3 pogorel fke drushbe ali bratovfhine f. Floriana Shtajerikim, Krajnfkim in Korofhkim tiftim, kteri vanjo ftopijo, na kratko in saftopno raslosliene. n JI :r. <6, V’Ljubljani 1835. lifatifnil J o s h e f Sassenberg. ' 4v < pogorelfke drushbe na Shtajerjkim, Krajnjkim in Korojhhim na kratko rasloshene. Predgovor . Jojobi kmetje in hijhni gojpodarji! Veli¬ ko Jte JliJhali govorili in perpovedvali od pogoreljke afekuranzije , to je, od drush ' be , ktera s ognjam per pohijhtvu Jtorjeno 1 * Jhkodo v dnarjih povrazhuje ; duhovjka in desheljka gojpojka vam fvetuje in vaj" opominja v to drushbo J topiti. Kjak pa¬ meten zhlovek vam mora tudi rej" to Jvet- vati, sakaj to je lepa in modra naredba, kar bo vjak ismed vaj poterdil, kakor hi¬ tro bo pojtave in napravo te drushbe sve- dil. Kam, ljubi kmetje in hijhni gojpo- darjil pojtave in zelo napravo te drushbe rasloshiti, je namen teh bukviz , ktere Je vam J kos Jkerb vajhih vikjhih in prijat- lov podajo. Ta drnshba objeshe tri deshele , nam- rezh ShtajarJko, Hrajnjko in Korojhko. K nemjhkim Gradzu je velki vishar žele drushbe, ki fe mu velki direktor pravi; tam Jo pervi ojkerbniki, in pij ar ji, tam je kaja, v ktero dnarji is vjih treh deshel teko, in is ktere Je Jkkoda Jpet v vje tri deshele plazhuje. Krajnfka in Korojhka deshela imate pa vjaka eniga ojkerbnika, kije mu pravi injpektor, kieri rje kar desheli sgodi, to je: koliko je udov ali bratov k'ti drushbi perftopilo, koliko Je je fkos ogenj fhkode sgodilo i. t. d. v Gra- dez Jporozhuje, dnarje v kafo pofhilja, jih pogorelzam is kafe dobiva, in jim jih rasdeluje. Krajnfka injpektorija je ras- deljena v 9 (j krajov, in vjak kraj ima fvojiga pifarja, ki Je mu pravi komiji- jonar; on sapijhe vfaziga pofebej, kteri hozhe v drushbojtopiti, od sapifanih dnar¬ je pobira in jih dalej pofhilja, zhe Je kje nefrezha ognja permeri, s' drugimi po- mozhniki v ogled pride, de Je Jhkoda Jpo- sna , in tako dalej. VJi ti gojpodje in ojkerbniki drushbe fvoje dela, pota, pijanje, i. t. d. sajtonj opravljajo j oni fo Jami taki , kteri Jo s Jvojim pohijhtvam v dr ashb o sapijani, in jih le to vejeli, de bi vJi hijhni gojpodarji dobroto te drushbe Jposnali, Je v njo sa- pijali , in tako Jami Jebi in zeli drushbi po¬ magali. Poj lave te drushbe fo od naj hi g aJvet- liga zejarja poterjene, in jih nekaj sadene visharje in p ifar j e drushbe , nekaj pa tijte kteri v drushbo J topijo. Tijte poj'tave,kte- re ude ali brate te drushbe sadenejo,J'o v' teh bukvizah J t pijane. — Berite jih , hijh- ni gofpadarji. de bote Jposnali kako lepa in dobra je ta drushba, in zhe fe vanjo sapijhete, de bote vedili Jvoje dolshnojti in pravize. I. Odftavek. Kaj je namen , ali zil in honz te drushbe ? i. 1^1 amen te drnshbe ali bratovfhne je, de udje ali bratje eden drugimu obljubijo, fhkodo, ktera eniga ali vezli ismed njih fkos ogenj sa- dene, v’ dnarjih poverniti. 2. Ta drushba fe je s’ tem sazhela, de fo hifhni gofpodaiji obljubili fhkodo ognja eden drugimu poverniti. 3. Ta drushba je tedej proftovoljna sa- vesa vfih udov ined feboj, od nefrezhe obif- kanimu bratu toliko v’dnarjih poverniti, sa ko¬ likor je bil k’ druslibi perpifan, in kolikor mu je ogenj per pohifhtvu fhkode fturil. 4. Ta bratovfhna je dobro delo, k’ kte- rimu noben gofpodar ni perfiljen, ker tak ne fturi dobriga. 8 5. Kakor vfak V to drushbo proftovoljno ftopi, tako tudi odftopi, kadar hozhe, dele sa tifto leto, sa kteriga fe je sapifal, letni dnar po fvojim sapifu plazha. 6. Kterimu je bila pa she kdaj fhkoda pogorifha plazhana , ne more vezh odftopiti. 7. Ženila in plazhila fe le v’ frebernih dnarjih delajo. Kaj, in ktere pohifhtva drushba savarje ? poflopja, kmezhke hifhe, hleve, fkedne, fu- fhivnize, shitnize, mline, mlinfko perpravo , to je, kolefa, korita: fnshine, mehove; v' tur¬ nih ure, svonovc. Yfe terezhi drushba savar¬ je, to je, jih v’fvoje savarvanje vsame, in fhkodo, ktera fe sgodi, povenie. / II. Odftavek. 8 . namrezh zerkve, fhole 9 9. Shivine, blaga in hifhniga orodja pa ne vsame v’savarvanje. 10 . Nihzher ni filjen zeliga fvojiga po- hifhtva v’savarvanje sapifvati. Poftavim: kdor ima fvojo hifho tako sidano, de fe mu ni bati, de bi mu v’ hifhi kaj sgorelo, fme farno ftreho, ali pa tudi le drugo fvoje pohifhtvo, hleve, fkeden ali kar je sa ogenj bolj nevarniga v\sa- varvanje dati. 11 . ^amo tifti deli in kraji pohifhtva, kteri fo bili per sapifvanji komifijonarju odka- sani ali povedani, fo savarvani. 12. Sato mora kdor v’drushbo ftopi, v’ savarvanje dano pohifhtvo per sapifvanji komi¬ fijonarju rasloshiti; to je, mu mora dopovedati kaj je v’pohifhtvu lefeniga, kako ali s’zhim je krito, kako je veliko, ali na farnim ftoji, ali je med drugim pohifhtvam, in tudi zhe fe v’ po¬ hifhtvu morebiti s’ ognjam dela. 13. Po vfem tem komifijonar verftno vrednoft pohifhtva obfodi, po kteri fe perftopno plazhilo in pa letno opravilo prerajta in plazhu- je. 14. Od savarvanjafo paodlozhene, to je ne vsamejo fe v’ savarvanje : pervizh, v’ineftih komedijfke hifhe ali tea¬ tri 5 drugizh, pulferfki mlini, ftope in magazini; treijizh, sa foldafhko hrambo poftavljene pohifhtva, feftunge, fhanze i. t. d. 10 zhetertizh, vfe pohifhtva, v’kterih fe fol- dafhke nevarne dela opravljajo, patroni delajo, bombe polnijo i. t. d. III. Odftavek. Kako fe v' to drushbo ftopi? 15. JOa.akor je vfakimu hifhnimu gofpodarju na njegovo voljo pufheno ali fe hozhe dati sa- varovati, ali pa ne, ravno tako vfak po fvoji profti volji tifto uro in tifti zhaf v’ drushbo ftopi, kadar hozhe. 16. De to vfak losheje fturi, de nobeden dolsih potov in velikih potrofhkov nima, sato je žela deshela v’vezh krajov ali diftriktov ras- deljena. 17. Kdor hozhe v’ drushbo ftopiti, gre k’ komilijonarju fvojiga kraja ali diftrikta, ali pa k’ 11 njegovimu nameftniku: tam povd ktero hifhno numero ima, ktere kantonfke gofpofke, v’kte- ri fofefki in v’kteri vali je njegovo pohifhtvo ; in vfe kar je kilo popred v’fhtevi 12 . rezheno. 18. Vlak Tvoje pohifhtva vfako pofebej ženi in fhaza, in pove koliko je vredno, ali ko¬ liko bi veljalo 5 pa je boljfhi manj kakor vezh povedati. 19. Komifijonar more gledati de Te kak perftopnik ne preženi ali ne prefhaza. 20. Komifijonar to vfe, kakor mu per¬ ftopnik povd, na lift sapifhe, verftno vrednoft prerajta, in da ta lift perftopniku de ga podpi- fhe, ali pa Te podkrisha. 21. Vfak perftopnik mora, kadar v’ drush- bo perftopi, od fto goldinarjov verftne vrednofti 20 krajzerjov naprej plazhati, in od fto goldi¬ narjov ženila ali Thazila 3 krajzerje perftopfhi- ne odfhteti. 22. Sa to plazhilo dobi vfak kvitungo, ktera ta zliaf, de od velkiga visharja is Crad- za fkos komifijonarja bukvize dobi, prizha de je v’drushbo vset. 23. V’te bukvize Te sapifhe pervi davk, perftopfhina, in vfako leto pofebej letno plazhilo. 24. Vfaka hifhna numera dobi sa fe en lift in ene bukvize. 25. Kadar lift, kteriga je komifijonar per popifu od perftopnika dal podpifati ali pod- krishati, k’ infpektorju pride (v’Ljubljano) de 12 ga on pregleda in fi ga sapifhe, je pohifhtvo savarvano. ne 26. Vfe pohifhtva, ktere fo pod eno n: hifhno numero poftavljene, fe vfe vkup v’eno zelino vsamejo. b 27. Kdor je pa she per kteri taki pomo- b zhi, poftavim per Dunejfki ali Tershafhki na "v nekaj let savarvan, tak sa tifte leta ne more v’ to nafho drushbo ftopiti. p 28. Vfe pifrna in kvitunge te drushbe s* g dovolenjain nafbiga fvetliga zefarja bres fhtem- 1 pelna veljajo. f IV. Odftavek. Kako Je pohifhtva ženijo ali Jhaznjejo? 29. BLakor je bilo she rezheno, de mora vfak perftopnik per sapifanji fvoje pohifhtvo fain zeniti ali fhazati, mora pa tudi gledati, depo vefti pravo vrednoft pohifhtva preudari in pove. 13 vo 30. .Sama vrednoft pohifhtva fe zdni, ne pa druge perhodifha, perloshnoft ali semlja, no na kteri pohifhtvo ftoji. no 31. Edor bi fvoje pohifhtvo prefhazal, bi zelo bratovfhino golfal; sakaj ko bi pogorel d- bi sa fvoje rezhi vezh dobil, kakor kar fo bile ia vredne. e 32. Kdor fvoje pohifhtvo prefhaza, in pernjem, zhe pogori, visharji drushbe in dru- s’ gi uuini moshje toliko fhkode ne najdejo, ko¬ likor fe je bil fhazal, takimu fe savoljo golfije fhkoda ne bo povernila. 33. Sato je is prave in bratovfke Ijubes- ni vfak, kteri sv<5, de fe je kdo prezenil, to komifijonarju dolshan povedati. 34. Pohifhtva sa manj, kakor sa 25 gol¬ dinarjev zenjene, fe ne vsamejo v’savarvanje. 35. Savoljo losheji rajtunge fe morajo pohifhtva vfe na 25 goldinarjov zeniti, tako dežela zena 25, 50, 75, ali fto goldinarjov snefe. 36. Vfako pohifhtvo , zhe je tudi pod eno farno numero, pa vender pofebej ftoji, moratu- di pofebej popifano in zenjeno biti. 37. Vfak ti drushbi perpifan gofpodar, mora fvoje pohifhtvo po okolfhinah prefhazati, to je ženo povifhati ali ponishati. Poftavim, ko bi kdo kak del fvojiga pohifhva prenaredil, popravil, povezhal alipomanjfhal, pred ognjam 14 bolj obvaroval, bi mogel tudi Jfhazilo prenare- diti, de v’ drugo verfino fhtevilo pride. 38. Vfako tako predelvanje fe mora ko- mifijonarju na snanje dati, de bo mogel hifhni lift predelati, prepifati in ga velkimu visharju v’Gradez poflati. mmm V. Odftavek. Ktere dolslinofti ima žela drushba? —-^3xC3<£^— ko ne zh: is dn mc ga kt g* fe k m v 39. Drushba je obljubila, tedej je tudi dolshna nefrezhnirau bratu, kteri pogori, toli¬ ko v’dnarjih poverniti, kolikor je bil on fkos ogenj na pohifhtvu pofhkodvan, in po tem fha- zilu, s' kterim je v’ drushbo ftopil. 40. Ta drushba plazha vfako pogoreifko fhkodo, naj fe pergodi fkos ftrelo, fkos hudob¬ ne ljudi, ali fkos drugo nefrezhno permero. 15 I 41. t Shkode fkos vojfko fturjene, to je, ko bi ogenj v’kakfhnim boju vftal, pa drushba ne poverne. 42 . Ako bi fe pa svedilo in mogio fpri- zhati, de je kak hifhni laftnik fvoje pohifhtvo is hudobe nalafh posbgal, ali debi prav po nje¬ govi nemarnoiti pohifhtvo pogorelo, takimu bi drushba ne le fhkode ne povernila, temuzh bi mogla taziga hinavza fhe gofpofki srozhiti, de ga po saflushenji fhtrafa. 43. Drushba plazha tudi take pohifhtva, ktere fo savolj ognja, de naprej ne gre, raster- gane bile, kar fe po meftih, tergeh in tudi va- feh lohka pergodi. 44. Drushba tudi takim plazhilo fposna, kteri per kakim ognji toliko obvarjejo, de ne more naprej goreti, ali de fe velika fhkoda od- verne. 45. V’ ti drushbi pogorelz tiftih pomozh ne sgubi, ktere mu gofpofka s’tem fkashe, de mu per davkih perjenja. 46. Berazhvanje sa pogorifha in pogo- relze fkos to drushbo neha; nobena gofpofka ne fme pogorelzam vezh pogorelfkih pifera in pafov dajati, ker vfak pogorelz od te drushbe she toliko pomozhi dobi, depo fvoji potrebifpet pogorelo pohifhtvo more poftaviti. »umu« 16 VI. Odftavek. Kako fe pogorelfka fhkoda obfhaza? 5 b ft 47. Ji%.adar fe kterimu bratu nefrezha per- godi, de pogori, jo mora prezej komifijonarju napovedati. 48. Komifijonar s’Tvojimi pomozhniki in visharji drushbe prezej pride, in fhkodo fposna in preženi. 49. Vfakakantonfka gofpofka ima dolsh- noft pogorifhe pregledati in svediti kako je o- genj perfhel, in komifijonar bofkerbel, de bodo vfi en dan perfhli, pogorifhe pregledali in fhko¬ do ženili. 50. Per fhazilu fe ne imenuje fhtevilo, koliko de vfa fhkoda snefe, ampak fe le rezhe: fhkoda je žela, ali fhkode je pol, ali pa en del, in koliki del. 51. To fe saftopi tudi od tiftih pohifhtev, ktere fo bile savolj ognja rastergane. v f n E f V 3 1 VVtUUH 17 VII. Odftavek. Kako fe pogorelfka fhkoda povrazhuje? — 52. Radar komifijonar in nameftniki drush- be fhkodo fposnajo, je bo k' daljimu vThtirnaj- ftih dneh pogorelzu pol plazhane. 53. Drugo polovizo pa dobi, ko fe bo vidilo, de pohifhtvo fpet poftavlja, k’daljmuv’ fheftih mefzih. 54. Povrazhila pa vfiga na enkrat sato ne dobi, ker bi vtegnil kdo is kakiga drusiga namena dnarje vsdigniti, pogorifhe popuftiti, pobegniti in kaj drusiga (s’ tem dnarjam) po- zheti. 55. Žela drushba pa ima ta namen, in je le savoljo te obljube poftala, de fe pogorifhe fpet sida in poftavi. 56. Komifijonar in od visharftva drushbe poftavljeni namefiniki imajo dolshnofi pogledati ali fe pogorifhe poftavlja, in kako. 57. Kdor je tako nefrezhen de pogori, sa tifto leto le pol letniga piazhila plazha. 58. Ko bi fe permerilo, de bi pogorelz med poftavljanjam fpet pogorel, fe mu fhkoda fpet poverile, kakor jo moshje fposnajo. 59. Do tega dnarja nima nobena gofpo- fka in noben dolshnik pravize, tudi fe ne fme sapraviti, ali na kak drug dolg oberniti. 2 18 VIII. Odftavek. Kako Je k' drushbi plazhuje? 60. I^.akor je bilo rezheno, de vfak, kteri v’drushbi pogori, v’fhtirnajftih dneh pol dnarja sa fvojo fposnano fhkodo dobi, fe tudi lahko sa- ftopi, de bi drushba bres dnarja ne mogla plazh- vati. 61. Sa tega voljo mora vfak, kteri v’ drushbo ftopi pervi davek po verftni vrednofti naprej plazhati. 62. Ta pervi davek je pa smiraj laft že¬ le drushbe, in ko bi fe permerilo, de bi kdo ve sakaj drushba nehala, bi ta davek vfak nasaj dobil. 63. Is tega perviga davka fo fe prezej per sazhetku drushbe mogle pergodene fhkode in drugi potrofhki per napravi drushbe plazhati. 64. Vfako leto fe pa sa naprej le toliko letniga plazhila da, kolikor fe med udi drushbe pogorelfke fhkode pergodi. 65. t Shkode naj fe pa eno leto sgodi, kolikor hozhe, letno plazhilo vender ne bo ni¬ koli vezli, ko 20 krajzerjov od fto goldinarjov verftne vrednofti sneflo. 66. Kar bi kdaj utegnilo od letniga pla- zhila sa povrazhilo pergodčne fhkode smankati. id fe bo od leshezhiga perviga davka v*elo, in ob bolj frezhnih letih povernilo. 67. Ker nifo vfe pohifhtva enako poftav- ljene in pred ognjam obvarovane, tudi ne vfe enako perloshne 5 sato tudi ne morejo per sapifi enakiga perviga davka in sa naprej ne enakiga letniga plazhila dajati. 68 . Sato fo vfe pohifhtva, ktere fe v’ drushbo v’ savarvanje sapifhejo, v’ fheft verft rasdeljene, po kterih fe plazhilo prefodi, kakor je pohifhtvo v’vezhi alimanjfhi nevarnofti ognja. V'pervi verfti fo tifte pohifhtva, ktere fo is kamnja ali zegla sidane, s’zeglam, s’ple- ham ali s’kufram krite, in na farnim ftoje. Sa- voljo manjfhi nevarnofti fe od tazih pohifhtevod fto goldinarjov fhazila le sa pet in fedemdefet goldinarjov verftne vrednofti plazha; to snefe od fto goldinarjov fhazila lo krajzarjov. V dragi verfti fo pofhtva, ktere fo rav¬ no tako sidane in krite, kakor une v’ pervi ver¬ fti, in na farnim ftoje, pa fe v’njih s’ognjam dela. Per tazih fe od fto goldinarjov fhazila, tudi fto goldinarjov verftne vrednofti fhteje 5 te- dej od fto goldinarjov fhazila 20 krajzarjov plazha. V' tretji verfti fo pohifhtva, ktere fo si¬ dane, ali is lefa narejene pa s’flamo ali s’fhin- telni pokrite in na farnim ftoje. ,Sa take fe fhteje od fto goldinarjov fhazila fhe pet in dvaj- fet goldinarjov perdavka, fto in pet in dvajfet gol- 20 dinarjov verftne vrednofti, in fe plazita od flo o goldinarjev fhazila 25 kraj z e rjo v. i V zheterti verfti fo pohifhtva, ktere fo < kakor nne v’ tretji verfti narejene in krite in na 1 farnim ftoje, pafe v’njih s’ ognjam dela. Take dajo od fto goldinarjov fhazila fto in petdefet 1 goldinarjov verftne vrednofti; tedej od fto gol- < dinarjov fhazila plazhajo 30 krajzarjov. 1 V' peti verfti fo pohifhtva po meftili, ter- 1 geh in vafeh, kterebliso vkup ftoje, fo s’fhin- telni ali s’ flamo pokrite in imajo sidane pashe. (geuevmaucrii.) Per tazih snele fto goldinarjov fhazila fto in pet in fedemdefet goldinarjov verft- i ne vrednofti, in fe plazha od fto goldinarjov fhazila 35 krajzerjov. Vfhejii verfti fo pohifhtva ravno tako kakor, v’peti narejene in krite, pa imajo lefe- ne pashe, ali pa fe v’njih s’ognjam dela. Sa- voljo vezhi nevarnofti fe fhteje per tazih od fto goldinarjov fhazila dve fto goldinarjov verftne vrednofti, in fe plazha 40 krajzarjov od fto gol¬ dinarjov fhazila. 69. Med na Jamim ftojezhe pohifhtva fe fiitejejo tifte, ktere fo nar manj tridefet fe- shenov ali dnnajfkih klafter od drusiga pohifhtva s’drugo hifhno numero poftavljene. 70. Med dela s’ognjam fe fhtejejo: far- barfko, pekovfko, prajarfko (^volarfko) shga- njarfko, glashutarfko, zeglarfko, lonzharfko, fvezharfko, kovafhko, fhlofarfko, shebljarfko, Si ovnarfko, fushinarfko, mlinarfko, shagarf ko, med take pohifhtva fe fhtejejo tudi na zeftah ofhtarije, pofhtne fhtale, ali pa tudi take po¬ hifhtva, kjer fo fhtale pod ravno tifto ltreho. 71. Kdor ima kakfhno tako delo v’fvoji hifhi, je smeraj v’vezlii nevarnofti, kakor kdo drug; sato je tudi po pravizi, de sa fvoje po- hifhtvo od vezhi verftne vrednofti plazhuje, ka¬ kor kdor je bolj obvarvan. 72 . Vfako letofe bo odvisharftva drush- be rajtunga dala in ozhitno osnanila, de bo v- fak, kdor je v’drushbi ali ne, svedil koliko fe je to leto fkos ogenj fhkode sgodilo, in koliko fe je moglu v’drushbo sapifanim plazhati. 73. Ravno tako fe bo osnanilo kdaj in koliko je treba per koraifijonarjiletniga plazhila odrajtati. 74. Ker drushbina kafa drusih perhodkov nima, kakor letni dnar, pogorelzam pa more vfako leto plazhvati; sato more vfak brat fker- beti, de ob osnanjenim zhafu letni dnar plazha. 75. Ko bi bil kter ud drushbe tako po- sabljiv ali nemaren, de biletnigadnarja ob osna¬ njenim zhafu ne odrajtal, bi fe mu moglo sgo- diti, de, ko bi on prezej potem zhafu pogorel', hi od drushbe ne dobil povrazhila sa fvojofhko- do. 76. Vfak brat je dolshen na-fe vseto dolshnoft dopolniti; ako je pa on ne dopolni, tudi drushba ni dolshna fvojih dolshnoft do nje¬ ga fpolnovati. 22 77 . Kdor kako pohifhtvo poerba, ali ku¬ pi, ktero je v’drushbi savarvano, ni perfiljen v’ drushbi oftati; farno sa tifto leto, ki takrat tezhe, more letni dnar plazhati, potlej pa fturi, kar hozhe. 78. Kdor fvoje pohifhtvo proda, more novimu gofpodarju drushbine bukvize isrozhiti; ta pa more tudi sa zhafa komifijonarju napove¬ dati, ali hozhe v’drushbi oftati, ali odftopiti. P o k 1 i z na vfe hifhne gofpodarje. JLijubi hifhni gofpodarji! is teh poftav, ki fte jih tukej brali, vfak ismed vaflahko vidi, de ta drushbani kaka, kakor nekteri neumni ljudje morebiti pravijo, na golfijo ali na kak drug do- bizhek srajtana naprava, ali nov davk. Ta drushba je le dobro delo, s’kterim fi med feboj obljubimo eden drugimu ob nefrezhi pomagati. Kar fe tukej godi, je vfim ozhitno, naj bo v’ drushbo sapifan ali ne. Naj tedaj tifti, kteri dobrote te drushbeno- zhejo viditi in fposnati, neumni oftanejo; — naj oftanejo terdovratni per fvojih ftarih neumnih navadah , poerbanih lasheh in vrashah, na ktere vezh saupajo, kakor pa na to, kar je po pa¬ meti in s’ velikim prevdarjanjam s’to drushbo na¬ pravljeno : — pa naj tudi gledajo de jim more¬ biti zhes malo zhafa ne bo shal, ker noben zhlo- 23 vek ne ve kje in ktero uro ga utegne nefrezha obifkati. Vfakimu je luzh pershgana in perloshnoft dana fvojimu Mishnimu s’majhnim veliko dobri- ga kuriti, fkos ogenj nefrezhnimu toliko poma¬ gati, de mu ni treba s’berafhko mavho od hi- fhe do hifhe hoditi, sanizhljivih befedi poflu- fhati ali pa hudiga fe navaditi. Velikokrat fe je she sgodilo, de fo pogorelfki berazhi igrav- zi, potepuhi in hudobni ljudje poftali. Vfak lahko vidi in fposna, de ta drushba ni na dobizhek prerajlana; sakaj vfak bo le to¬ liko letniga dnarja plazhal, kolikor fe bo v’le¬ tu fkos ogenj fhkode sgodilo. Vfak pa tudi lahko prerajta de, zhe naf bo vezh v’drushbi, manjfhi bo letno plazhilo, zhe fe tudi veliko fhkode sgodi. Nek terc grofhe bo vfak hifhni gofpodar lahko uterpel. Koliko lepih krajzerjov nekteri po nepo¬ trebnim, velikokrat po neumnim sapravi, sa ktere bi lahko fvoje pohifhtvo savarval, bres fkerbi fpal, febe, sheno in otroke berafhke pa- lize obvaroval. „Ja, pravi morebiti kdos’ to drushbo fi novo dajanje in nepotrebno plazhvanje na po¬ hifhtvo naloshim; davkov in plazhil imam she tako dofti.” Ljubi prijatli! letniga plazhila ne morete davka imenovati, ker ni vfako leto ena¬ ko. Kakor jc bilo rezheno v’ pervim odftavku, je ta drushba le radovoljna savesa eden drugi- 24 mu ob pogorelfki nadlogi na pomozh priti; letno plazhilo je po tem takim le almoshina, je le do¬ bro delo, ktero ni nikoli sgubljeno, ker fes’ njim pogorelzam drushbe gvifhno dobro fturi in pomaga. Ko bi vi, ljubi moji! vkup srajtali, kar le eno leto pogorelfkim berazham sdajete, bo to vezh sneflo , kakor pa letno dnar, kteriga v’ drushbo plazhate. Pogorelfkim berazham fe le kaj maliga pomaga, vezhkrat fe jim fhkoduje; vezhkrat fo taki berazhi le goljufi, kteri na va- fbo dobro voljo greh delajo, in vaf sa dnar golfajo. Nekteri fo pa, kteri fe sanafhajo in pravi¬ jo: „nobenden ne ve, de bi bilo per naf kdaj pogorelo. Bog, in fveti Florijan me bo shetudi sanaprej obvaroval.’’ — Prav je, de fe Bogu perporozhujemo, v’boshjih rokah je vfe, in pa tudi ta drushba. Bog je tiftiin, kteri fo to dni¬ ni] bo napravili to pamet in te mifli dal na tako lohno visho fe velikih nefrezh obvarovati. — Mi fmo pa tudi dolshni fvojo pamet mižati, in ona naf uzhi, de v' ti drushbi s’ majhnim farni febi in fvojimu blishnimu veliko dobriga moremo ftu- riti, in de nam ni treba smeraj v’nevdrnofti in ftrahu savoli nefrezhe shiveti. Ofkerbniki, irofi, in taki kteri imajo otro- zhje dnarje v’ fvojim pohifhtvu, fo pa zlo per fvoji vefti dolshni take pohifhtva savarvati, de s’fvojo nefkerbnoftjo drusih ljudi nefrežhnih ne fiure, sa ktere fkerbeti fo dolshnoft nafe vseli.