pretekel obrok za r e kl a m a c i j e pri trgovski in obrtnijski zbornici.
Kakor slišimo, je okoli 150 pritožeb takib, ki reklamu-
jejo pravico volitve v trgovskem (kupčijskem) raz-
*
Vesela novica zdravnikom.
zdravnik bolno
Londonu je nek
ženo
raciji ni zboljšal, ampak
zdravnika obsodila, da mora
operirah Stan njen pa ee po ope-
pohujšal, zato
je najviša
sod-
nija
sterl. plaćati. Ko bi se tudi nije vpeljale !
še
bolni ženi 500 funtov kje drugod take sod-
delku, na katerega je glavar volilne komisije vitez Veste neck vso svojo pozornost obrnil, da bi nemčurjem naklonil večino v prihodnji zbornici. Kako bode glasovita komisija presojevala vložene pritožbe, to se
iz njene kompozicije volilnega imenika že lahko sodi
7
po pregovoru : „
da
se resnica prav spozna,
treba
'.i
Goveja kuga razsaja po Istriji.
okraj ih Vo-
slisati dva zvoná" , bode šel rekurs na više mesto
loska, Kastva, povaséhRupa, Jelšane, Lipa, Dolenje itd. pobrala je že veliko goved. Namestništvo v Trstu pre-poveduje toraj vse živinske semnje v Istriji. Naj bodo gospodarji, posebno na meji, pažljivi, da si po kateri
pred ministerstvo na Dunaj ; vsaj je vladni načelnik vitez Widmann deputaciji rekel, da je pritožba še na više mesto odprta.
koli neprevidnosti te nadloge ne nakopljejo, prav pose-ben pozor imeti dolžna so pa županstva,
* Zelezne podklade, namesto lesenih misli severno-zapadna železnica za poskušnjo na kratki poti narediti. Ko bi se ta poskušnja dobra skazala, bil bi to le velik dobiček fužinam, pa tudi na veliko korist gozdom.
Gospođom volilcem v zbornico trgovsko in
obrtnijsko!
Volitve v zbornico trgovsko
in
obrtnijsko
na
Kranjskem se bližajo; treba tedaj, da volilci zvedó
7
katere možé
naj voiijo.
Da se izberó pravi odborniki, posvetovali so se nekateri tukajšnji trgovci in obrtniki in še drugi rodo-
ljubi
7
pa se zeclinili v sledecih kandidatih, katerih 10
Nasi dopisi.
Gorici 2G. dec.
Včerajšnji praznik nam je
spada v oddelek trgovski (kupčijski), 10 v oddelek obrtnijski (rokodelski),
pa
v oddelek rudarski.
imenu odbora političnega društva „Slovenije
tukaj grozovito zločinstvo oskrunilo. Preteklo noč so Vam tudi „Novice" priporočajo
iste možé
7
nekega L. iz Renc v kavarni „La Fenice" umorili, lite, kedar pride
da jih
vo-
čas
volitve. ki bodo očitno oklicani.
Morilec
pravijo
da je G or i čan.
Sicer
pa
niso
Volilci, ki ste trgovci (kupci) in od gosposke do-
okoliščine še natančno znane, še konec ; marveč je predrznost tatovska še zmiraj veča. oddelek
Kraden ja tudi ni bite glasovnico, da volite 10 odbornikov v trgovski
>
Ta teden so bili na širokém Travniku začeli lomiti vrata pri neki štacuni. Naša policija je tako nezmožna, da so se v Kaštelu (ulici) štacunarji združili ter si sami z dovoljenjem sl. policije svojega ponočnega čuvaja vzdr-žujejo. Slišim , da tudi prodajalci na Travniku mislijo tako storiti. — Cesar je potrdil našega deželnega zbora postavo, zadevajočo ustanovo zemlj iščnih
volite od prvega do zadnjega
Gospoda Janeza Fabjana,
moze
trgovca v
k n j i g (gruntnih bukev).
Pač
cas
stvar enkrat izvršila.
Po
Je
bil
>
da se je ta
lepih dnevih imamo danes
spet sneg, pa le malo ga je in se sproti taja
77 77 77 77 77 77 77 77 77
Janeza Jamšeka Franceta Kol m ana
te-le
Ljubljani

7
ožefa Kušar ja,
Rudolfa Nagi i ča, trgovca v Škofji Loki
77 7} 77
71
7>
7
7
Vaso Petričiča, trgovca v Ljubljani Franceta Regoršeka, trgovca v Ljubljani Ferd. Saj o vica, trgovca v Kranji, Franceta So u van a, trgovca v Ljubljani
V. C. Z up ana,	,,	„
7
volilci pa, ki ste obrtniki (rokodelci) in do- njega
leta.
bite pooblast
za volitev v obrtllijski oddelek
)
vo-
Sloveniji" zdaj tako na dobro obrnila
Največa zasluga,
))
da se je stvar v banki
lite sledečib 10 mož
Gospoda Janeza Dolbarja, ključarja v Ljublj
tovo gosp. Jožefu Debevcu,
}
pa gre
go-
ki je ob enem
77
77
77
77
77 77 77
77
77
77
77
Franceta Draslerja, čevljarja v Ljublj
7
7
Franceta Goršiča, orglarj Janeza G o li asa, krčmarja v Edvarda Ho h na, bukvoveza Janeza H or a ka, rokovičarj
Franceta H
v
Ljublj
Ljublj a
tudi generaldirektor bankini, in vsaki dan od zora do mraka marljivo sedi v pisarnici njeni in neutrudljivo
7
nadzoruje vse
agende
njene, podpiran od marljivega
;
77 77
lauueut XX1V3H», žagarja v Cirknici, Avgusta Maršaleka, krojača v Ljublj
7
Henrika Ničm
Miha Pak
;
bukvo
7
lesninarj
v
Antona Permet
peka
v
Ljublj Ljublj
77 9
odbora, jako poštenega blagajnika gosp. Fr. Kadil-nika in druzih vestnih uradnikov, na majhno število reduciranih. Banka naša je zdaj srečna, da se je zne-bila alasovitega Treuensteina, pa tudi druzih v p tuj i h deželah iskanihgeneraldirektorjev. Tako domaća moc zdaj delà navkorist domaćemu zavodu. Slava!
(Iz Škofje Loke) so 20.
t. m. nekega psa
9
9
Pavia Skalèta, kovača in živinozdravnika v
Ljublj
ki je bil 18. dne t. m. s steklim v dotiki, pripeljali
živinozdravnišnico tukajšnjo v opazovanje,
v
ali
se
Vi pa volilci fužinarj i, rvi uuuíiv ^u^uiukjtuiwu	juliju i oiuiKjćiiivj, ua, vjc i u u i v v u eu. ii i u Hii se uai je se
volitev v rudarski ali illžiliarski oddelek, volite sie- ne prikaže steklina, vendar ni pe3 varen tega, da ne
ki
dobite pooblast
bode v njem prikazala steklina ali ne.
za
niku razložilo
da
če tudi v
Ko
tednih ali
se ie
last-
v
se
dalje
se
bi stekel čez vec mescev, zato ga je pametni mož dal koj vbiti, da sebe, družino svojo in druge ljudi obva-
deča
odbornika
gospoda Janeza Přibila, rudarja in nadinženirj
97
barona Miha Z
J<* ILI uauiuûcuuja,	14.UJ VUlll, Uči seue, uiusmu s
rudarskega posestnika. ruje pozneje velike nesreče.
ua i u il a luiua i-A u i o ■ , luuaioac^a ^uovokuíhm« iujc pu/mcjc vcimc u
Ce tudi vseh tukaj Vam priporočanih mož ne po- ondašnji lastniki psov
ki
Žalibog
pa,
da
niso vsi
so bili s steklim v dotiki
\jm tuui VOQU buokdj » nui «« fv	vuuaoLiji laotuiai pou v , rvi o \j miu o d le iv lilii V UUUalj
znate osebno, ali če morebiti ta ali uni ni Vam ves po	tako razumni, da bi jih dali pobiti, in da jih raji zata-
voljiVaši, nikarne spreminjajteimen; držite se nasveto-	jijo, kakor da bi jih izročili konjacu, kakor postava
A ^ft ___ .a A is * ft 1 ^ ^^	«k IL A ^r^ ► * rJl m*
vanih uatanko, kajti v pod vreči poveljstvu
a zmaga protivniku
Volilci !
boji s
kovodj
9
da
žvikom treba se je ukazuje, potem pa si, če tak
raztresenosti ne hudo kazen
pes
steče, nakopl jej o
u a
dobaj
glavo in so krivi velike nesreče, ki se utegne p imeriti po skřivanem in pozneje
Trgovska in obrtnijska zbornica je važna naprava;
šteklem psu
(Gospod Forchtgot-Tovacovsky), kateremu je
ona je v kupčijskih in obrtnijskih zadevah s vetoval- talnica naša nedavno^poslala 105 gold, v podporo
v •
čije
nica vladi, ki jo za svèt poprašuje, katera pa tudi o přetekli teden umrl. Z njim smo Slovani zgubili enega imenovanih zadevah iz lastnega nagiba svoje želje raz- najslavniših skladateljev narodnih pesmi, s katerimi si odevati sme na prid domaćemu trgovstvu in obrtnij- je rajni postavil spominek za večne čase. Bodi mu
stvu
ona
voli tudi dva poslanca v deželni zemljica lahka !
oby u , KJÍlCk v Uli iuu1 u v a i^uoio/uwm » v» w v * m. •
zbor itd. Gotovo važna je tedaj zbornica. Da pa
(•{• Andrej okov Jože.)
Zopet
nam
I«
nemila
ona moievspešno delati, treba je, da se izvolijo možje, smrt pobrala nadepolnega slovenskega pisatelja Jožefa ki poznajo in ljubijo domovino svojo, in kterim je bla- Podmilšaka, znanega pod pisateljskem imenom
An-
dreje ko v Jože". Dasiravno še ne 30 let star je bii že Zato naj voli vsak v svojem oddelku tukaj nasve- vendar po vsem slovenskem svetu znan zlasti po svojih
gor njen pri srcu.
tovane mož 3, samo te in nobenega druzega.
Toliko za danes; drugi pot povemo, kako naj se družbo
ličnih povestih, katera je pisal posebno za Mohorjevo
7
glasovince podpisujejo in kam pošiljajo
(Iz seje deželnega odbora 23. decembra.)
7
za „Besednina*',
77
Zor
o
a
itd.
Tudi „Novícam"
šoli
za
Pavlino Uiago v deželni porodnišnici in bice je deželni odbor definitivno v službi potrdil.
Babico
ba-
rn ar s i kaj podal ter pošlo venil nekoliko glediščinih
iger
Kot telegraíičen uradoik je obíežal za jetiko
ka-
tera ga je spravila prezgodaj pod zemljo. Njegove povesti so slovenskemu ljudstvu zeló priljubljene zavoljo
Dežeina poslopja (razun deželnega gledišča) je deželni prav ljudskih predmetov in gladkega prav domaćega jezika. ime „Andrejckov Jože" bo živelo med narodom,
za leto 1875 dat pri banki „Sloveniji" proti škodi
odbor
po ognji zavarovati. — Prošnja župana Topliške ob- njemu pa bodi zemljica lahka!
čine pri Novem mestu za odpust iz županstva se je
(Slov. gledisče) je bilo preteklo soboto po vse m
vslišala in vsled tega volitev novega občinskega pred- izvrstno : prostori polni, mikavna igra živahno in gladko
stoj nika naročila.
sklenjena postava, da se odpravi šol ni na
Od Kranjskega deželnega zbora igrana, žive podobe vrlo predstavljene, za kar gré po-
sklep
(ucninaj, in
, da se leta 1875 pobira 10% prildada k direkt- Dreniku ia Franket-u, — us, piav vcocu iiaa,
nim davkom za normalno-šolski zaklad, sta zadobila da moremo enkrat zopet z lahko vestjo dobro pisati o
sebna hvala razen predstavljalcem še aranžerjema gosp
res
prav veseli nas
cesarjevo potrjenje.
(O banki „Sloveniji
našem gledišču.
Igra
77
Zakleti
princ" je
zeló kratko-
rnoremo danes prav ve- časna burka, gosp. Kaj zelj je imel in porabil priliko sele novice naznaniti. Banka, ki so jo nemčurji že po- pokazati vnoviČ svoj eminentno komični talent ; pohvala
kopano proglasevali, čvrsto se vzdiguje na bolji stan, ki mu j^ glasno donela iz vseh pro3torov, je bila go-
in zopet moremo konstatirati, da so duhovni domoljubi tovo zaslužena. Tudi pri gospodičini Ledarjevi smo
prve vrste; ne le, da jih je na delnice naj več uplacalo, z veseljem zapazili napredek, pridnost in pa prijetna
podpir&jo banko tudi pri naberanji zavarovancev, eni djansko, drugi moralieno; že je mnogo crkvenih po-
slopij
unanjost jo utegnete spraviti do Ijubljenke občinstva.
pri
jih
bode, kedar
banki „Sloveniji
zapade.
zavarovanje pri
zavarovanih, in se vec asekuranci ?>Riunioneť
Drugi igralci in
igralke so imeli manjše naloge
7
pa
80
jih prav dobro izpeljali. Jezik v tej burki ni ravno
t
prav gladek, prevod malo okoren.
Kakor naši bralci iz današnjega poročila o stava bo v sredo na sv. treh kraljev dan.
Prihodnja pred-
poslednji seji deželnega odbora zvedó, je tudi deželni
(Vabilo k veselici na Silvestrov večer) v četrtek
odbor zopet vsa dežeina
zavaroval pri njej. Ceiega zneska dozdaj vplacanih „V boj", dělnic ne moremo pa že danes naznaniti, bodemo ga pa osmospev
• •	ft 1	m *	*%	-m	/X	»	•	• 1	1	A
pri nje)
Cel
g*
poslopja, razun zneska dozdaj vplacanih
gledališča, 31. dne t. m. v čitalnični dvorani. Program:
Z a j c.
boj
moški zbor.
Otto „Veseli pajdaši"
7
77
po seji opravilnega sveta, ki bode 3. januarja prihod-
Otto „Pevska popotnica
Komično berilo" gosp. A. Jeločnika.
—	moški zbor. *
7
v I . • •
šaljivi
o.
„Dramatični kaleidoskop Gosp.
U
)
No Ili.
„Devi",
humoristična deklamacija.
čveterospev.
romanca iz
poje gosp
Herold, No Ili in
prestane
opere „Zampa", moški zbor. 8. „Velik dramatični muzikalni quodlibet
Slovenci na Dunaji bivaj tjihovo društvo „Slovenija
so sklenili


da
in se zaruzi s
Hr
u
vaškim društvom „Velebit" imonovanim
9. Blodek „Stari Jurij se ženi"
10. Vašak
Loterij
) ))
>
V 1 • •
šaljiv
moški zbor.
radostno potovanje , tuuoai cuui. — umi uuj, do i
Med posameznimi števiikami igra sekstet jeno dalje zborovanj
u
moški zbor.
v
J.
nim zborom
a.
Delegaciji se boste zbrali še le p r i h o d n j < » to menda zarad tega, ker je tastranskim dežel
ki se imajo sniti okoli 10. aprila, odmen
c. k. vojaške godbe. Začetek ob
uri zvecer.
Vab-
Iz preteklega
edanja državnega zbora nam
Jjeni so na to veselico tudi udje „Sokola", in dramatic- je še nekoliko omeniti. Volitve vélikega posestva na
nega društva.
(,,Brencelj
u
Št. 13
)
14 in 15) bo prifrčal jutri
Gornje - Avstrijanskem so bile overžene in sicer
zato
>
ker so bili med volilci tudi
valci cerkvenih
zadnjikrat v tem letu poln mikavnega gradiva in podob, beneficij. Zbornica je vkljuo temu, da je minister Un-ki bodo kazale glagosovitega Franzl - Vesteneka živ- ger se na vso moc potezal za volilno pravico teh vži-
Ijenje in dejanje.
Po
novem letu bo pričel svoj VII.
valcev, vzel
letník in izhajaí po dvakrat na mesec, zaostale Slovenskih posla
4b	__« A	M	__-	A M	W V	^
jim to pravico z veóin
gi
razen grofa Hohenwart
m
številke VI. letnika pa bo svojim starim naročnikom Barbota ni bilo pri tej seji; da bi bili vsi nazoči
podal meseca januarja in februarja.
Gledé na to. da

je nam Slovencem šaljiv
i n
zabavljiv
list
živa potreba in da se „Brencelj" drži trdno svo- se Bog usmili
bi pač ta čudni sklep ne bil obveljal naj ie plaču jejo, ne voli jo pa ne! ^
Ted
>
duhovni
Je
liberaizem, da
jega načela: pikati in šibati sovražnike naroda sloven-
skega, in to vkljub hudim zaprekam
>
ki se
mu
delajo
Vrli Gorenjestajarski poslanec Bárenfeind
o
od različnih strani, ga z dobro vest]o moremo pnporo-čati vsem Slovencem tem bolj, ker je cena njegova jako
nizka.
znasa
•------~ ~ I	J	f vw.Muwv	W 1 \J LA J. V^ 1 U U ^ \J
katerem smo že nekaj poročali, je prav dobro naslikal v državnem zboru novo šolo tako le: „Znamnja novih
pehi in pa naravna div-
i tem bolj, ker je cena njegova jako šol so: veči stroški, manjši vspehi in pa naravna
gld. za celo leto in 1 gld 50 kr. za jost mladine, bola je postala sredstvo liberalizma
veči stroški
manj
pol leta.
(Čudna prikazen.)
Včeraj
so videli kmetje pri
ki
se je
Slovenskem tudi nemčurstva). Učiteljstvo se ščuje
_ sovraštvu proti cerkvi, následek je spačenje učiteljskega stanu. Sploh se tako postopa, kakor da bi bilo
Tomačevem ob Savi blizo Ljubljane medveda,
boje iz hribov v nižavo priklatil. Nekaj Ljubljanskih ljudstvo le zavoljo učiteljev na svetu! Ljudstvu ne gre lovcev ga je šio iskat, pa so se vrnili zvečer domu — v glavo, odkod ima vlada pravico, z liberalizmom brez medveda, čegar sled so pač videli. Pred kratkem
ljudi
so vstřelili na Igu tako zver.
Čudno res
)
da
J	—--- —	----F	J/J. V« T 1 V V J	MU	A l U
liti. Dozdaj so otroci še lastnina s t
si
upa
Pač
medved pozimi v nižavo tako blizo Ljubljane.
prav
Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali:
ne pa lieberalizma
Na Ceskem nove volitve za državni zbor
!
bodo imeli mesece februarj
zopet
£
Franc Souvan stařeji
gold.
>
Ferd. Souvan
Janez Murnik
P. Urh
gold.
gold.,
gold.
gold., gold.,
Franc Souvan mlaji dr. Costa 5 gold.,
deželni zbor. Čehi so že čez 20krat
, meseca marcija pa za
volitev ne
y
Miha Peternel
Vole
A. Praprotnik
gold.
gold.
gold.
y
ves svet vidi
ustrasijo, ter
pokazili, da
se
g'

M. Moćnik
;
Marn
gold.
y
J. Porenta
y y
gold, gold. Fr. Kramar
gold.
?
K. Kljun 1 gold., g. L. Jeran
vah razodeva zoper sedanjo sistemo voverci so slepi in gluhi, ter menijo jim je že čez 20krat spodletel
vselej volili ravno tište možé ni protest, ki se v čeških volit
7
>
Dunajski vsta-enkrat doseči, kar
A. Zamejec
g
dr.
Gogala gold.,
gold., gold.,
dr. J. K. Pogačar
J. Gnjezda 2 gld.,
> go-
Iz Rima. — Skof Strossmayer je 12. dan t. m. do v Kim. Nedavno je ta naš mecên jugoslovanski
Val. Krisper 10 gold.
šel
daroval gl
za podporo revnih slušateljev na vse-
spodičina Fani Blaznikova 3 gld. Milostljivi gosp. kne-zoškof dr. Widmer tudi so radi obljubili pripomoči napravi tega spominka.
učilišči Zagrebškem 10.000 goidinarj
Pruska. Bismark
zmiraj sanja, da ga hoče kdo umoriti
peče vest, zato se mu
Zopet
nam
reč naznanil Berolinski policiji, da mu ]e nekdo s
Novičar iz domaćih in ptujih
dežel.
smrtj
žugal
Nekateri pa
mislijo, da
za vsem tem ne
Iz Dunaja.
20. dan t. m. bila je sedemletnica
tiči nič druzega, ko nenasitljiva slavehlepnost Pruskega kancelarja.

kar je tako imenovano „purgarsko ministerstvo" vpe-ijalo sedanjo, iz Schmerlingove prenarejeno ustavo. In čujte! Še celó ustavoverci nikjer niso obhajali spo-mina na njen rojstni dan. Državni poslanec dr. Kro-uawetter, liberalec prve vrste in nemec, je ministerstvu celó v obraz rekel: „Kaj neki imamo od te ustave?
Kič!"
Opazka. V zadnjem listu ,,Novic" je po pomoti izostala
opazka, da jim je priložena dokladnica „Glagoliški napis
u
Kursi na Dunaji 29. decembra.
5% metaliki 99 fl. 90 kr. Narodno posojilo 74 Û. 85 kr.
Ažijo srebra 106 fl.
kr
Napoleondori 8 fl. 91 kr.
Valilo
na
za leto
naročlo
»
Novic
ti
ponavljaje sklienjenio se na oglas v 50. listu jateljev svojih, želimo
y
in
naši pravični reci veselejse novo leto
slovó jemaje v starem letu od pri
, kakor bilo je preteklo.
Y to pomozi mili Bog pod geslom sloge vseh političnih strank Avstrijskih ki stojé v taboru federalizma ? kateremu korenika je „nepreklicljiva" oktoberska di ploma od leta 1860!	||
T
Odgovorni vrednik: Alojzi Majer.
Jozef Blaznikovi dědici v Ljubljani.