St. 111 : MMm |WM-1 mu« m nroti atli p«tt) V Trstu.'v 11. mala 1»2i Posamezna Številka 20 stotink Letnik XLVH |th«ja, fcvzem* pondeljek, vsa) * Aslikega It. 20» I. nadstropje. t ""vi pisu se ne sprejemajo. rokop* . Štefan Godin«. — Lastnik Vv za mesec L 7. —, 8 meseca t Ur*dniStyo: ulica sv. FtanfUka poiiljajo ursđnMhna. Neinakirana i. izdajatelj In odgovora! uradnik a. Tlak tiskanu Edinost „J leta L 32. —, in ce' J*goslu - Poaamazna Številke v Trstu in okolici po 30 stoUnk. — Oglasi se raCunafo t Urokoad ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 ceot osmtaice, In »hvala, poslanice (n vabila po L l- oglasi denarnih zavodov mm po L % — Mali oglasi po 10 st beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo IzUučoo upravi Edinosti, v Trstu, uttca sv-PranCUka AslSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon urednlltva tn uprave ll-S7.< Za pošto trsousha zbornica Će h oče kak trgovec v Jugoslaviji plaćati kak račun v Trst, mq|ra po predpisih, ki veljajo v Jugoslaviji predložiti na banki račun, ki je vidiran od tržaške trgovske zbornice. Že za treznega, praktičnega italijanskega trgovca, ki gleda za svojo korist in s tem za korist tržaške trgovine sploh, je samo ob sebi umevno, da pošlje slovenskemu trgovcu v Ljubljani slovenski račun. Pa recimo, da to ni samo ob sebi umevno, pač pa da je samo ob sebi umevno, da je ljubljanski trgovec ravno tako praktičen in gleda ravno tako na svojo korist, kot bi to moral tržaški italijanski trgovec, ter da vsled tega brez ovire sprejema italijanski račun. Gotovo pa je popolnoma naravno in res samo ob sebi umevno, da pošlje slovenski trgovec Iz Trsta slovenskemu trgovcu v Ljubljano tolovenski račun. Le moralni in duševni evnuhi bi drugače postopali. Do pretekle soboto, 6. maja 1922, je tržaška trgovska zbornica vidirala slovenske račune namenjene v Jugoslavijo. V ponedeljek dne 8. maja 1922. pa je slovenski trgovec, ko je predložil v vidi-ranje slovenski račun, dobil od uradnika trgovske zbornice odgovor, da se slovenski jezik — «questa lingua» — ne priznava pri trgovski zbornici. Naš trgovec je moral oditi z nevidiranhn slovenskim računom. Tako stoji suho dajstvo. Člcvek bi res vzkliknil: <'Quem diš per-dere volunt..Tak šovinizem že meji na blaznost. Tu ne gre več za kakega Perišiča, ali kakega posameznega zagrizenega poštnega uradnika, gre tu za najvažnejšo tržaško ustanovo, za katero ee žrtvujejo ogromne svote iz žepov trgovcev, tudi slovenskih, in ki ima edino dolžnost, da nad strankami in na>d vsakim političnim naziranjem gleda le za korist trgovskega stanu. Ali res mislijo gospodje pri trgovski zbornici, da s takim postopanjem varujejo interese tržaških trgovcev? Ali res sedaj v teh težkih, kritičnih časih, ki jih preživlja ravno tržaška trgovina, nimajo drugih skrbi? Zastopniki ftalije in Jugoslavije sedijo pri zeleni mizi in se trudijo, da bi končno vendar d/ovlekli do dobrega konca pogajanja za - tako krvavo potrebno trgovinsko pogodbo. Da gre pri teh pogajanjih v prvi vrsti za interese Trsta, nam gospodje pri trgovski zbornici lahko verujejo. In če nam ne verujejo, naj blagovolijo prelistati nekoliko zadnjih številk «Piccola». Njemu bodo verjeli. In v istem hipu, ko obe sosedni državi resno delata na to, da bi prišlo med. njima do dobrih trgovskih odncišajev in se s tem pomagalo pred vsem zopet na noge tržaški trgovini, prihaja prva in glavna zastopnica interesov tržaške trgovine ter porine debelo poleno v kolo teh pogajanj. V času, ko imamo v mestu na desettisoče brezposelnih, ko vsi trgovci tarnajo o slabih kupčijah, ko so skladišča skoro prazna in ko luka skoro popolnoma počiva, nima tržaška trgovska zbornica boljšega opravila nego da gre m stori, kar je v njenih močeh, da prepreči redino poslovanje pri tistih kupčijah, ki se danes še sklepajo in da ozlovolja še tiste jugoslovenske trgovce, ki se še poslužujejo Trsta. Med tem ko resni možje v Genovi in Sv. Margeriti najbrže že delaijo načrte za jugoslovensko trgovsko zbornico v Trstu, izjavlja najbolj prizadeta trgovska zbornica, da ne priznava tistega jezika, ki bo poleg italijanskega veljal kot uradno besedilo trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Gospodje pri trgovski zbornici so zamogli priti do tako blaznega koraka samo v tem primeru, da mislijo, da Trst res ne potrebuje trgovskih stikov z Jugoslavije^ oziroma, da bodo jugoslovenske mednarodni finančni konsorcij. trgovci mirno prenesli tako klofuto. Ne eno ne drugo ni res in za to pomeni ta korak tržaške trgovske zbornice naravnost zločin nad našim mestem. Prava zastopnica tržaških trgovskih interesov bi bila že davno vzdignila svoj glas ter energično zahtevala od vlade takojšnje ukrepe, da Trst zadobi zopet trgovske zveze s svojim zaledjem. K temu zaledju spada med drugim tudi vse ozemlje, kjer prebiva jugoslovenski narod, in trgovska zbornica, ki hoče ščititi interese Trsta, bi oila morala med svojimi zahtevami postaviti tudi to, da naj se s preziranjem, zapostavljanjem in zatiranjem našega jezika ne ozlovoljuje mladi zavedni narod, od katerega ima lahko italijanska in posebno tržaška trgovina toliko koristi. Skratka: Tržaška trgovska zbornica bi morala s treznim, stvarnim, trgovskemu duhu odgovarjajočim zasledovanjem svojih ciljev postati važna naša zaveznica v našem boju za pravice našega jezika. Proti raznim zakonitim in nezakonitim poizkusom, ki so bili naperjeni proti našemu jeziku, bi se bila ona morala oglasiti, trezno in svarilno, in opozoriti na nevarnost, ki jo vsebuje tako postopanje za gospodarsko življenje dežele. A na mesto tega? Vsaka prispodoba je v gotovem obziru slaba, toda moramo navesti eno: Zdi se nam tržaška trgovska zbornica kakor oče, ki gleda skozi okno na ulico, kako se njegovi otroci igrajo. Namesto da bi ta oče pazil na otroke ter jim branil, da preveč kričijo in s tem nadlegujejo soseda, od katerega ima vsak dan kako ushigo in do katerega mora v lastnem interesu ohraniti dobro razmerje, se ta oče tedaj, ko otroci najglasneje kričijo in razsajajo, vzdigne, poteče na ulico, začne skakati, mahati z rokami in tuliti z otroci. Tržaška trgovska zbornica v zadnjih letih ni imela mnogo dobrih iniciativ, saj vidimo uspehe! Nesreča je hotela, da ni opuštala niti te nesrečne iniciative glede slovenskih računov. Lahko bi bila to storila posebno sedaj, ko ji je odvzela prvenstvo tvrdke Perišič & Cie. Lahko je prepričana, da s iem svojim korakom ni storila nikalce usluge tržaški trgovini. Bolje b^ bilo, da je za takrat — ostajamo pri gornji prispodobi — vzela «pandolo» v roke. Ruska** od*m*aie na Za danes se je pričakoval ruski odgovor na zadnjo spomenico devetih držav, toda v zadnjem hipu se je izvedelo, da ruska delegacija ne bo še odgovorila. Ob 12.15 je posetil čičerin ministra vnanjih stvari Schanzerja v kraljevski palači. Ostal je z njim v dolgem pogovoru glede ruskega odgovora na spomenico devetih držav, ki se je pričakoval za danes. Po mnenju konferenčnih krogov se ima pripisati zakasnitev odgovora dvem razlogom. Sno-či je bU odgovor fe pripravljen, toda tekom noči so prišle radiobrzojavke iz Moskve z novimi navodili glede nekaterih toček odgovora, ki se je vsled tega moral izpremeniti. Razen tega; se je moral odgovor izpremeniti zaradi potrebe upoštevanja Schanzerjevega predloga glede posojilaj Rusiji. Italijanska delegacija je namreč predlagala, naj bi dal to posojilo Nobena Cehosiovaško in Raajo delegacija so Spopadi med fašisti in komunisti RIM, 10. Po vseh mestih se nadaljujejo spopadi med fašisti in komunisti in socialisti. V Tivoliju je bila proglašena proti-fašistovska stavka. Vesti o krvavih spopadih prihajajo med drugim tudi iz Mantove, Regio Emilia, Firenc, Barija in od drugod. KONFERENCA V GENOVI Vtisek papeževa spomenice — Ruski odgovor zopet o£h*ž«n GENOVA, 10. Papeževa spomenica, po- j Papež je v zadnjem pismu nastopal odločno sebno pa tretja točka, s katero zahteva, da ruska vlada vrne verskim konfesijam vse zaplernjene nepremičnine, je povzročila veliko presenečenje. Jasno je, da se je sv. stolica s svojimi zadnjimi zahtevami postavila proti sovjetski Rusiji v kljub temu, da se je po zadnjih vesteh pričakovalo, da pride med Vatikanom in Rusijo do prisrčnega sporazuma. Govorilo se je celo o papeževih načrtih za združitev katoliške in pravoslavne cerkve. Odkod sedaj ta nenadni preobrat, ki postavlja Vatikan tako očitno na stran Francije in Belgije še bolj zamotava položaj, ki ga je m ustvarila 7 točka v spomenici devetci držav? Predvsem se zdi gotovo, da so zadela pogajanja med Vatikanom in Rusijo na nepremostljive ovire, ki imajo več vzrokov toliko s strani Rusije kolikor s strani Vatikana. Sovjetska vlada se dobro zaveda, da ne sme popustiti Vatikanu v tako načelnem vprašanju, kakor je privatna lastnina, dokler ne uredi tega vprašanja s podpisov alci zadnje spomenice, ker bi s svojim popuščanjem nasproti Vatikanu neizmerno oslabila svoj položaj nasproti posvetnim zapadnim državam. Na drugi strani ve ruska delegacija prav dobro, da se ne sme postaviti proti Angliji v tako očitno navzkrižje kakor proti Franciji, če heče sploh kaj doseči v Genovi Angliji pa ne more biti nikakor všeč delovanje a v. stolice za združitev katoliške in ruske pravoslavne cerkve, ker bi ta združitev imela v dogledni bodočnosti dalekosežne politične posledice, ki bi bile v navzkrižju z angleškimi koristmi posebno na Balkanu. Orientacija ruske politike bi ®e približala Rimu, to je zapadu, kjer si hoče Anglija ohraniti nadvlado. Ruska delegacija torej noče iti v svojih ugajanjih z Vatikanom predaleč, da si ne pokvari svojega položaja nasproti drugim strankam. Tudi na strani Vatikana se je položaj-od zadnjega do sedanjega pisma izpremenil. za mir z Rusijo, ki bi moral imeti dosledno za posledico priznanje sovjetske vlade. Njegovo pismo ni naredilo najboljšega vtiska ne na Francijo ne na Belgijo. Francoska vlada je baje tudi opozorila sv. stolico na neugodni vtisek, ki ga je naredilo njegovo pismo celo na katoliške kroge. Spričo še vedno napetih odnošajev med Francijo in Vatikanom, ni mogel ta poslednji tvegati, da bi s svojim vedenjem nasproti Rusiji povzročil ponovno preki-njenje koma__1__i:__ _______ Čehoslovaška delegacija je sporočila agenciji «Stefani»: Vesti o sklenitvi neke pogodbe med Cehosiovaško in Rusijo brez podlage. Dogovor proti vzajemnemu napadanju Poleg ruskega odgovora je glavno vprašanje, ki je sedaj na dnevnem redu, Lloyd Georgejev načrt dogovora proti vzajemnim napadom. Zanimivo je, kakšno stališče zavzemajo nasproti temu vprašanju nevtralne države. Zastopniki Danske. Norveške, Holandske, Španske, Švedske in Švice so se sestali danes ob 10 in so razpravljali o tem vprašanju. Postavili so se na stališče, da bi se morala vključiti v dogovor določba, po kateri bi dogovor prenehal, čim bi vse države, ki so ga podpisale, poslale članice Zveze narodov. Georg jaka, armenska in axerbej*l£anska nota izključena iz dnevnega reda konference Kmalu potem so se sestali zastopniki sklicujoč ih drŽav pod predsedništvom Facte. Sklenjeno je bflo med drugim, da se izključijo iz razprav na konferenci note, ki so bile poslane konferenci s strani Geor-gije, Armenije in Azerbeidžana, ker so to azijske države. Na ta način je zmagala ruska delegacija, ki je nastopila s posebno noto proti temu, da bi konferenca razpravljala o prttožbah G«orgije, Izključena je bila Tazen tega tudi spomenica prebivalstva-carske kotline s pripombo, da spada vprašanje, o katerem gevori pred Zvezo narodov. Končno je bila tudi izključena iz razprave nota angorske vlade. Nasprotno pa bodo predložene podkomisiji politične komisije vprašanja sanitetne konference v VaTŠavi, vprašanje vzhodne GaSdje, Litvo, madžarskih manjšin ia nekatere vprašanja, ki se ičejo Bolgarske. Razpravljalo se je tudi o vprašanju pobijanja nalezljivih bolezni v Rusiji (tifusa, kolere i. t. d.). O tem vprašanju se je že razpravljalo na konferenci strokovnjakov Zveze narodov v Varšavi od 20. - 28. marca 1922. Zastopniki sklicu Jo čih držav so priznali nujnost hitre rešitve tega vprašanja, katera je predpogoj za gospodarsko pov-zdigo Evrope. Poljski novinarji povafaiH Haićanske novinarje na Poljsko RIM, 10. Sindikat poljskih novinarjev je povabil zastopnike rimskih novinarjev, da obiščejo Varšavo. Tozadevno vabilo je izročilo poljsko posiantfltvo predsedniku novinarske zveze Barzilaju. Italijanski novinarji bodo odpotovali iz Rima dne 27. t. m. skozi Trbiž m Dunaj v Varšavo, kamor bodo pc&peli 1. junija. Obiskali bedo nato Lvov. Krakov, Gdansko in glavna poljska industrijska središča. Italijanske novinarje bo vpdil načelnik poljskega tiskovnega urada, ki se nahaja sedaj v Genovi. _ rr- Pred sklenitvijo Hafejaasfco - angleškega dogovora glede Sredozemskega morja RIM, 10» «Tempo» javit* iz Pariza: Brzojavka iz Genova zagotavlja, da se govori v poučenih političnih krogih o pripravljanju politično - gospodarskega dogovora med Italijo in Anglijo. Glavni cilj tega dogovora je zagotovitev italijanskega položaja na Sredozemskem morju. raz&eznejši pomen. Posledice zadnjega papeževega koraka se bodo v kratkem pokazale. Seveda se Vatikan ne bo mogel tako odkrito politično izpostaviti, kakor bi se dozdevalo z ozirom na zadnjo papeževo spomenico, in bo skušal spraviti svoje stališče kolikor mogoče v sklad s stališči obeh strank na konferenci v Genovi, vendar pa je vzbudila ta spomenica v nekaterih konferenčnih krogih veliko razburjenje, v francoskih in belgijskih krogih pa veliko zadoščenje. Upa se pa vendar, da bo Vatikan zavzel bolj popustljivo stališče. Tretja točka papeževe *p^mrnice V krogih konference se zagotavlja, da Vatikan ne bo v^tra.jal pri sedanji obliki tretje zahteve v svoji spomenici. ^ "tSanan MILAN, 10. V ponedeljek se je začela razprava proti atentatorjem na gledališče «Diana». Tekom dosedanjih razprav je ! prišlo do zalo burnih prizorov med bran i -* telji, obtoženci In občinstvom. Glavna obtoženec je anarhist Mariana ki je priznal svojo krivdo, r vračal pa je v dolgem govoru vso odgovornost na sedanjo družbo. Občinstvo, med katerimi je tuda več sorodnikov žrtev atentata, sprejema Jbb tožence z velikim sovraštvom. Predsednik !e moral vsled hrupa že nekolikokrat prekiniti razpravo. Vstaja v Tripoitaa RIM, 10. Itafijanskfcn četam se je — sodeč po zadnfBi vesteh — posrečilo potisniti vstale v Tripolisu onstran železniške proge. Vsled tega je bila omogočena vzpostavitev prometa na progah Tripolis-Zuara in Tripoliz - Azizia, kamor je prispel včeraj prvi vlak neovirana S tem je v tej zoni zajamčeno tudi poslovanje civilnih uradom - : - Jugoslavija Kralj Aleksander v Bohinju in pri Savici LJUBLJANA, 10. Kralj Aleksander se je odpeljal včeraj iz Ljubljane v Bohinj. Tam se je po kosilu napotil k slapu Savice. Mogočni, bobneči slap je napravil na kralja nepopisen vtisk. Pomisleki proti posredovanju Lloyda Geoi-gea v spornih stvareh glede izvršitve rapallske pogodbe LJUBLJANA, 10. Zadnja vest iz Genove, da je nastopil Lloyd George pri jugoslovensko - italijanskih pogajanjih glede pri-membe rapallske pogodbe kot nekak «svetovalec», je izzvala v jugoslovenskem tisku in jugoslovenskih političnih krogih vznemirjenje, ki se izraža v protestih. Javnost namreč nikakor noče verovati v poslanstvo «svetovalca» Lloyda Georgea, temveč je preprečina, da bo nastopil Lloyd George kot posredovalec. V tem primeru — pravijo listi — pa ne morejo Jugosloveni pričakovati dobrih in pravičnih zaključkov. ^Slovenski Narod» je priobčil danes na uvodnem mestu članek pod naslovom c-Izza kulis mirovne konference«. Članek vsebuje izvleček iz zapisnika treh sej vrhovnega sfveta jfcd; 3., 5. fn 11. junija 19t9. Podatki so posneli iz Mermiexjeve krjige c Borba treh», ki bo v kratkem izšla v Parizu. Nanašajo se v glavnem na plebiscit v Gornji Šloziji, dopuščajo pa brez dvoma analogije z ozirom na koroški plebiscit. Vobče* je namen članka, da dokaže, kako je Lloyd George vedno in povsod nastopal v škodo Slovanom, zlasti Poljakom, Čehom in Jugoslovenom. Po izvlečku iz zapisnika označenih sej je gornješlezijski plebiscit in njegov izid v korist Nemcem in na škodo Poljakom zasluga Lloyda Georgea. Dočim je Wilscn uvažujoč, da je kakih 10 ali 20 nemških velekapitalistov gospodar dežele, nasprotoval plebiscitu, češ da bo vsled pritiska s strani teh nemških činiteljev izpadel gotovo škodo Poljakom, in dočim je Clemenceau podpiral Wilsonovo stališče, se je postavi! Lloyd George na stran Nemcev. Na seji 5. junija 1919. je Lloyd George z neprimerno energijo nastopil proti predsedniku poljske republike Pade-rewskemu. Očital , mu je, da- so se «do včeraj Poljaki borili: prvič drug proti drugemu in drugič skupno zoiper neodvisnost svoje dežele» in da je edinole «kri Francozov, Angležev in Italijanov, s katero je bila plačana poljska neodvisnost«. Tudi je rekel Lloyd George: «Dali smo svobodo Poljski, Češki in Jugoslaviji in prav te države so( ki' rebelirajo proti ideji ljudskega glasovanja. Te države so še bolj imperialistične kakor velesile same!» IzvteČek iz zapisnikov komentira «Slo^ venski Narod sledeče: «Ti zapiski nam pojasnjujejo marsikatero zagonetko s pariške mirovne konference. Doslej nismo vedeli, kdo je bil tisti, ki je na mirovni konferenci s tolikim uspehom zastopal nemške interese, da je često nemška stvar triumfirala celo nad interesi z entento zvezanih držav. Splošno se je domnevalo, da je bil ta zagovornik in zaščitnik Nemcev predsednik Wilson - v svojem idealizmu. Mermiexovi stenograf-ski zapiski pa nam ka-žejo Llcyda Georgea kot tistega, ki je stal na mirovnem kongresu z vso vnemo na braniku za nemško stvar. Vpričo tega dejanskega pokržaja se ni Čuditi, ako naše jugoslovena-ke težnje v vrhovnem svetu ne samo niso našle nobenega razumevanja, marveč so naletele naravnost na sovražen odpor. Kdo se ne spominja, s kakšno arogantno energijo je na primer nastopil vrhoviu svet proti nam takrat, ko so čete zasedle Cclovec? Seve, v vrhovnem svetu je sedel poleg Orlanda Lloyd George! Ko izide Mermie-xova knjiga, si bomo pa* tudi o koroških dogodkih lahko ustvarili pravo sliko in priiH na jasno^ zakaj smo morali Izgubiti koroški plebiscit. T !oyd George ni prijatelj Slovanov, to je nad vsak dvom jasno razvidno iz gori navedenih stenografskih zapisnikov. In Če uvažujemo to, ali se moremo nadejati, da bo LIoyd George dober posredovalec v našem sporu z Italijo? Bojimo se, da so se Italijani dobro zavedali, komu so poverili posel posredovalca v sporni naši stvari glede izvedbe rapallske pogodbe.* Francija Poiar v «Casin de Pariš» PARIZ, 10. Včeraj popoldne je izbruhnil iz neznanih vzrokov požar v varietstnem gledališču «Casin de Paris». Skoda, povzročena od požara, znaša nad pol miljona frankov. Pobornica je vkljub naporu ognje-gascev popolnoma zgorela, Anglija Izjava Lorda Bftfcenheada LONDON, ID. Lord Birkenhead je izjavil «Daily Expressu»: Beseda, ki so se mi podteknile in po katerih bi bil jaz naganjal Lloyda Georgea, naj pretrže prijateljske odao&ifi 9 Fjrageiio, so goro- stasne in nespametne. Čuditi se moram, da se je pripisovala takim kvantam sploh kaka važnost. Strah pred kako zmešnjavo v reparacijaki komisiji neutemeljen LONDON, 10. Doljna zbornica. Odgo-varjajoč na neko interpelacijo glede note reparacijske komisije nemški vladi a rapallski pogodbi je rekel Chamberlaim »Kolikor je meni znano, ni nobenega razloga, iz katerega bi se bilo treba bati, da bi se napravila v tem vprašanju kaka zmešnjva med reparacijsko komisijo in zavezniškimi vladami.» Franciji prijazen ametisk* glas. NEW-Y0RK, 9. »New-York Tribune« zagovarja v uvodnem Članku pravico Francije do reparacij v smislu versailleske mirovne pogodbe ter ugotavlja, da Nemčija ni sprejela reparacij samo v načelu, temveč da se je izjavila za pripravljeno plačati sverto, določeno po reparacijski komisiji. Članek zaključuje tako-le: Nazi-ranje, da se Nemčija lAhko odtegne svojim pogodbenim obveznostim, ni nasprotno samo interesom Amerike, temveč je škodljivo interesom vesoljnega človeštva. Kdo bo zastopn:k Rusije v Berićnu BERLIN, 10. «Wolff - Bureau» pravi: Vesti, po katerih bi se bil predlagal gospod Joffe za zastopnika Rusije v Berlinu, s a brez podlage. Vojaški položaj v Mali Aziji ATENE, 10. Službeno poročilo o stanju vojaških operacij od 7. t. m. pravi: Običajno delovanje izvidnic na obeh straneh. Obisk angleške vladarske dvojice na belgijskem dvoru BRUXELLES, 10. Angleška vladarska dvojica je obiskala Bruxelles. Sinoči se j? vršila v kraljevi palači pojedina, na kateri so se izmenjali navdušeni pozdravi in nazdravki med belgijskim in angleškim vladarjem. Rešilna ekspedicija za v vojni potopljene ladje FILADELFIJA, 9. Organizira se rešilna ckspedicija, ki ba skušala dvigniti «Lusita-nijo» in druge v vojni potopljene lad/e. Odplula bo 25. t. m. Dviganje «Lusitanijs» najbrž ne bo naletelo na posebne težkoće, ker je njena lega dobro znana. ltolilonsKn demosicialna stranka V Rimu se je ustanoviia te dni italijanska demosocialna stranka. Ker bo ta stranka v bližnji bodočnosti igrala vaino vlogo v razvoju italijanskega političnega življenja In italijanskega parlamenta, je koristno, da se ž njo bližje seznanijo tudi čitatelji našega lista. V italijanskem jeziku se ta stranka imenuje «La democrazJa so-ciale», oziroma «il partito demosociale*. Mi sino za pTevod na slovenski jezik izbrali poslednje označenje «demosocialne stranke» iz sledečih razlogov: Ako bi jo imenovali socialdemokratično stranko, bi to ne odgovarjalo njenemu bistvu, ker ona nikakor ni istovetna s strankami, ki nosijo to ime med drugimi narodi in pod katerim imenom smo navajeni razumevati delavskos-razredne socialistične stranke, kakršna je v Italiji znana italijanska socialistična stranka. Demosocialna stranka pa je le levo krilo meščanske demokratične stranke, od katere sie je ravnokar odcepila, pomaknivši se nekoliko bolj na levo proti socialističnim strujam. Demo. sociialci so torej demokratični meščani s socialističnimi stremljenji in so politiki, ki so ne-kdaj sestavljali italijansko radikalno stranko. Kakor je razvidno iz razprav na ravno, kar zaključivsem se ustanovnem shodu v Rimu, se v demosocialni stranki nahajajo še nekateri elementi, kateri težijo bolj na desno k liberalcem, t. j. k desnemu krilu bivše enotne demokratične stranke, ki se sedaj imenujejo demokratične liberalce, in poleg njih so tudi še elementi, ki stremijo še bolj na levo k socialistom. Prve je na zborovanju zastopal posl. Alessio, ki je predlagal, naj bi demosocialcl še nadalje ostali v skupni stranki z demokratičnimi lit -jlci, druge pa odvetnik Epifania, ki je izrazil željo, naj bi se stranka postavila na stališče obrambe delovnega ljudstva Dd vzoru angleške Labour Party (stranke dela). Shod je odklonil oba predloga in sprejel srednjo pot, določi vsi, naj demoGO-clalna stranka ostane neodvisna ter naj z ozirom na dane razmere stopa v take politične kombinacJje, ki bodo najbolj odgovarjale njenim stremljenjem in politične* mu momentu. Iz tega se da sklepati, da bodo demon socialci za sedaj še nadalje sodelovali t vsemi onimi parlamentarnimi skupinami« ki so ravnokar na vladi, t. j. v prvi vrsti i liberalci in ljudsko stranko, da so pa pri« pravljeni sodelovati tudi s socialisti in rw formisti (stranka bivšega ministrskega predsednika Bonomija), ako bodo politična razmere zahtevale, da stopijo liberalci V opozicijo in da zavzamejo njih mesta V vladni večini socialisti. Prihodnja vladna večina v italijanskem parlamentu bo torej bržkone sestavljena iz sledečih treh gjav4 nih skupin: demosocialci, ljudska stranka in socialisti raznih struj, t. j. izključno U strank z bolj ali manj jasno izraženimi som cialističnimi stremljenji, ki bodo morala upoštevati interese širokih ljudskih slojevj — --- OTrnu JEDINOST« ▼ TMm. dnm It. mufp i92X Ugotoviti moremo za nemUđ narod častno dejstvo, da je v teh letih« bo fi njegovo gospodarstvo v razvalinah« ko vre jo teden za tednom miljoni zlatih mark ▼ zavezniške blagajne, mnogo storil za svoj proletariat. Velikopotezni poskusi socializacije in komunaliza-dje važnfh podjetij, uvedba obratnih svetov v tvormcah, delovno pravo in vrsta drugih temeljnih socialnih uredb bodo za vse čase pričali o socializmu dela. Te uredbe so kamni za socialistično zgradbo, so visoki mejniki med staro in novo Nemčijo. Medtem ko je proletariat zmagovitih držav tratil naraslle sile v igračkanju z revolucijo, je velikanska večina nemškega proletariata — socialistični] in krščanski delavci — gradila trdnjave nove družbe. Proletariat je preuredil državo, oslabil je moč birokracije, dal fe deželam široko avtonomijo s pravico zakonodaje, posegel je globoko v s kl ado v je družbe in je razvezal speče ljudske sile, da morejo polagoma direktno in s o odgovorno sodelovati v tvornicah in v vsem narodnem gospodarstvu. Najbistrejie politične glave so z vso pozornostjo opazovale to tiho delo nove Nemčije. Če v tej dobi najglobljega ponižanja in gospo, darskega razsula nemško delovno ljudstvo ni izgubilo poguma, ampak je zasedlo odločilne točke v državi, deželi in občini in je v kratki dobi naravnalo razvoj v socialno smer, — kaj bi Sele mogla doseči nova Nemčija, če bi črpala sile iz obilja, ki ga je imela pred vojno! Vsi uspehi za delovae itaasrt pt so bili mogoči le zato, ker sta dre odfočOai skupini« večinski socialisti la centi m (krščanska ljudska demokracija) vseli vlado ▼ roke. Tudi v Italiji se bije sicer skrit, a oster boj med starim in no van duhom, med strankami preteklosti in blokom bodočnosti. Ni čuda, če one italijanske stranke, Id združujejo v svojem okrilju delovne množice, napeto zasledujejo razvoj v novi Nemčiji. Fflippo Turati, (ki je že desetletja solrudmk socialističnih revij Nemčije) črpa sedaj, ko si Je njegova struja o-po mogla, prepričevalne dokaze Iz dela prole-tarske Nemčije. On hoče osvoboditi socialistično stranko verig, v katere Jo je vklenil Serratijev dogmatizem, hoče da zasedejo združene proletarske stranke vlado, da dajo delovnim stanovom delo in kruh. Trudi se, da pride do koalicije z Ljudsko stranko. Ljudska stranka pa Je silna ne le po notranji moči in organizaciji, ampak tudi po previdnosti in smotrenosti, s katero pripravi« pot v bodočnost. Lani je njen vodja, D. Luigi Sturzo — najznamenitejši mož Mlade Italijega imenujejo «Tknes» v žhdjenjepisnem eseju od marca — odpotoval v Nemčijo, da se prepriča, j kake sadove je rodila koalicija med krščanskoj ljudsko demokracijo (centramom) in socialisti. Posvetoval se je v Berlinu z državnim kanclerjem in z drugimi voditelje centruma, v Mo-nakovem pa z ar. Heinom, načelnikom bavarske ljudske stranke. Ko je prišel domov, je vse časopisje ljudske stranke začelo razmotri vati možnost koalicije s socialisti. Narodi potrebujejo praktično, pozitivno socialno delo za splošno blaginjo. Za državo so nastale nove naloge, katerim se ne bo mogla odtezatil Volna ikoda m lovni lastnini Poroča dr. J. F. — Konec. Zakladno ministrstvo odloči glede podelitve takega predujma, kateri ne sme nikoli prekoračiti ene tretjine proračun j ene svote. Da se dosežejo naračuni, mora prizadeto bitje na gori povedani način predložiti tozadevno prošnjo v bth izvodih, opremljeno z navedbo stanja a napredovanju napravljenih del, ki mora biti potrjena od Vzpostavitvenega urada. 16.) B. V slučaju, da zaprosi prizadeto bitje, da bi državni tehnični organi poskrbeli za popravo njegovih škod, mora to-likor v svojem sklepu, ki se priloži prošnji, kakor tudi v prošnji samj napovedati razloge, iz katerih m misli samo poskrbeti za dalo. Ni treba, da so ti razlogi izključno finančne narave, kajti, kakor smo prej rekli, zamore zakladno ministrstvo dovoliti predujem do ene tretjine predvidenega troška. Ako smatra dotično bitje, da ne more samo izvršiti dela vtled pomanjkanja tehničnih sil ali vsled težkoč, združenih z vodstvom, in nadzorstvom dela, mora to navesti. Deželni generalni cfvilni podkomisariat izvr&i ugotovitve, ki se mu zde potrebne, zasliši, ako je primerno, Vzpostavit v eni urad ali pristojno tehnično sekcijo ter odprem* na to tozadevno prošnjo s dofičnhni spisi obenem z lastnim mnenjem na generalni civilni komisariat. Ta odloči, če so od prizadetega bitja navedeni razlogi vredni upoštevanja v smislu člena 7. opra-vilnika od 1. 9. 1920, št. 1524. V slučaju potrditve obvesti generalni civilni komisariat prizadeto bitje in naloži Vzpostavitvenemu uradu, da napravi proračune in tehnične načrte, ako še niso napravljeni. Višji uradnik civilnega ženija ali odbor za popravo vojnih škod potrdi te načrte, vsak v okvirju svojega področja in temeljem čl. 6. in 7. kr. dekreta od 5. 10. 1921, št. 1569. Generalni civilni komisariat prevzame tedaj na Moscom. Deiiivsko si Me Protidržavno vohunstvo francoskih komuni« stov. Pariška policija je zaprla eno ženo in dva komunista, ker sta baje nameravala poslati sovjetski vladi tajne dokumente o gibanju francoske sredozemske vojne mornarice povodom potovanja predsednika Milleranda v Afriko. Krvavi prvi majnik v Italiji. V spopadih med fašisti in delavstvom o priliki prvomajskih manifestacij je bilo v raznih italijanskih mestili 12 delavcev ubitih in kakih 100 ranjenih pole^ mnogoštevilnih aretacij in nekaj požigov. Skupni odbor treh internacional. Dr, Frita Adler je kakor zastopnik dunajske internacio-nale pozval drugo in tretjo internacionalo, na| bi se sestal iz devetih članov obstoječi skupni odtor (odbor devetih) vseh treh internacional. Vodstvo nemške socialdemokratične stranke, ki pripada k drugi internacionali, pa je mnenja, da ni sedanji politični položaj ugoden za skupno delovanje in predlaga, naj bi se vse v drugo internacionalo spadajoče soc. dem. stranke po svojih zastopnikih posvetovale o tem vprašanju. Bolgarski anarhisti so imeli prvega maja brez policijskega dovoljenja shod. Ko je prišlu policija, da raziene nedovoljeni shod, so vrgli anarhisti bombo, ki je eksplodirala in ranila tri! policiste. Stavka čeških kovinarjev. Pogajanja med češkimi kovinarji in idustrialci so se razbila, ker gospodarji vztrajajo pri svoji zahtevi, da se zmanjšajo dnine. Delavci so proglasili stavko, vsled katere se je ustavilo delo v 41 zavodih, med temi tudi v Škodovih zavodih v Plzn^J. Plzenjski župan je izstopil iz upravnega sveta Škodovih zavodih, ker ni bil sprejet njegov posredovalni predlog. Število stavkujočih kovinarjev na Češkem znaša 32.000. Zmajšanje delavskih plač v tkalnicah Če-hoslovaške. Lastniki tekstilnih tovarn v čeho-slovaški so odpovedali dosedanjo skupno pogodbo z delavstvom in zahtevajo, da delavci sprejmejo lOodstotno znižanje plač. Delavci so odgovorili, da bi sprejeli znižanje plač le za 5%. JAVEN SHOD. Prihodnjo nedeljo, 14. t. Be„ se bo vršil javen ljudski shod v Trnovem v dvorani gosp. Zajca v svrho proiesta proti kršenju jezikovnih pravic našega ljudstva. Začetek ob 11. dopoldne. kot eno uro je ostal kot okamenel na tem prostoru, ne meneč se za nevarnosti, ki so mu pretile. Slednjič se je nekoliko potolažil. Vstal je, se oblekel in se spet vsedel — njegove oči so zrle na prijateljevo obleko in na po tleh raztresen denar. • Hotel mi je izročiti svoje premoženje in mi prorokoval svoj konec. Da, da, usojeno mu je bilo in njegova pot je končana.* Večer >e razprostrl nad zemljo svoje črne sence in iz daljav se je oglašalo zamolklo tuljenje divjih zveri, ki je Filipu priklicalo v zavest njegovo lastno nevarnost. Mislil je na Ammo, na^Io pobral obleko in denar, stepi! na ladjico in odrinil od obale. Molče in s težkim srcem je razvil jadro in odpotoval. Zdaf je bil sam ... «Da, Amina,» je mislil Filip in se oziral r ozvezdeno nebo, «naša usoda je zapisana v zvezdah in kdor jih ume brati, bo bral svojo bodočnost iz njih. Moja je: biti osamel, nesrečen, odtrgan od vsega, kar mi je drago. O, Če je tako, potem dobrodošla smrt — rešenica — tisočkrat pozdravljena! Kako olajšanje boš zamel S kako radostjo bom sledil tvojemu pozivu, ki prinaša le tihi mir. Izpolniti moram ie svojo nalogo in daj Bogi da se to kmalu zgodi U V Tufa, dam It, NaSe ufltellstvo NaSe uČiteljstvo fe pokazalo s svojim delovanjem v zadnjih par letih, da so šE časi, ko se fe učitelj smatral za prostega šolnika v fcbto uradnem pomenu besede. Mogočno gibanje, ki ga opažamo med našim učiteljstvom, nam priča, da si je postavil ta vele važni stan mnogo večjo nalogo. Učiieljstvo je sebi v čast In našem uijudstvu na neizmerno korist »poznalo, da je eden rzmed najvažnejših stebrov naše kulture in naSega splošnega napredka, V zadnjih dveli letih se nobena slovenska organizacija ni tako čvrsto in dosledno razvijala In se uveljavljala kakor učiteljska. Vrsta uspehov; Učiteljski list, Novi Rod, Predavanja — in učiteljski pevski zbor. V času ko se druge pevske organizacije niso upale na dan zaradi razmer, je ustanovila «U-čiAeljska zveza» svoj pevski zbor in ga organizirala na tako široki podlagi, da je s tem ovrgla vsako pesimistično govoričenje, češ časi so taki, da se ne da delati. Nov svež duh fe zavel v vrstah naših pio-nhiev kulture. To nas veseli in nas navdaja z upanjem. ______ f Proizvajanja težkih skladb na prvem koncertu so vzbudila nele vsestransko zanimanje, ampak tudi občudovanje. «To je bil v resnici za nas najsijajnej« večer v zadnjem desetletju. Naši idealni učitelji so nam govorili v visokem Jeziku naših najboljših pesnikov in skladateljev, povedali so nam, kaj želi biti slovenski učitelj svojemu ljudstvu.* — (Gor. Str.) •Slovenski Narod« je prinesel zelo laskav m pohvalen članek o tem koncertu pod naslovom: «Sijajen koncert v Gorici*. «Nov, krepak rod je nastopil po vojni in begunstvu«, pravi poročevalec, * Čisto nov rod, sposoben za delo in borbe. — Uspeh je bil popoln, celo nad vsa pričakovanja optimistov. — Naš narodni ponos je dobil nove sile in naša delavnost nove izpodbude. Ugled Slovencev je ta večer pridobil več nego kdaj prejU Tako naši listi. A drugorodci? Resnici na ljubo 5n z veseljem moramo konštatirati, da so se Italijani vedli povsem korektno. Za koncert so se zanimali listi «11 Popoio Friulano*, «Li-berta», «Piccolo» in «La Voće dell'Isonzo*. Koncertu so prisostvovali odlični gostje iz itaL krogov: prefekt, dež. glavar, mestni župan in drugI. To je dalo koncertu poseben pomen. dl Popolo Friulano* je priobčil zelo laskavo poročilo o koncertu in o skladateljih, katerih skladbe so se proizvajale. O Lajovicu pravi, da «odseva iz njegovih skladb pravi tip slovanske dušer> ter da je *-na tem koncertu Lajovic triumfiral.» O Škerjancu pa da «obeta postati eden najboljših slovenskih skladateljev.® Najstvarnejšo in strokovnjaško — strogo kritiko prinaša «La Voće dell'Isonzoj ki prr vi med drugim: «Zbor je umetniško hodil pot od sentimentalnega pianissima v glasne prazniske pesmi. Lajovic se je izkazal dobrega komponista koralne glasbe, medtem ko niso bili drugi zastopani komponisti brez monotonije, ki utruja.* Za zborom hvali kritik najbolj pianistki. — Vsi listi pa so pohvalno omenili vse soliste, kvartet in še posebej pevovodjo g. Kumarja, ki je znal udahniti vsaki skladbi svojo dušo in temperament. «La Voce del-1'Isonzo, je izrazil upanje, da bo g. Kumar še kedaj nastopil s svojim zborom, in željo, aa bi zbor Interpretiral tudi klasično glasbo. Čestitamo «Zvezinemu» vodstvu, ki nam je podalo nov dokaz svoje organizatorične sile. Naše učiteljstvo je povzdignilo naš ponos in ugled. Hvala in čast mu!__ »EDINOST« Brnu tO Dnevne vesti Kraljev obsk Trsta. Smatra se že za gotovo, da pride kralj v Trst 21. t. m. V tem hipu se nahaja generalni civilni komisar senator Mosconi v Rimu, da sporazumno z vlado določi podrobnosti kraljevega obiska. Kralja bo skoraj gotovo spremljal minister za mornarico De Vita. medtem ko bo ministrski predsednik Facta najbrže zadržan v Genovi. Kraljeva dvojica ostane v Julijski Krajini štiri dni in bo posetila tudi Gorico, Tržič, Postojno in Pulo. V Trstu se je obrazoval poseben odbor, ki mu je naloga, da izvrši primerne priprave za sprejem kr. dvojice. Što se babi htilo ..A Različne laške agencije preplavljajo italijansko javnost s senzacionalnimi vestmi o neki «rcvolucij*» na Hrvatskem. Kdor je le količkaj zasledoval «dogo;uke»f je že pred par tedni črtal v nekaterih listih o nekem odboru hrvatskih izseljencevt ki) se je p. glasil za zakonito vlado hrvatske republike. Temu ministrstvu da bi bil znani Stipe Radič na čelu. Mi in vsak resni človek je že davno pozabil na te očividne izmišljotine. Sedaj pa po par tednih prihaja rimski ♦Tempe*, Id velja za resno glasilo, z gori omenjeno izmišljotino, češ da jim je došla btzojavno iz — Barija! In naš vedno najbolje poučeni Tulle Maline za klobuke v vseh barvah ..... 4*90 Svila (rasetto) za podvlake, v vseh barvah ...» 11*— :::: Izbera obrobkov in okraskov vsake vrste. :::: Corso Vltt. Ehl III. M16 Tel. 10-08 Corso Uiff. Em. UL siev. 16 Tel. 24-24 Gizeia Fabrizio Prinčič Ivan btoEai nrsdalk poročena Boršt v Bfjah-Gorfca, 10. maja 1922. ® Mali oglasi prisUftiM L 2*—. Debele Črke 40 stotiak b*»-m rft&mefo po M etotfnk hmdi. — Najmanji« •eda. — Najma&m prfetafbiaa L 4'—. Bife flttibo, rise« oeloTttao POROČNA SOBA ^ spaljenega, suhega bu-koTcga lesa, s psiho in tremi velikimi brušenimi stekli, se proda za L 1450.— druga, • jesenova, polirana za L 1900. Cene znižane in brez konkurence. Turk, vfa Rosa ini 20. 931 UBIRALE C m popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. ria Coroneo 1. V. nadstr. 17 SVINEC mehek (olovo) kupujem vsako množino. Naslov Kuret, Settefontane 1. 195 Dr. A. Grusovin specialist za kožne in spolne bolezni ter negovanje kože, perfekcloniran na najskih klinikah. Sprejema od 9—12 in od 3—7 ure. Gorica (Piazza grande) Travnik hifca Paternoli. - (60> r fcLEPAfi Ferdinand Renčal) v Tomaju £t 93, ge priporoča ca vsakovrstno delo te stroge, kakor popravljanje Žlebov, Ikropinj Ud. 938 l tJCENCA spreme za takojien nastop, klepar-ski mojster Ferdinand Ren^eli. Tr-mai it. 9X _939 UČENKA, 14—16 letna, se takoj »prejme za. krojaško delo. Josip Pkjevec, Dane pri Sefamt ^40 ===== OOBROZNANA MANUFAKTURNA TVRDKA M. AITE Trst — VI« Mazslnl Stev. 37 (prej Via Nuova) — Trst Mznanja cenj. odjemalcem, da se je preskrbela z veliko Izbero blaga za moSke In ženske obleke, platna, bombaževine, volnenih odej, žimnic in vatiranih odej lastnega izdelka, trtiža, volne in Ume, Izdelanega perila kakor tudi vsakovrstnih pletenin, istočasno naznanja, da Je preskrbljena z bogato izbero vseh potrebščin za pomlad in poletje po najzmernejših cenah. NATAKARJA, s kavcijo, za gostilno v sredini: mesta, iščem. Ponudbe pod «Mesto« na upravniitvo. _ GOSTCLNO v sredini mesta prodam. Pojasnila via Settefontane 23, zaloga vina. 942 ŠIVALNI STROJ, znamka «Wflson», se proda. Via Petronio 2, HI. 943 KUHARICA za gostilno se sprejme. Via Geppa 9. 944 IŠČEM stanovanje v mestu ali okolici. Plačam stroške. Ponudbe na upravništvo pod «Jugo»* 945 PRSNI SIRUP ta kašelj; «Reumazan», švedske kapljice in vsakovrstna domača zdravila ima .vedno lekarna v IL Bistrici 28 VILA «PEPINA» na Opčinah št. 478 in hiša št.: 398, se prodata. Pojasnila v kavarni Besed-! njak, Opčine. 896 j LEA dvignite pismo na pošti. 922 IŠČEM deklico do poldne. Dobi kosilo. Via Foscolo 25, ID. 932 KUPUJEM vreče vsake vrste. Jakob Margon, via Sofitario 21. 935 NOVE POSTELJE L 60.—, vzmeti 55.—. zimnice 40.—i volnene 95.—«. nočne omarice, umivalniki, chiifoniers, omare po zmernih cenah v ulici Fonderia X 936 PRIPOROČA se 'đobrozaana brivnica Jos y Jerman, Trst, ul, XXX Ottobre 14. 15 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot. Via S. Francesco 15, II. 19 POZOR! Krone, korale, zlato, platin in zobovja po najvišjih cenah plačuje edini gro-sfet BelleH Vita. via Madonntna 10. L 16 DelnKKfl Slovnica L 15,000.000 Rezerue L 5,100.000 Dunaj, Opatija, TRST. Zadar. Afillrani zavodi v Jugoslaviji: Jadranska banka, Beograd In njene podružnice v Celju, Cavtatu, Dubrovniku, Ercegnovem, Jelš!, Korčuli, Kotoru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Metkoviću, Sarajevu, Splitu, Šibeniku in Zagrebu. Aflliranl zavod v New-Yorku: Frank Safcser Stade Bank. Izvriuje vse bančne posle. PT PREJEMA VLOGE ^ na hranllBe Knjižice in na iekoti račun ter i!b eUrestujs po 4°/0. Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. ......... Dale v najem varnostne preeuJe (safesj = Zavodovi uradi v Trstu: Via Cassa di Rlsparmio štev. S — Via S. Ni v 3 dejanjih in «Čašica kave* v 1 dejanju. Toliko v vednost, s prošnjo, da bližnja bratska društva tega dne ne prirejajo veselic. K obilni vdeležbi vljudno vabi Odbor. Postojna. Dne 7. t. m. je praznovalo prostovoljno gasilno društvo «Postojna* skupno z gasilnimi društvi postojnskega okraja godovnico sv. Florijana na slovesen način Že dolgo nismo videli enake nad vse dobro organizirane prireditve našega gasilnega društva kakor v nedeljo. Nad 200 gasilcev v kroju iz VI. Otoka, Slavine, Hruševja, Studenega, Razdrtega in celo od S t. Vida se je udeležilo skupno z godbo na čelu sv. maše v farni cerkvi, kjer je g. katehet Ažman govoril o pomenu in važnosti gasilstva. Po maši se je vršil pred Vilharjevim spomenikom defile vseh društev. Ob zvokih koračnic naše godbe so korakali gasilci z dovršeno preciznostjo^ tako da so se morali gledalci Čuditi sigurnemu nastopu društev. Ob 1.35 je glas fanfar naznanjal «alarm» gasilnega društva «cPostojna», kateremu je prihitel na pomoč VI. Otok. Laskave besede sem čul celo iz ust n ©domačinov, ko so videli discipliniranost prost. gas. društva, ki se je v preteklem letu pri mnogo požarih hvalevredno izkazalo. Popoldne se je vršila na prostem v gozdu prosta zabava brez plesa. Prostovoljno gasilno društvo je prvo pokazalo, kako se lahko veseli in zabava brez vrtenja in se tako odzvalo klicu, ki ga je ^Edinost* opetovano priobčila: «ProČ s plešem!». Ob zvokih godbe našega mesta, v prijetni družbi domačinov Kraševcev se je vsak dovolj razvedril in nazabaval. Vsa čast in hvala načelniku in prirediteljem kakor tudi godbenemu društvu. Le tako naprej, mislite in ravnajte se po geslu: «Dalje in dalje, nazaj ne korak!*. Na pomoč! — Opazovalec. radi takih kupčij. vedno, da bomo tudi delali čast v narednim Književnost In umetnost "Socialna misel*, IV. zvezek. Vsebina: Ivan Bukovnik: Nasprotstvo med krščanstvom in marksizmom. — Franc Terseglav: Odgovor. — Dr. Anton Brecelj: Socialno vprašanje z družinskega vidika. — Hilarij Vodopivec, nač. fin. ministrstva: Socialna načela v moderni davčni zakonodaji. — Dr. Anton Korošec: Razred, stan stroka. — Dr. Andrej Gosar: Kolektivizem — sindikalrzem — cehovski socializem. — Pregled: Genovska konferenca — Konferenca treh socialističnih intemacional. — Načela P. P. I. glede šolstva. — Stavbne gilde v Nemčiji. — Nekaj prebivalstvene statistike Francije. — Revije: L' Europa orientale. Rivi sta interna-zionale di scienze sociali, Rivista romana, Re-vue de deox mondes, La Revue de France, etc. — Marksizem in vera. — Ženska v občinski upravi. — Problem socialnega skrbstva v Nemčiji. »Socialno misel* toplo priporočamo. Naroča se v Jug. tiskarni, Ljubljana. Celoletna naročnina za Italijo 15 L. Izdanja ^Slovenske Šolske Matice* za L 1921. «Slovenska Šolska Matica« je za 1. 1921 izdala; Letno poročilo, ki ga je sestavil Jakob Dimnik. — Fr. Fink: Posebno ukoslovje pouka v elementarnem razreda osnovnih Šol. — Dr. L. Pivko in A. Schaup: Telovadba (2. zvezek). — XIX. zvezek Pedagoškega zbornika. Franc Erjavec: Srbska pripovedke. V Ljubljani 1922. Tiskala, izdala in založila Učitelj, ska tiskarna. Str. 198. Cena vezani knjigi 18 Din. — Znana sta veliko bogastvo in lepota srbske narodne poezije, zato bo gotovo vsak z največjim veseljem pozdravil srečno misel U-čiteljske tiskarne, U nam je poklonila za velikonočne praznika zgoraj navedeno zbirko «Srbskih narodnih pripovedk* v prevodu Fr. Erjavca. Knjiga obMtfa 30 pravljic in pripovedk iz Vukovih in drugih zbirk srbskega narodnega blaga ter je namenjena zlasti mladfcn, ki jih bo gotovo čitala z največjo naslado, saj ji še vedno tako primanjkuje res dobrega čtiva. Upamo. da bo po knjigi rad sedel vsak, saj ji je dalo založništvo feuft žejo o\uano zunanjo £ premo, * . .r;. ■ . '.j-:,, i- Gospodarstvo Modra galica po L 2'50, žveplo ventilirano po L —'90 se dobi pri Tržaški kmetijski družbi v Trstu, Via Fabio Fiki 10. Z razstave otroških del v Zagrebu. Veliko zanimanje, ki se kaže za to razstavo, dokazuje veliko število že došlih del iz vseh krajev naše domovine. Dnevno prihajajo razna vprašanja starišev, učiteljev in drugih interesentov a »Proljetni Salon», prireditelj te razstave, rad odgovarja na vsa vprašanja. Da bi pa najširša javnost zvedla natnčnejše o tej razstavi, javlja «Proljetni Salon» sledeče: 1. Razstava otroških del se bo otvorila pod pokroviteljstvom prosvetnega ministrstva 3. septembra t. L v Zagrebu v Umetniškem paviljonu in bo trajala mesec dni. 2. Razstavljena bodo dela otrok do 15. leta, katera so nastala iz lastne inicijative, in to risbe s svinčnikom, barve in peresom; predmeti izdelani v lesu, ilovci, izrezani i"z papirja, vezeni z iglo; duševni produkti, kakor pripovedke in pesmi itd. Šolska dela in take, ki so delana samostojno. Pregledana ali prerisana dela se ne bodo vzela v ozir in tudi ne razstavila. 3. Poslana dela se bodo vrnila, ako bo označeno od pošiljatelja, da zahteva vrnitev. Stroški za pošiljanje in vrnrtev nosi »Proljetni Salon». 4. Predmeti se pošiljajo na naslov «Proljet-nega Salona» Zagreb, Ilica 5 najpozneje do 15. avgusta t. 1. 5. Odpošiljatelj mora točno označiti ime in preimek, prebivališče in starost otroka, kateri je izdelal poslano delo. «Proljetni Salon» bo izdal povodom te razstave strokovno knjigo o deški umetnosti, za katero pišejo naši najboljši pedagogi in v katero bodo reproducirana nafboljŠa dela z razstave. Ko že vemo, koliko smisla in fantazije je pokazal naš narod v ornamentiki, ve-zhru itd. bo sigurno zanimivo in važno izpoznati v tem pogledu tudi naš naraščaj. i v Trstu registrovana zadr. z neomejenim jamstvom Ulico Pler Luigl da Polestrina it 4,1. 0 vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5Ya% ako znašajo 20-30.000 r Lit. po 6"/o ako znašajo 30-40.000 „ po 67,% ako presegajo 40.000 Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom. Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov, vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti. Uradne ure od 8—13. Tel. št. 16-04. Tel. št. 16-04. Uvozna in izvozna tvrdka Hlaslo & Domeniš Trst, via Coroneo 13, tel. 12-34 lastno skladišče v prosti luk! št. 4 opozarja na novodešle velike partije steklenine, porcelane, emaillrane kuhinjske posode in najrazlične.ših Šip v originalnih zabojih po najnižjih konkurenčnih cenah. - Vse blago Je češkega izvora. - Borzna ooroiila, Jadranska banka..............130 Cosnltch..................2-3 Dalmatia..................2(30 Gerollmich .............. • • «600 Libera Trlestlna . . . . .............432 Lloyd . ...................... Lussino..................700 Martinolich . ................166 Oceania ..................185 Pretnuda ..................375 Tripcovich ................260 Ampelea..................592 Cement Dalmatia ..............310 Cement Spalato . 271 Tuja valuta na tržaškem trga: ogrske krone.................—■• 2.40 2.50 avstrijsko-nemške krone ...... —-24.— —.28 češkoslovaške krone . dinarji . . • . . . . le j i..... marke dolarji....... francoski franki ... švicarski franki . . . angleški funti papirnat! angješki funti, zlati • napoleoni...... Srebrne Krone In zlato plačujem po nalvifllh cenah ALOJZIJ POVH Trst Piazza Garlbaldl št. Z s (prej Barriera) • • t • • . • • 35.75.— 36.25 27.—.— 27.50 13.25.— 14.— 6 50.— 7.25 18.50 — 18.70 171 25.—171.75 361.—.-364.— 83.30— 83.60 91.50.— 93.50 73.25 74.— KNJIŽEVNA NOVOST! ŠEST MLADINSKIH IGER Spisala Josip Ribičič in Ivan Vouk. Izdalo in založilo društvo Prosveta v Trstu. Cena bro$. knjigi 5 L, vezani 7 L. — Cena posameznim snopičem 150 L. I. snopič Jos. Ribičič: «V r a ž e», tro-dejanka. II. snopič Jos. Ribičič: «Škrati», dvo-dejanka in«Pri Sv. Petru»f enodej. m. snopič Joe. Ribičič: «Čudodelna srajca* in