Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri d el la Liberta (Ul, Commerciale) 5/1. Tel. 28-7/0 Za Italijo: Gorica, P.zza Viltorivt 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v go lov im Posamezna št. 40.— lir N N A: N A R O četrtletna lir 420 — polletna lir 850 — letna lir 1600 • za inozemstvo: letna naročnina lir 2800 Oglasi po dogovoru jpedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 454 TRST, ČETRTEK 20. JUNIJA 1963, GORICA LET. XI. PO 24 DNEVIH POGAJANJ Moro odklonil mandat za sestavo nove vlade Začetek hude politične krize, katerih posledic še ni mogoče predvidevati - Nenni odstopil - Zakaj so pogajanja propadla Pogajanja za sestavo nove italijanske vlade, ki jih je vodil poslanec Moro in ki so trajala 24 dni, so propadla. Moro je v torek obiskal predsednika republike in mu sporočil, da naloge, ki mu je bila zaupana, ne more izpolniti. Zato je tudi odklonil mandat za sestavo vlade. Vsi politični opazovavci soglasno poudarjajo, da je zaradi neuspeha prizadevanj za sestavo sredinsko - levičarske vlade, ki bi v parlamentu uživala podporo Kršč. demokracije, socialdemokratov, republikancev in socialistov, nastala izredno huda politična kriza, katere posledic danes še ni mogoče predvidevati. V nevarnosti sta sam obstoj in nadaljevanje sredinsko-levičarje politike, se pravi politične smeri, ki sc jc začela uveljavljati po dolgih letih bojev in priprav in ki spričo razmerja političnih :;il v državi danes nima nadomestila. V ZADNJEM TRENUTKU Pogajanja med prizadetimi strankami so propadla na čuden in prav nenavaden način. Kvalificirani predstavniki štirih sredinsko - levičarskih strank so se v nedeljo dokončno sporazumeli o programu bodoče vlade. Predlagani predsednik Moro je samo še čakal, da doseženi sporazum formalno potrdijo vodstva strank. Tedaj pa so proti pričakovanju nastale v socialistični stranki težave. V strankinem osrednjem odboru, ki sta ga doslej sestavljali dve struji (avtonomistična in levičarska), je prišlo do novih razprtij, tako da je glavni tajnik Nenni zgubil večino in bil pri iljen ugotoviti, da bi njegov morebitni predlog, naj se odobri sporazum z drugimi strankami, propadel. Zgodilo se je namreč, da se 'c Nennijeva avtonomistična struja, ki je že prej' razpolagala v osrednjem odboru stranke samo z 9 glasovi večine, razcepila in da se je del struje v zadnjem trenutku odločil glasovati proti dogovoru, ki ga je z ostalimi tremi strankami sklenil Nenni. Kar pri celotni zadevi najbolj preseneča, je, da je Nennija pustil na cedilu tudi njegov dosedanji ožji sodelavec poslanec Lombardi, ki ga v stranki smatrajo za izvedenca, zlasti za gospodarska vprašanja, in ki je sam aktivno sodeloval pri sestavi Programa nove vlade. MNENJE DRUGIH Zakaj je prišlo do tako dramatičnega zaključka pogajanj med sredinsko - levičarskimi strankami? Glasilo Kršč. demokraci- je »II Popolo* je v sredo v svojem uvodniku poudarilo, da socialisti niso umaknili podpore snujoči se vladi, ker bi se ne stri njali z njenim programom, temveč predvsem zato, ker nočejo ali nc morejo pretrgati zvez s komunisti. Zadnji dogodki po~ Irjujejo — zaključuje list — da vsa socialistična stranka ne more razvijati svoje dejavnosti, ne da bi dobila posreden ali neposreden pristanek komunistov. To je kruta resnica, a jo je treba povedati. Zanimivo je, da do enakega zaključka prihaja tudi komunistično glasilo »L’Uni-ta«. Ta namreč navaja kot enega glavnih vzrokov krize v socialistični stranki prav Morovo zahtevo, naj bi med njegovo vlado in komunisti obstajala jasna politična ločnica, kar velja tudi za odnose med novo vlado in liberalci ter skrajno desnico. »Jasno je — pripominja ,,L’Unita” — da velika demokratična in ljudska stranka, kakršna je socialistična, ne more sprejeti takšnega diskriminacijskega stališča do komunistov.« Socialistični poslanec Lombardi, ki po splošnem mnenju nosi glavno odgovornost, za to, kar je nastalo, je izjavil, da novi vladi nasprotuje, ker njen program ni tako jasno politično začrtan, kot bi ustreza- lo resnični sredinsko - levičarski vladi. TRI TOČKE Že iz Nennijevega poročila osrednjemu strankinemu odboru je bilo sicer razvidno, da socialisti niso povsem zadovoljni s pripravljenim programom. Šlo je predvsem za tri točke programa: za reformo kmetijstva, za urbanistični zakon in za Morovo zahtevo, naj tudi zasebne šole uživajo denarno podporo države. Toda medtem ko so Nenni in še nekateri njegovi prijatelji bili mnenja, da socialisti kljub tem spornim točkam lahko podprejo vlado, so bila Lombardiju in še nekaterim avtonomistom prav ta še nerešena vprašanja dokaz, da celotni program ne zasluži podpore socialistov. O levičarski struji je pa bilo že tako znano, da odločno nasprotuje pogajanjem v okviru sredinsko-'evičarskih strank. Zadnji dogodki so, kot je razumljivo, povzročili hudo krizo predvsem v socialistični stranki. To dokazuje že dejstvo, da je glavni tajnik Nenni s celotnim vodstvom stranke odstopil. Tako je ravnal za- lo, ker je skupno s pogajanji za novo vlado propadel tudi njegov načrt, ki je predvideval, da bodo socialisti posredno podpirali vlado do strankinega kongresa. Ta bi pa moral zavzeti dokončno stališče stranke do sredinsko - levičarske politike in do morebitnega vstopa socialistov v skupno vlado z demokristjani, socialdemokrati in republikanci. Kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov v okviru socialistične stranke? Njeno glasilo »Avanti« odkrito priznava, da je položaj kočljiv, in da je še vedno odprto vprašanje, kako zgraditi veliko, demokratično, množično stranko, ki bi bila sposobna jamčiti svobodno izmenjavo mnenj, hkrati pa ohraniti neposredne, globoke stike z ljudskimi množicami in z vso družbo. Vsi napori strankinih voditeljev bodo odslej verjetno usmerjeni na bližnji kongres, o katerem »Avanti« pravi, da bo »odločilne važnosti za bodoči razvoj dogodkov v državi.« Začasne odločitve Kot smo že poudarili, je neuspeh poga- ' janj zato povzročil hudo politično krizo v državi, ker sredinsko-levičarska formula v sedanjih razmerah sploh nima alternative. Socialdemokrati so že izjavili, da razen koalicije sredinsko - levičarskih strank nepride v poštev nobena druga rešitev. Tega mnenja so več ali manj tudi republikanci. Ostanejo demokristjani, ki so sicer na zunaj enotni, a je znano, kako desničarske struje komaj čakajo, da bi se dokončno pokopala politična smer, odobrena a neapeljskem kongresu. V sredo zvečer je Segni poveril s sestavo vlade zborničnega predsednika Leoneja. Dal mu je široka pooblastila, bodisi za koalicijsko vlado sestavljeno iz demokri-stjanov, socialnih demokratov in republikancev, bodisi za tehnično prehodno vlado. Ni izključeno, da ima v žepu tudi pooblastilo za razpust zbornic. Proti tej rešitvi je večina strank, le demokristjani bi se odločili za to potezo, katera bi pa utegnila prinesti tudi njim precejšnja presenečenja. Vsekakor bodo morali tudi v demokri-stjanski stranki prej dobro premisliti, preden porečejo zadnjo besedo, kajti, danes je zares v nevarnosti italijanska demokratična ureditev. ZA NAŠE ŠOLE Predstavniki Skupne slovenske liste so | posredovali pri prosvetnem oddelku vladne-| ga generalnega komisariata, da bi se še j pred koncem letošnjega šolskega pouka razdelile učencem osnovnih šol pomožne učne knjige. Nadalje je SSL vložila tudi predlog za ustrezno prilagoditev slovenskih šol novemu zakonu o enotni srednji šoli. VAŽNE IZJAVE Jugoslovanski predsednik Tito je dal a-meriškemu tedniku »Saturday Evening Post« važne izjave o odnosih med Jugoslavijo in sv. stolico. »Mi želimo,« je rekel, »da so naši odnošaji z Vatikanom dobri. Jaz menim, da je po izboljšanju odnošajev med državo in Cerkvijo odprta pot k izboljšanju razmer z Vatikanom.« Na vprašanje, ali se bodo vzpostavili diplomatski odnosi z Vatikanom, je Tito odgovoril, da se o tej točki še ni razpravljalo. KENNEDY V EVROPI Ameriški predsednik Kennedy se prir pravlja na večdnevni obisk po zapadnoev-ropskih državah. Ustavil se bo v Londonu, Dublinu in Bonnu, Prišel bo tudi v Ri n, »oda točen dan prihoda bo določen šele po papeških volitvah in po razpletu italijanske vladne krize. Pred svojim odhodom bo še uredil vpra- j šanje plemenskih razlik v Združenih državah. Kongresu je že poslal predlog za no- j vi zakon o državljanskih pravicah črncev, j Odpravljena bo za črnce prepoved vstopa v šole, kino dvorane, restavracije in v druge javne prostore, kar velja še danes v nekaterih ameriških državah. VAŽNO ZBOROVANJE Včeraj sc je začel v nemškem mestu Frankfurtu važen kongres, ki je izrednega pomena za celotno svetovno gospodarstvo. Zbralo se je 6000 znanstvenikov, ki se ba-vijo s proizvodnjo, predelavo in razpečavanjem nafte. Zastopanih je 75 držav iz vseh delov sveta. Letna proizvodnja nafte znaša danes eno milijardo 250 milijonov ton. Petdeset odstotkov vsega svetovnega pogona je odvisnih prav od nafte. Že te številke dovolj označijo važnost tega šestega mednarodnega kongresa nafte. Na zborovanju si bodo tehniki in znanstveniki izmenjali misli o modernih sredstvih za vrtanje vrelcev in za raznovrstno kemično predelavo črnega olja. Poleg zborovanja bo odprta tudi velikanska razstava o vsem, kar se tiče nafte. NEMIRNA ARGENTINA Nad Argentino še vedno leži senca nekdanjega diktatorja Perona. Vlada je trdno odločena, da bo izvedja nove volitve na določeni elan, to je 7. julija. Vladi nasprotne stranke in Peronova podtalna gibanja bi jih rada zavlekla in napovedujejo celo nov državni udar. Notranji minister general Villogas je izjavil, da se bo vlada uprla z vso silo kandidaturi kake oisobe, ki bi bila le dolga roka bivših predsednikov Perona ali Fron-dizija. Obenem je napovedal, da bo novoizvoljena vlada začela izvajati potrebne reforme v duhu papeških enciklik. RADIO TRST A • NEDELJA, 23. junija, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. ,usta; 11.15 Oddaja za najmlajše: »Hvaležna ribica«, pravljica, ki jo je po madžarskem ljudskem motivu za radio napisala Mara Kalan. Igrajo člani RO.; 12.00 Slovenska nabožna pesem. Cerkveni zbor iz Rupe; 12.15 Vera in naš čas; 14.45 Kvintet Avsenik; 17.00 »Vzorni j milijonar« (novela Oscar Wildc — Saša Martelanc), igrajo člani RO.; 21.00 Iz slovenske folklore: »Sveti, sveti, svetli kres« (Lelja Rehar); 21.30 Sodobna simfonična glasba. • PONEDELJEK, 24. junija, ob: 12.00 Iz slovenske folklore: »Sveti, sveti, svetli kres« (Lelja Rehar); 18.00 Violinist Rok Klopčič — Ernest Bloch: Baal Shem — Lucija - Marija Škerjanc: Nokturno; 18.30 Glasba in glasbeniki v anekdotah (Dušan Per-tot) »Skladatelji in njih učitelji; 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Dežela Furlanija - Julijska krajina -— »Glavno mesto dežele«; 20.30 Giuseppe Verdi: »Otello«, opera v štirih dejanjih. • TOREK, 25. junija, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Iz del dunajskih klasikov; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 21.00 Giacomo Leopardi: Mo ralni spisi — »Razgovor med Torquatom Tassom in njegovim domačim Genijem« (prevod Alojz Rebula, uvod B. Tomažič; 21.30 Koncert Trio Pro Musiča; 22.00 Misli in nazori. • SREDA, 26. junija, ob: 12.00 Zgodovinske zanimivosti; 18.00 Pevski zbori Julijske krajine in Furlanije; 18.30 Jugoslovanski skladatelji — Milko Kelemen: Igre, ciklus pesmi. Zagrebško komorno zasedbo vodi Antonio Janigro. Baritonist Vladimir Ruždjalk. Josip SlavenSki: Štirje balkanski plesi. Orkester Slovenske Filharmonije vodi Bogo Leskovic; 19.00 Higiena in zdravje s posvetovalnico dr. Milana Starca; 20.30 »Milost« za Ismaya«, radijska drama (Gian Francesco Luži — Desa Kraševec), igrajo člani RO. v • ČETRTEK, 27. junija, ob: 12.00 Giacomo Leopardi : Moralni spisi — »Razgovor med Torqua-tom Tassom in njegovim domačim Genijem« (prevod Alojz Rebula, uvod Boris Tomažič); 18.00 Italijanščina po radiu; 19.00 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu; 20.30 Simfonični koncert Orkestra Tržaške filharmonije. • PETEK, 28. junija, ob: 12.00 Pomenek s poslu-šavkami; 18.00 Pianist Bruno Canino — Luigi Dal-lapiccola: Ouaderno di Annalibera; 18.30 Skladbe avtorjev iz Julijske krajine in Furlanije; 19.00 Radijska univerza — Maks Šah: Dežela Furlanija-Julijska krajina — »Večja mesta in središča«; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Slovenski motivi v izvedbi orkestra, ki ga vodi Alberto Casamas-sima; 21.00 Antologija Ivana Trinka: »Njegov večni lik« (Rado Bednarik); 21.15 Koncert operne glasbe. • SOBOTA, 29. junija, ob: 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Podobe iz narave; 14.40 Popevke Bojana Adamiča; 15.30 »Šentjurjevski provizor«, drama v treh dejanjih (Stanko Kociper), igrajo člani RO.; 18.00 Sodobna slovenščina: 19.00 Družinski obzornik; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Zbor Prosek-Kontovel; 21.00 Vabilo na ples; 22.00 Jean Louis Martinet: Orphče, simfonična pesnitev v treh delih. TEDENSKI KOLEDARČEK 23. junija, nedelja: Kresnica, Grlica 24. junija, ponedeljek: Janez, Ivan 25. junija, torek: Hinko, Viljem 26. junija, sreda: Gruda, Virgilij 27. junija, četrtek: Ema, Ladislav 28. junija, petek: Zorana, Irenej 29. junija, sobota: Peter in Pavel SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Uod tuorka, 25. junja du nedjelje, 30. junija buo na štadjuoni uod 1. maja na Vrdjelski ejesti 7, ana velika predstava p’d milen neb’n, ke se kliče »LAZ’R S P'D KLANCA«, kamjedja u dvjeh tal j i h, juo je spisou Marin Držič, u’bnovu juo je duht’r Vojmil Rabadan, na Primorsko pej juo je prenjc-sou Samo. Včeraj popoldne so se kardinali zaprli v konklave vatikanske palače. Beseda kon-klave pomeni v latinščini »zaprti prostor«. Marsikdo se sprašuje, kako da je potreba v modernih časih na tak način voliti novega papeža; saj bi lahko kardinali stanovali kar v mestu in se shajali dvakrat na dan k volitvam v Vatikanu. V resnici pa je zadeva drugačna ne glede na sedemstoletno navado. Gre namreč za to, da kardinali, prosti vsakega zunanjega pritiska, svobodno volijo novega cerkvenega poglavarja. Zato se morajo dobesedno ločiti od zunanjega sveta. Vsa o-kna, vrata, stopnišča, ki vodijo iz vatikanske palače, so že zabili z deskami in zapečatili. Odgovoren za izolacijo od zunanjega sveta je maršal ikonklava princ Chigi della Rovere. Edina zveza med zaprtimi kardinali v enem delu vatikanske palače in zunanjim svetom sta dve leseni kolesi v premeru e-nega metra, ki se vrtita okoli pokončne osi. Na ta lesena kolesa — približno tako kakor na postajah pri listkih — polagajo vsakdanje potrebščine za konklaviste, ki vzamejo s kolesa skozi malo odprtino kar so jim prinesli. Posebni »stotniki koles«, izbrani iz papeževe telesne straže, pazijo, da se ne vtihotapi kaj nepoklicanega v konklave. Tudi pošto kardinalov morajo pregledati; štruce kruha pa celo razrezati na koščke. Vseh oseb v konklavu bo okrog 200. i Vsak izmed osemdesetih kardinalov, kajti Mindszentyja in še enega bolnega južnoameriškega kardinala ne bo, sme vzeti s seboj samo enega tajnika; le težje bolni pa še enega strežaja. V konlUavu je zapr-Iih še 8 kuharic, zdravnik, lekarnar, dva brivca, pometači in nekaj delovnega osebja- Celice za kardinale so naredili z lesenimi pregradami kar v velikih dvoranah, celo na podstrešju in po hodnikih. V celicah ni nobene udobnosti; v njih je prostora le za posteljo, nočno omarico, mizo s sto-'om, stojalo in klečalnik. Visoki dostojanstveniki morajo tudi skupaj obedovati, kakor v kakšnem šolskem zavodu. V sred' njem veku so tudi spati morali vsi v eni dvorani Te odredbe o strogosti 'konklaveja je izdal že papež Gregor X. leta 1274. V svoji buli »Ubi periculum« je predpisal celo, da če kardinali ne izvolijo papeža v času treh dni, naj se jim opoldne in zvečer da samo po ena jed. Če se pa ne zedinijo po petih dnevih, dobijo pa samo kruh in vodo. Danes to ne velja več. Po navadi se izvolitev zavleče povprečno po en teden. Le enkrat v zgodovini, to jo v 13. stoletju, so volili papeža v VitcrbU celi dve leti in devet mesecev. Letos domnevajo, da bo novi papež do praznika sv. Petra in Pavla že kronan. Izdaja Konzorcij Novega lisla • Odgovorni urednik Dra?o Legi ša • Tiska tiskarna »iraphis« - Trst’ ul. Sv. Frančiška 20 — Telelbn 29.477 Okoli zemlje - Eva v vsemirju V petek, ob eni uri popoldne (po našem času) je švignil v osvetje deveti kozmo-navt. Od vseh dosedanjih vesoljskih pole- , tov so štiri opravili letalci Združenih dr- j žav, pet pa letalci Sovjetske zveze. Prvi je poletel v vsemirje Jurij Gagarin na »Vo-. stoku I.« dne 12. aprila 1961. Avgusta istega leta je letel okoli zemlje German Titov. Po enem letu, to je 11. avgusta 1962, je na Vostoku III. letel 64-krat okoli Zemlje Gregorijcvič Nikolajev. V zraku je plaval 3 dni in 22 ur. Ko je že bil en dan na poti, se mu je pridružil na Vostoku IV. še Pavel Romanovič Popovič. Tri dni je krožil okoli Zemlje, nakar sta oba letalca skupno pristala v bližini Karaganda. Ta podvig je prekosil vse dotedanje, tudi ameriške. Do konca kroženja je podpolkovnik Valerij Fedorovič Bykovsky opravil že 82. polet okoli naše Zemlje. Letalec, ki je dosegel prvenstvo v vesoljskem poletu, je zrastel v delavski družini. Star je 29 let in je oče trimesečnega sinčka. Že zgodaj se je odlikoval kot letalec in padalec. Nosi najvišja odlikovanja, čeprav ni bil nikoli v vojni in ni bil niti v stranki. Za vpis je prosil pred-včeranjem kar iz vesoljstva, čeprav diši to po nekem osebnem mitusu. Bykovsky je naredil 3 milijone kilometrov poti v srednji oddaljenosti od Zemlje okoli 200 kilo metrov. Z brzino 28.000 kilometrov na uro je obkrožil zemljo v 88 minutah. Cilj po leta je bil, poleg tekme za prvenstvo, predvsem znanstven. Tehniki so preizkusili no-ve aparate, biologi pa učinek velikanske brane, breztežnosti in posebne prehrane na človeški organizem. V načrtu so pa ime- li tudi poizkus sestanka dveh vesoljskih ladij v krožnem poletu. Prva ženska v vsemirju V nedeljo ob 11. dopoldne je moskovska oddajna postaja prekinila običajna poročila in je pokazala na platnu prijeten ženski obrazek v čeladi astronavtov. »Ta ženska«, je naznanil napovedovavec, »je prva vesoljska letalka, izstreljena v prostor; to je tovarišica Valentina Terjoškova.« Velikanska množica ljudi pred kremeljsko palačo je izbruhnila skoraj v blazno navdušenje. šestindvajsetletna Valja je rojena v Jaroslavu. Njen oče, traktorist, je padel v vojni. Lepo in darovito dekle je moralo Že s 17. leti v tekstilno tovarno na delo. V mladinski komunistični organizaciji se je vpisala v letalski in padalski tečaj. V tej stroki je tako napredovala, da so jo odbrali kot prvo žensko za vesoljski polet na Vostoku VI. V letalu se je izkazala izredno dobro. Po televizijii in po radiu so jo slišali, ko je prepevala med poletom, se razgovarjala s tovarišem Bykovskym in redno oddajala poročila na odletno postalo v Bajkonurju. Vse ženske sveta so vzhičene nad pogumno Valjo, celo angleška kraljica ji je poslala čestitke kar v veso-}je. Obe vesoljski ladji sta se skušali v ozrač* Ju tudi približati. Poskus pa ni popolnoma Uspel, ker je pri takih razdaljah in brzi ^ah težko izračunati krožno pot do sekunde natančno. Namen poizkusnega poleta je Pa gotovo dosežen. Vsi dosedanji poleti so Namreč samo člen v dolgi verigi poizkusov, kako bi se človeštvo v prihodnjem stoletju moglo naseliti na kakem drugem plane- 1 lu osončja. Oba astronavta sta v sredo dopoldne srečno pristala na zemlji. —0— MILANSKI STOLPNIK Milan se bo morda že prihodnje leto ponašal z najvišjo stavbo v Evropi. Poseben odbor, kateremu predseduje poslanec Ma-razza, namerava zgraditi stolpnik, ki bo imel 50 metrov. Štirinajst dvigal bo vozilo do petdesetega nadstropja, kjer bodo dvorane za kulturne namene. V ostalih nadstropjih pa bodo nameščeni uradi »Afro-azijskega centra«; to je posebna zveza, ki ima namen tesneje povezati azijske in afriške dežele z Evropo. Arhitekt Cugnasca je sicer že pripravil načrte za orjaško zgradbo, niso pa še našli dovolj denarnih sredstev, ker bo taka stavba požrla več milijard. »LAŽJE DIHANJE« V Moskvi zaseda že nekaj dni osrednji odbor komunistične stranke. Aleksej Adju-bej, ravnatelj dnevnika »Izvestja« in zet Nikite Hruščova, je imel na seji daljši govor, v katerem je poudaril, da se je po Stalinovi smrti ruski narod oddahnil in da zdaj »dosti lažje diha« kot prej pod samo-silnikovo pestjo. Obenem je pa udaril po zapadnem kapitalizmu, češ da kaže na zunaj sijajne izložbe, zna delati zase vabljivo reklamo in se zdi po zunanjosti zdrav, v resnici pa da je bolan brez upa na rešitev. Osrednji odbor je izdal tudi poseben proglas na vse narode, naj »priznajo prednosti družbenega reda sovjetskega socializma.« Na zborovanju se je oglasil tudi Hru-ščov, ki pa je govoril samo o obeh sovjetskih vesoljskih letalcih, ki sta srečno pristala v Bajkonuru. „Črni" Kristus V neki londonski galeriji je precej časa vzbujala veliko zanimanje podoba križanja s Kristusom, ki ima po zamorskih pojmih temno polt. Narisal jo je črnski umetnik Ronald Harrison za anglikansko cerkev v južnoafriškem mestu Capetownu. V republiki Južnoafriške unije pa. veljajo še danes stroge rasne diskriminacijske postave. Domače črnsko prebivavstvo je še vedno zapostavljeno pred potomci doseljenih belcev. Hudi rasni zakoni so se obregnili tudi ob tisto podobo, češ da preveč poudarja enakopravnost črnih rodov. Policija je umetnika dolgo zasliševala, kakšne skrite namene je imel. On se je branil, da ni nameraval nič drugega kot upodobiti križanje. Oblast je pa hotela dokazati, da ima Kristus na tisti sliki glavo južnoafriškega voditelja in Nobelovega mirovnega nagrajenca Luthulija; legijonar, ki mu prebada srce, pa da je ministrski predsednik Vervvoerd. Ko se je vsa javnost začela smejati takemu uradnemu umetniškemu tolmačenju, so sliko umetniku vrnili. Razstavil jo je potem v Londonu, da pokaže, kako daleč gre nestrpno rasno sovraštvo. ZAKLAD V PUŠKI V ukrajinskem mestu Lugansku so se otroci igrali z neko staro lovsko puško. Med igro so opažali, da se cev od znotraj blišči kot steklo. Puško so odnesli na o-krajno zbirališče odpadkov. Tam so izvedenci najprej odkrili, da je puška stara že več kot 100 let in da je gotovo bil njen lastnik kak ruski plemič. Še večje presenečenje jih je pa čakalo, ko so blestečo cev natančneje preiskali in so ugotovili, da je obložena ž debelo plastjo dragocene platine. Vrednost te platine znaša 16 milijonov lir, ki bi bili po nepazljivosti kmalu izginili v odpadu. OŽIVLJEN MRTVEC V javni bolnišnici v Palmanovi se je pripetil v torek zjutraj nenavaden medicinski slučaj, da je zdravnik obudil k življenju navideznega mrtveca. Izredni zdravniški poseg se je posrečil prav našemu rojaku tržaškemu zdravniku doktorju A-lojzu Štruklju, ki je obenem namestnik primarija v Palmanovi. Med operacijo je nekemu bolniku nenadoma prenehalo biti srce; bil je klinično že mrtev. Doktor Štrukelj pa ni izgubil prisebnosti, ampak je takoj odprl bolniku prsni koš in je začel masirati srce. Po četrturnem delu je srce navideznega mrtveca zopet začelo utripati. Bo'nik je spet prišel k sebi in se je povrnil v življenje. Šolska obvostlla RAZSTAVA V DOLINI Ravnateljstvo slovenske industrijske strokovne šole v Dolini vabi na ogled razstave risb in ročnih del, ki bo v soboto 22. junija od 16. do 19. ure in v nedeljo 23. junija od 9. do 20. ure v šolskih prostorih v Dolini. »RAZPIS ZA PRIJAVE V SLOVENSKI DIJAŠKI DOM« 1. Dijaki, ki nameravajo vstopiti v šolskem letu 1963-64 v Slovenski dijaški dom kot redni ali zunanji go-jcnci morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi Slovenskega dijaškega doma v ul. Ginnastica 72 ali pri predsednici Dijaške Matice v ul. Geppa 9/II (pri SPZ). 2. Prošnje za sprejem v Dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Dijaki, ki niso v gmotnem položaju, da bi plačevali cek‘no vzdrževalnino, naj vložijo pri Dijaški Matici posebno prošnjo za podporo po na- vodilih razpisa Dijaške Matice. 4. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo pri naslovih navedenih v 1. točki. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE Tečaj bo tudi letos organiziran samo za nižje srednje šole (nižja gimnazija in nižje strokovne šole.) Ker zahtevajo zriprave za tečaj več časa, je rok za prijavo zelo kratek, t. j. do 30. t. m.; le za male maturante, ki bodo imeli popravne izpite se bo rok prijave primerno podaljšal z ozirom na zaiključek malih matur. V tečaj bo sprejetih le omejeno število dijakov. Vse informacije o tečaju daje uprava Slovenskega dijaškega doma v Trstu, ul. Ginnastica 72 — tel. štev. 93-167. ŠOLSKA RAZSTAVA Na Industrijski strokovni šoli na Opčinah bo razstava ročnih del in gospodinjskih izdelkov v nedeljo in ponedeljek, 23. in 24. junija, od 9. do 13. in od 15. do 20. ure. Ob tej priliki bo v nedeljo 23. junija ob 5 uri popoldne tudi ponovitev zaključne, šolske prireditve. \§ T'f2ffA/ivi§ n ----------------------- Po festivalu slovenskih popevk Zni ar jo uit ti hi lutpini 5 C C C.” Tolikšnega uspeha, kot ga je doživel prvi festival slovenske tržaške popevke, si verjetno niso pričalkovali niti najvnetejši optimisti mend pripravljalen Po dolgem času je bil tržaški Avditorij natrpan z občinstvom do zadnjega 'kotička. Starejši in mlajši gledalci so z navdušenjem ploskali odličnemu orkestru »Miramar« in pevcem, ki so prikazali nove, izvirne popevke, že dejstvo, da je pri teh nastopih glasovalo okrog 1300 obiskovalcev, nam jasno prikazuje, kako veliko število tržaških Slovencev je prisostvovalo prvemu festivalu slovenske tržaške popevke. Bilo bi težko povedati, kateri izmed nastopajočih pevcev se je najbolje obnesel, ker je bila vsaka posamezna pesmica lepota zase. Prav zaradi tega bi bilo neumestno sestavljati lestvico najboljših. Poleg tega je to delo opravilo občinstvo samo. Pri tem pa moramo upoštevati tudi dejstvo, da poslušalci niso zgolj ocenjevali pevskih nastopov, pač pa so s svojimi glasovi želeli istočasno nagraditi tudi prikazano melodijo. Še nekaj besed o organizaciji festivala. Vsakomur je jasno, da sta središče pozornosti predstavljala po eni strani orkester, po drugi pa trinajsterica pevcev. Vendar bi lahko tudi ostale podrobnosti pripomogle k še boljšemu uspehu celotne prireditve. Ne bi bili objektivni, če bi se ustavljali zgolj pri prikazovanju pozitivnih strani prvega festivala slovenske tržaške popevke. Treba si je ogledati tudi negativne strani v želji, da bi jih pripravljavci v prihodnosti odpravili in to v korist celotnega nastopa. Predvsem bi mora li posvetiti večjo pažnjo igri reflektorjev, ki so bili vsekakor preveč statični, medtem ko smo pri pevcih opazili, da niso bili navajeni nastopa pred mikrofonom. Oddaljenost od mikrofona je bila zdaj prevelika, zdaj premajhna, kar je vsekakor škodilo tako glasu kot interpretaciji nekaterih pevcev. Negativen je bil tudi nastop dveh napovedovalcev. Njuna naloga je bila v tem, da ustvarita vzdušje in most mod občinstvom in nastopajočimi. Bila bi režiserjeva dolžnost, da vskladi elegantne vstope in odhode pevcev s prekričeči-mi nastopi napovedovalcev. S svojim podrčrtovanjem cenene komike sta dajala skoraj vlis, da nočeta izpustiti iz svojih rok vženaprej določeno funkcije, to se pravi u-stvariti okrog sebe za vsako ceno - sij simpatičnosti. Ta cilj pa se je vsekakor na moč neuravnaval s prikazovanjem oslalih nastopajočih. Kot smo predvidevali, je bila občinstvu najbolj všeč popevka Draga Žerjala »Ko si kupim 500 C«. Skladatelj je v živahnem ritmu prikazal kraje tržaške okolice. Občinstvo je popevke takole ocenilo: 1. KO SI KUPIM »500 C« — glasba in besedilo Drago Žerjal pevca: M. Caharija in P. Hrovat — g lasov 76U 2. TA NAŠA BURJA — glasba in besedilo Drago Žerjal pevec: Miranda Caharija — glasov 596 3. MARIU-CHA CHA CHA — glasba in besedilo Mario Sancin pevec: Marjuča Oficija — glasov 545 4. VEČER — glasba Curk, besedilo Ščuka pevec: Ivan Sancin — glasov 230 5. NOČNI TANGO — glasba Šonc, besedilo Ščuka pevec: Pino Hrovat — glasov 204 Dr. l/RTOVEC JOŽE (Jr.) SPECIALIST za ustne in zobne bolezni ASISTENT NA ZOBOZDRAVNIŠKI UNIVERZITETNI KLINIKI V PADOVI Trst, Ul. Mercadante l/l. Vogal Ul. Carducci, Ul. Milano Tel. 68-349 6. SPOMINI — glasba Sugan, besedilo Sancin pevec: Anka Sugan -- glasov 203 7. DISONANCA — glasba Hriščak, besedilo Fischer pevec: Nora Jankovič — glasov 178 8. HREPENENJE — glasba in besedilo Drago Žerjal pevec: Marta Werk — glasov 165 9. PAPAGAJ RORY — glasba Curk, besedilo Mahnič pevec: Miranda Caharija — glasov 129 10. PISMO SPOMINOV IN LJUBEZNI — glasba in besedilo Jurii Kuferzin pevec: Marta Werk — glasov 117 Zanimivo je, da je. na vseh. treh predstavah občinstvo približno enako ocenilo prvj tri popevke. Prva nagrajena popevka je namreč izšla zmagovita na vseh treh predstavah. Zmagovalci bodo prejeli nagrade v soboto 22. t. m., v prostorih prosvetnega društva v Barkov V zvezi z imenovanjem novega odbora Šolskega patronata za repentaborsko občino je vodstvo Skupne slovenske liste poslalo Šolskemu skrbniku v Trstu dr. Vigneriju naslednje pismo: »Vodstvo Skupne slovenske liste na Tržaškem, v kateri sodelujejo SDZ, SKS, SKSZ in SNS, je z obžalovanjem zvedelo, da je Šolsko skrbništvo v Trstu obnovilo odbor šolskega patronata v občini Repen-tabor, ne da bi upoštevalo načelo, po katerem je treba na Tržaškem področju zajamčiti pravično zastopstvo slovenske in rtalijanske narodnostne skupine. Iz ukrepa o imenovanju novega šolskega patronata za Repentabor je namreč razvidno: 1. da sorazmerje med slovenskimi in italijanskimi člani patronata ni pravično. Za enega italijanskega učenca sta bila imenovana po en zastopnik učiteljstva in staršev, za 35 slovenskih učencev pa ravno tako po en zastopnik učiteljstva in staršev. To je očitna krivica, zlasti če upoštevamo, da je velika večina prebivalstva re-pentaborske občine slovenska. 2. da je zastopana učiteljica italijanskega otroškega vrtca, ni pa sploh zastopan slovenski šolski vrtec. 3. da je bil iz novega odbora izločen zdravnik dr. Milan Starc ter da je bil na njegovo mesto imenovan dr. Delami. Pripominjamo, da so bili z delom dr. Starca siarši izredno zadovoljni. 4. da je za zastopnico slovenskega uči; Icljstva bila imenovana gdč. Sonja Grmek, ki je bila že prestavljena iz repen taborske šole drugam ter torej ne bo mogla izpolnjevati svoje naloge. Zgornji ukrep šolskega skrbništva je bil izdan z utemeljitvijo, da je treba na Tržaškem področju zajamčiti pravično zastopstvo italijanske in slovenske narodnostne skupine. Vodstvo Skupne slovenske liste se strinja z načelom, da morata biti etnični skupini pravično zastopani v vseh šolskih in drugih ustanovah. Ugotavlja pa, da je ravno imenovani ukrep Šolskega skrbništva kršil načelo o pravičnem za- Zvedeli smo, da bodo v najkrajšem času razpisali natečaj za drugi festival, ki bo — kot sedaj predvidevajo — v pustnem času leta 1964. S. R. Nabrežina: RAZSTAVA DOMAČIH VIN Občinska uprava bo s sodelovanjem Kmetijskega nadzorništva in še nekaterih drugih ustanov priredila konec tega meseca v Nabrežini 2. razstavo domačih vin. Svoje pridelke bo razstavilo okrog 20 vinogradnikov iz devinsko - nabrežinske občine. Posebna komisija bo ocenila razstavljena vina in tudi dodelila nagrade. Razstavo bodo otvorili v soboto, 29. t. m. in bo (rajala tri dni. Kioski, kjer bodo razstavljeni pridelki posameznih vinogradnikov, bodo postavljeni na nabrežinsfkem trgu. VABILO na razstavo risb in slik učencev slovenskega učiteljišča v Trstu. Razstava bo odprta v prostorih učiteljišča (ul. Caravaggio do 23. junija vsak dan stopstvu, ker ne upošteva narodnostnega sorazmerja učencev v občini Repentabor. Na podlagi zgoraj omenjenih razlogov si vodstvo Skupne slovenske liste dovoljuje zahtevati, naj Šolsko skrbništvo prekliče omenjeni ukrep ter imenuje nov odbor šolskega patronata, v katerem bodo sorazmerno zastopani slovenski starši, učiteljstvo in slovenski otroški vrtec. Dalje meni vodstvo Skupne slovenske liste, da bi bilo pravično in umestno, da bi imenovali v odbor šolskega patronata občine, ki ima veliko večino slovenskega prebivalstva, s’ovenskega zdravnika.« Skupna slovenska lista tffevheSUu tffooeittffs TIPANA To poletje se kažejo pri nais izredno čudovit i in nenavadni prirodni pojavi. Pravzaprav kar grozni, iker se zemlja — odpira in požira v svoje globeli kar cela gorska pobočja. Pod vojaško cesto, ki vodi od križišča Subid pri Ahtenu k cesti v Tipano, se je v soboto slišalo zamolklo bobnenje iz tal. Dva soseda iz Tipane, Setimijo in Janez Berra, sta pravkar vlačila seno z vrha po ozki istezi navzdol. Nenadoma sc jima je začela zemlja pod nogami spodmikati in sta se sesedla na tla. Začudena sta sc začela ogledovati okrog sebe in sta v veliko grozo zapazila, kako se okoli niju počasi odpira zemlja in so zazevale velike razpoke. V smrtnem strahu sta začela bežati v dolino. Ko sta se po par sto metrih teka ozrla nazaj, sta spet zaslišala votlo bučanje in videla, kako se prav na tistem mestu, kjer sta se prej sesedla, odpira široko žrelo in se zemlja pogreza v odprto brezdno. Skoro 2000 kvadratnih metrov z gozdom obraščenega sveta je zginilo v strahovit požiravnik. Na kraj nenavadnega pojava so na njuno obvestilo prihiteli orožniki. Pr1' od 8. do 13. ure. Ijah. Prisrčno vabljeni. Ravnateljstvo Pismo Šolskemu skrbništvu v Trstu ŠTANDREŽ V nedeljo je obhajal naš župnik in de-kan g. Jožef Žorž srebrnomašni jubilej. Jubilant, ki je doma iz Domberga na Vipavskem, je dokončal bogoslovne in semeni-ške študije v Gorici. Dne 11. junija 1938 ga je nadškof Margotti posvetil v mašnika, nakar je odšel za dušnega pastirja v 'Komen. Od leta 1941 dalje je bil 10 let župnik v Merniku na skrajni briški meji. Pot ga je nato spet pripeljala na Kras, in sicer v Mavhinje, kjer je ostal do leta 1960. Tisto leto je bil imenovan za župnika in dekana v štandrežu. V treh letih si je pridobil spoštovanje vseh vernikov v fari. Znana je njegova skrb za mladino. Krona njegovemu delovanju v tej smeri bo gotovo novi župnij-ški dom pri cerkvi, kjer se bo tudi mladina shajala in vzgajala. Prav tako bo gotovo tudi poskrbel, da se bo notranjščina naše cerkve obogatila z deli priznanega domačega mojstra. Slovesno jubilejno mašo je g. dekan la-roval v nedeljo ob deseti uri. Pridigal mu je msgr. Klinec, stolni kanonik, ki je v lepem govoru orisal duhovniško delovanje in delo našega gospoda. Na koru je prijetno prepeval domači cerkveni zbor pod vodstvom organista Maksa Debenjaka. Vsi štandrežci, brez razlike, voščijo gospodu župniku, da bi še dolgo let ostal pri njih poln zdravja in krepke življenjske delavnosti ! PODGORA V podgorskih tkalnicah in predilnicah se razmere stalno slabšajo. Delavci se pritožujejo nad nizkimi mezdami, nad neurejenimi prispevki za nadurno delo, nad zav’a- čevanjem posebnega izplačila v zdravju škodljivih oddelkih in še marsikaj drugega. Lastnik podjetja Togniello pa noče priznati delavskih zahtev. Odgovarja celo, da bo tovarno kratkomalo zaprl, ker da mu pre- pravi j a se tudi poseben oddelek geoloških izvedencev, ki bodo preiskali vzroke, čemu se zemlja ugreza. Mnenja so, da se nahaja pod površjem kaka velika podzemska jama in se je njen strop udrl v globino. Okoliški prebivavci se preplašeni sprašujejo, ali ni tudi pod njihovimi nogami, kako brezdno, ki se bo odprlo in požrlo zgornje zemeljske plasti. SUBID Po volitvah so se spomnili gospodje v Vidmu, da obstajajo nekje v videmski pokrajini tudi vasi Subid, Malina, Prečnik in podobne. Podobne namreč v tem, da so nekje na koncu sveta in se malokdo zmeni zanje. Prejšnji teden pa je vepdarle prišel v Ahten neki poslanec in je sklical na občino posvetovanje, kako pomagati temu gospodarsko zaostalemu kraju. Navzoči so ugotovili, da je cesta iz Maline v Prečnik že taka, da skoraj ni več cesta. Manjka po teh vaseh vodovod. Električna luč pa tako slabo brli, da skoraj bolje vidiš brez nje. Našteti bi morali še marsikatere druge pomanjkljivosti, a če bi se oblastniki zavzeli vsaj za tiste zadeve, katere smo danes našteli, bi bilo že dosti storjenega. malo nese. Delavstvo je zato priredilo v torek zjutraj protestni pohod do prefek-lurne palače. Dekleta so v modrih delavskih haljah nosile transparente z napisi za zboljšanje delovnih pogojev. Prefekt je sprejel njih delegacijo in je obljubil posredovanje. Vsi delavski sindikati so pa sklenili, da bodo nadaljevali z izmenično stavko. Ne verjamemo pa, da bo prišlo do pravega zaključka, dokler ne bo država posegla vmes s trdo roko. RUPA V torek popoldne smo pokopali soseda Ivana Tomšiča. Učakal je 76 let in je bil še pred enim letom dovolj čil in krepak. Vzgojil je 5 otrok, ki so že vsi poročeni. Pokojni bi obhajal s svojo ženo Terezo prihodnji februar zlato poroko, a mu ni bilo dano. Vsi sosedje mu priželimo, naj pa na onem svetu uživa mir in pokoj. SOVODNJE Vsa naša soseska je še pod vtisom grozne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zjutraj na bregovih Soče. V naraslih valovih ob nekdanjem jezu so ljudje že v nedeljo opazili potopljen avto. Orožniki in gasilci so se mu mogli približati, šele ko je voda malo upadla. Iz avta so potegnili mrtvo truplo 21-letnega mehanika Bruna Rojca iz Podturna. Mladenič je bil poročen s 17-'etno Goričanko in imata že enega otroka; v družini so bile težave. Mladi oče je komaj pred enim mesecem dobil zaposlit v. V nedeljo ponoči se je Rojc odpeljal z avtom proti Štandrežu. Spotoma je na trgu povozil brata in sestro Dorni, ki sta se na istem skuterju vračala iz sovodenjske tkalnice. V zmedi in strahu je Rojc oddirjal proti Sovodnjam, a je ves iz sebe zavil na poljsko pot proti staremu smetišču ob Soči in je z avtom treščil 8 metrov globoko v kalne valove, ki so ga odnesli proti Sovodnjam, kjer so nesrečneža šele naslednji dan našli. Pa pustimo take žalostne prigode in se povejmo raje kaj bolj veselega. Šolsko leto se tudi za naše otroke iz ljudske šole nagiba h kraju. Gospodične učiteljice so za zaključek pripravile v nedeljo razstavo ročnih del in igrico, kjer so naši mali pokazali, česa so se med letom naučili. Tak lep zaključek šolskega pouka je pri nas že nekaj let v veljavi. MLADI UMETNIKI V poslopju šolskega doma je že nekaj dni odprta razstava slikarskih del učencev strokovne šole. Vse stene velike risalnice in pulti sredi učilnice so polni izdelkov mladih mojstrov. Neikateri se res odlikujejo bodisi po zamisli slik, kakor tudi po njih dobri izvedbi. Priznanje so prejeli Peric Gabrijel iz I. razreda; Koren Lilijana in Curcio Ivica iz II. Vsi za akvarele. Brisco David iz II. razreda pa za geometrične risbe. Tretji razred ne razstavlja, ker nima risanja za predmet. Poleg omenjenih štirih dijakov so pa še drugi, na primer Prinčič Klavdij, ki vzbujajo pozornost in obetajo, da se bodo razvili. DOBERDOB Po dolgih prošnjah in odlašanju se bodo, vsaj tako upamo, vendarle začela dela na pokrajinski cesti, ki vodi iz Doberdoba v Selce. Pokrajinska uprava in Skrbništvo za javna dela sta že odobrila načrte in proračune. Cesta, ki je bila poleti vedno prašna, pozimi pa razrita, bo posuta z bi-tuminoznim asfaltom. Dela je prevzelo podjetje Tacchino, stroški pa bodo znašali okrog 5 milijonov lir. Popravila so potrebne tudi še druge ceste na Doberdobski planoti. V načrtu je asfaltiranje ceste od Devetakov na Mar-tinščino in v Zagraj. UMRLA STA V petek popoldne so pokopali trgovca Maria Severja, ki je že dolgo let imel prodajalno jestvin v Gosposki ulici. Pokojni Mario je bil sin nekdanjega rihenberškaga župana. Brat Franc je znan pravnik v Ljubljani in univerzitetni docent, drugi brat Anton je pa bil dolgo let poznan v Gorici kot dirigent in glasbeni učitelj. Pokojnika, ki je imel komaj 55 let, je spravila v grob zahrbtna bolezen. Vdovi in ipridni hčerki izražamo globoko sožalje. V soboto zjutraj je pa bil pogreb kar že drugega slovenskega trgovca in obrtnika v Gorici, urarja Ludvika Jerkiča. Umrl je v 64. letu starosti, na slični bolezni kot g. Sever. Tudi Jerkič je bil znana osebnost v goriškem trgovskem svetu. Izučil se je za urarja pri starem mojstru Martinu Šuligoju. Pozneje se je postavil na lastne noge in je vodil precej let lastno urarno in zlatarno na Travniku, nasproti škofije. Sinu, profesorju risanja na slovenskem učiteljišču, hčerki gospe Miieni, učiteljici, in vsem sorodnikom, izrekajo vsi znanci izraze sočustvovanja. S smrtjo obeh se je med slovenskimi trgovci v Gorici odprla nova vrzel. USPEHI NA NAŠIH ŠOLAH Na slovenskih srednjih šolah v Gorici se je zaključilo šolsko leto s sledečimi izidi. Na strokovni šoli je od 22 dijakov v La razredu izdelalo 9 dijakov, 9 ima- popravne izpite, 4 so zavrnjeni. V dekliški vzporednici je izdelalo 11 dijakinj, 4 imajo popravne izpite. Padla ni nobena. V II. razredu je izdelalo 11 dijakov, 8 ima popravne izpite, 3 so padle. Na dekliški vzporednici je 10 dijakinj izdela- lo, 10 bo popravljalo, 6 jih je padlo. V III. razredu je vseh 21 dijakov pripuščenih k izpitom; enako tudi vseh 15 dijakinj. Na nitji gimnaziji: v I. moškem razredu ie 5 dijakov izdelalo, 5 jih ima popravne izpite, 9 je zavrnjenih. V ženski vzporednici je 8 dijakinj izdelalo, 6 popravlja, 7 je zavrnjenih. V H. razredu so 3 izdelali, 5 jih popravlja v jeseni, 6 jih je padlo. V ženski vzporednici .pa jih je 11 izdelalo, 2 imata popravljalne izpite, 6 jih je zavrnjenih. V' III. razredu jih je 17 pripuščenih k nižjemu tečajnemu izpitu, štirje so zavrnjeni. Vseh 20 dijakinj je tudi pripuščenih k izpitu. Na višji gimnaziji: V IV. razredu so 4 izdelali, 3 imajo izpite, 2 sta padla. V V. je vseh 12 dijakov in dijakinj pripuščenih k nižji maturi. Na liceju: V I. sta 2 izdelala, 5 jih ima popravne izpite. V II. je 1 izdelal, 2 popravljata, 1 ni ocenjen. V III. liceju je vseh 5 dijakov in dijakinj pripuščenih k veliki maturi. Na učiteljišču: V I. razredu sta 4 izdelale, 4 imajo izzite, 1 je padla. II. razred: 2 izdelali, 3 imajo popravne izpite. III. razred: izdelal ni noben dijak, 3 imajo izpite. IV. razred: vseh 6 kandidatinj je pripuščenih k usposobljenostnemu izpitu. IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Izreden uspeh l.festivala slovenskih popevk V soboto, 15. t. m., in v nedeljo, 16. popoldne in zvečer, je bil v dvorani Avditorija »Prvi festival slovensikih popevk«. Res je, da smo že ipred 6 meseci slišali o pripravah na ta festival, toda takrat je še vse bilo v ipovojih. Glavni pobudnik, da se pri nas ustanovi orkester ritmične glasbe, je bil Stanko Birsa. Kako da je na to misel prišel prav on, ki se pravzaprav ne 'bavi z instrumentalno glasbo, a je znan kot vnet zborovski pevec? Morda ga je k temu vodila misel na domače kulturno - prosvetne razmere, iki jim primanjkuje pravega diha in učinkovite iniciativnosti? Ne mislim s tem podconjevaiti dejavnosti naših društvenih organizacij, ne! Mnogo se je storilo in tudi doseglo po prizadevnosti naših najvidnejših kulturnih, odnosno umetniških organizacij. Večja in manjša prizadevanja za razmah kulturne dejavnosti so pokazala predvsem nekatera prosvetna društva. Mnogoikrat pa je tudi o-stalo samo pri dobri volji, tako da se niso mogle zamašiti vrzeli, 3. LAZIO 43 18 12 8 50 31 4. BRESCIA 45 15 15 8 40 27 5. FOGG1A 43 16 11 11 56 42 6. LECCO 42 14 14 10 45 3') 7. VERONA H. 41 15 11 12 41 34 8. PADOVA 40 14 12 12 45 4/ 9. PRO PATRIA 38 II 16 11 36 3? 10. SIMMENTHAL M. 33 14 10 14 56 5.' 11. CAGLIARI 38 12 14 12 41 40 12. CATANZARO 37 11 15 12 34 43 13. PARMA 35 12 11 15 32 44 14. UDINESE 34 10 14 14 40 48 15. ALESSANDRIA 34 11 12 15 32 34 16. COSENZA 3! 8 18 12 27 37 17. TRIESTINA 33 11 11 16 49 59 18. COMO 31 9 13 16 38 51 19. SAMBENEDETTESE 30 8 14 16 29 51 20. LUCCHESE 21 7 7 24 36 67 ZENA m BOM /z Ir ulturnega življenja ITALIJANSKO GOSTOVANJE Gledališka skupina Cesca Baseggia je v sredo zaključila svojo turnejo po Istri in Opatiji, kjer je prikazala Goldonijeve komedije »Sior Todaro brontolon« in »La serva amorosa«. V Jugoslaviji je skupina gostovala 13 dni in nastopila v Novi Gorici, Kopru, Izoli, Bujah, Novem Gradu, Poreču, Rovinju in, kot rečeno, v Opatiji. V nekem intervjuju je Cesco Baseggio izjavil, da se vedno rad vrača v Jugoslavijo, ki jo smatra za prijateljsko deželo in kjer ga vedno prav lepo sprejmejo. Tudi s te turneje odnaša zelo prijetne in drage spomine — je dejal. b ZAČETEK FESTIVALA DVEH SVETOV V četrtek, 20. t. m. se je začel Festival dveh svetov v Spoletu. V mesto je prišlo mnogo tujih turistov. Festival so odprli z opero »La Traviata«, ki jo je dirigiral Robert Lamartina, režiral pa Lu-chino Visconti. SAMOMOR SLAVNEGA FILMSKEGA IGRAVCA V Hollywoodu je napravil samomor filmski igravec Pedro Armcndariz. Star je bil 51 let. Imel je baje raka. Nastopil je v mnogih filmih v glavnih ali važnih vlogah. Naročnike, ki še niso poravnali naročnine, opozarjamo, naj to store čim-prej. Poravnajo jo lahko ali na upra- vi lista ali po poštni položnici, ki jo dobe na vsakem poštnem uradu. Uprava KROMPIR — NASA OSNOVNA HRANA Krompir je pri nas zelo važno živilo, ki ga pripravljamo lahko na razne načine in ga uporabljamo kot samostojno jed ali kot prilogo k drugim jedem. Znano je, da se nahajajo v krompirju polnovredne beljakovine, s čimer sc odlikujejo le redka rastlinska živila. Zelo bogat jc tudi z ogljikovimi hidrati, to je s škrobom. Z njim, enako kot s kruhom, pokrivamo dnevno potrebo po tej sestavini naše hrane, ki nas greje in nam daje moč. Ker pa vsebuje krompir poleg že omenjenih sestavin tudi važne rudninske soli, kot so kalij in fosfatne soli, ga bolj cenimo kot ostala škrobna živila. Ce uživamo sam krompir, bomo dobili več telesu potrebnih snovi, kot pa če se. hranimo, recimo, s testeninami. Zato štejemo krompir med osnovna živila. Krompirjevi gomolji vsebujejo okrog 75% vode, suha snov pa vsebuje naslednje sestavine: 20°/o ogljikovih hidratov, 2% beljakovin, 1,2% rudninskih soli, 0,2°,', maščob in 1% staničninc. Ne smemo pozabiti, da se krompir odlikuje tudi po tem, da pušča v našem telesu bazične ostanke. Ce ga redno uživamo in poleg njega šc zelenjavo, tedaj ne bo v našem telesu škodljivih kislih preotsankov, ki jih n. pr. povzroča prekomerno uživanje mesa. Ker je lahko prebavljiv, je važen tudi v prehrani bolnikov in majhnih otrok. Zeleni gomolji niso užitni, ker vsebujejo sola-nin, ki je strupen. Prav tako so strupeni tudi poganjki ,zato jih potrgamo, če kuhamo cele gomolje. Krompir na svetlobi zelo hitro pozeleni, zato morajo biti krompirjeve shrambe temne. Največ hranilnih snovi ohrani krompir, če ga kuhamo v olupkih. Tako kuhan krompir je bolj okusen in ga hitreje in bolj natanko olupimo. Odpadek je 4-6 krat manjši, kot pri lupljenju surovega krompirja. Olupljeni krompir ne sme stati v vodi, ker se izlužijo iz njega dragocene hranilne snovi. O-lupljene gomolje operemo cele in šele nato zrežemo na kose, kocke itd. Tako pride manjša količina v dotik z vodo. Vode, v kateri ga kuhamo, naj bo čim manj. Uporabljale jo bomo za zalivanje juh in omak. Olupljeni krompir kuhamo pokrit. Zavre naj hitro, nato dovod toplote zmanjšamo. Pri lupljenju surovega krompirja pazimo, da lupimo čimbolj na tenko. Za to so primerni posebni noži za lupljenje, ki pa morajo biti nerjaveči, ker rjaveča kovina uničuje vitamin C, ki ga je sorazmerno največ pri olupku. Novega krompirja ne lupimo, dovolj je., da ga pri pranju zdrgnemo. V gospodinjstvu navadno ločimo škrobnat krompir od manj škrobnatega. Škrobnalega uporabljamo za juhe, omake, pečenje, za »pure« in podobno. Manj škrobnatega pa uporabljamo za tiste krompirjeve jedi, kjer hočemo, da obdrži ta svojo obliko, ker sc ne drobi. Uporabljamo ga zato za solato, praženje itd. Pri krompirjevih juhah in omakhh želimo, da odda krompir čimveč svojih sestavin in da škrob močno nabrekne. Zalo postavimo surov olupljen in zrezan krompir v mrzlo, slano vodo in ga počasi kuhamo do mehkega. Ce pa želimo, da ohrani krompir obliko, ga postavimo v vrelo vodo. Cas kuhanja krompirja je odvisen od različnih činjteljev, kot so debelost gomoljev, velikosti in oblike posode, v kateri kuhamo, vrsta ogrevanja, način pripravljanja, pa tudi vrsta krompirja. Redkokatero živilo tako raznovrstno pripravljamo kot krompir. Njegov okus je nevtralen, zato ga lahko uživamo skupno z jedmi, ki imajo najrazličnejši okus; dodajamo ga celo k nekaterim sladicam. NEKAJ NASVETOV ZA PRIPRAVO KROMPIRJA Krompirjeva juha z zelenjavo: 50 dkg krompirja, 50 dkg mešane zelenjave (korenje, zelena, cvetača), 1 drobna čebula, 10 dkg prekajene slanine, žlička olja, sol, poper, 1 % litra vode, zelen peteršilj, žlica moke. Krompir operemo, olupimo in zrežemo na kocke. Prav tako zrežemo še vso drugo očiščeno zelenjavo in slanino. Zrezano slanino prepražimo in dodamo sesekljano čebulo, da zarumeni. Na čebu- li in slanini dušimo vso zelenjavo do mehkega, nato jo poprašimo z moko, nekoliko prepražimo in zalijemo z vrelo vodo. Osolimo, odstavimo in pustimo počasi vreti še 10-15 minut. Kuhano juho potresemo s sesekljanim peteršiljem in jo damo na mizo. Krompirjeva solata z majonezo: 1 kg kuhanega krompirja, 1 drobna čebula, 1 jajce, sol, 1 dl olja, poper, žlica gorčice, šopek zelenega peteršilja, kis. Krompir olupimo in zrežemo na kocke ali na tenke lističe in polijemo z majonezo, ki jo pripravimo takole: rumenjak ločimo od beljaka in ga penasto umešamo. Med mešanjem prilivamo olje. Gosto in naraslo gmoto razredčimo s kisom. Primešamo sol, poper, čebulo, gorčico in sesekljan peteršilj. Ondina o o o - 9 o 3 ™ c o £>8 r* • — 1-. rt (1 D C ^ N (TJ c/) p b _ i2 rt -5 ■i M rt o.2 G c N -S o S » T w -• 9 Q '5-^ . ■g«5: ? . H S Z .i= 'o ’ (N dX) • r-H g rt 2 G N c/i « rt N c c/) o rt m ’K c, c’ rt u .j O o Z) O > .-H ~ rt O bfl o' G G rt *fS rt rt 3 s r. : g « i 3 M S >3-S'5 , T3 rt -G C rt 1 __r »-• CTJ S? P fi> rt Qfi S¥ 5 -3 flj O 2 is .2, « si ‘9 >-o •c o o M c/) a> o Ssm u . ol 2 . w/ £ ^ 5 rt O - _ rt o OJ (U 3 • N Dh G >0 •rsi ■ O P c Pt 3 .E rt s ^ o ~ 'P-9 — c rt N o W) o > ^ rt rt Ph rt bo_. D O r* 35 3 >i o*q, CŽ a O z> *ri t/i 3 ^ >o __ o — - o O >u o TJ ._.& - § .5, ^ G 33 rt i^3c N G o o C ,* G ^ ._, rt S w 'O n ° CX«/i ° O > 3 . O oi-fi rt o .r-< bijO A § .8 0 * 3j TJ C3 O u" ‘S o a rt P » O £ a o rt ■*■* C TJ _ ,3 e S rt c/) !a ,— c/) E ° ».£ O Š.5," č „ N-H Lh C/3 N C I >~š o 9 s*1 13 pj ft.a£> s n W TJ 3 9* rt rt p_^ n M O O . c/l s ao 0O£MffCP X-(XJ-Z<3D 3g c m i»=5 a»»iKJ *č£ 5 •“ "O • S n _-: •?T) O D •d M "S , O O crj -g G N 1 o O ’ * s,r" 3 J O G 3 * H rt .aS’ i o o * p, M rt hh i-I g ‘‘O H » W) ♦* o •p ; c/i jp vi o ’ rt ^