Pevsko društvo „Ljubljanski Zvon v Ljubljani. ZBORI Mesečna revija za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec. □ ■ □ □ ■ □ Letnik IU. Štev. 3 in 4. Izdaja in zala?a pevsko društvo „Ljubljanski Zvon" v Ljubljani. Tiska Delniška tiskarna, litografirata Čemažar in drag. Letna naročnina za Jugoslavijo 40 Din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldragi dolar. Vsako pomnoževanje partitnr in litografiranje posameznih glasov je po zakona prepovedano; izvajanje v „Zborih" objavljenih skladb je dovoljeno le društvom, ki so naročila notni materijal dotične skladbe za ves zbor. mmmmmnmn □■□i USTANOVLJENA 18 8 9 MESTNA HRANILNICA LIL (GRADSKA ŠTEDIONICA) LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3 Stanje vloženega denarja nad 250 milijonov dinarjev. Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron. Sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedo-letnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. štne hranilnice račun štev. 10.533 Telefon štev. 16 III. LETNIK 'SEB Tfr LIUBLJANA Številka 3. in 4. jj/gT p Jjj^JSg ^f jpr J»- li^ JB 1. aprila 1927 GLASBENO-KNJIŽEVNA PRILOGA Izhaja vsak drugi mcscc Urejuje Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, Izdaja in zalaga pevsko društvo «Ljubljanski Zvon», tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani aralelan muzičkom koraku ostalih slovenskih naroda, ipak mogu, a da ne slažem, iskreno reci, da je muzika u nas Hrvata i Srba, počela da zanima nesamo našu slovensku bracu, več i Zapad. Da su Jugosloveni najmuzikalniji narod na slavenskom muzičkom obzorju, o tome su uvjereni i oni, koji nam osporavaju pače i naš kulturni život. Slovenci su se nalazili odviše pod nutom uiem-škutarske» «rabote» i zato se u njih još danas bori čista slovenska bolje slovenačka narodna muzička krv sa plavom germanskom «talmi-um jetničkom» krvi. Parma je bio vanredno talentiran diletanta, 110 ozbiljan um jetnik a pogotovo narodan muzičar nipošto. dok Jenko ostavlja svoju slovenačku doma ju. pa se bavi (Beograd) više teatarskom-naru-čenom muzičkom fabriciran ju; njegove pjese — kola — orkestralni aranžman — i na koncu nje-mačkim melosom optočena «srpska himna», uopče sav njegov rad na muzičkom polju nije mogao, da njegove suplemenike, njegove Slovence makne ma za jedan muzički milimetar. Ni Sattner (prvi slovenački oratorij), ni Hubad (više muzički organizator no stvaralac-kompozitor), ni legi ja Ipavaca, Vilhara (sa svojim propalim operama). Hajdricha. Nedveda. Gerbica, Lebana itd. ni jesti mogli dati svojim radnjamani harmoničkih. ni stilsko-muzičkih novih tekovina do nekoliko zdravih, a i mekanih slatkih intervala, koji se nama Hrvatima, a osobito nama Zagrepčanima toliko svideli. te smo katkad čitav naš «romaneskni» poriv sa dobrom kapljicom rujnoga izlili na te lijepe pjesmice. Ali samo lijepe pjesme, u kojima ima mnogo prikrivene tirolsko-bavarsko-koruške muzičke jabučnjače i dolinsko-gorskog «štajer-skojr» melosa i ništa više. Kod Slovenaca — tamo onkra j Sutle — ne cvate tolika muzička sreča. Slovenci ne znaju još danas. što hoče s tom muzikom. Kad čitaš n jihove radove naiči češ katkad na takve kompozicije, koje su ^eč sa harmoničkom mahovinom vatirane. a opet tako smjele (pjesme za klavir), da misliš, da ondje 11 Sloveniji rastu sami Rikard-Straussovi muzički vrganji. Novi ji: Dev, Adamič, Kogoj (!) itd., ta to su (osobito Dev i Kogoj) mali Schonbergovci. Za mene je slovenski Foerster bio i ostat če jedan od najozbil jni jih slovenačkih muzičara, samo mu je manjkala pjesnička žica, ti onda Foer-sler (!) — nije li ta ptica doletjela «z českvli luliuv a hajuv»? Slovenačka narodna pjesma za mene ne opstoji, jer su to sami tudi intervali, koji su se doklizali sa «nemških dežel». Nikakor nismo razpisali ankete o Onysovem članku zato. da bi anonimnemu piscu odgovarjali in polemizirali ž njim. Do ankete smo prišli v iiazirnnju, ker se nihče ne dotakne vprašan ja naše narodne pesmi. Na opetovana očitanja, da smo koroške narodne pesmi vzeli Nemcem, je prav. da o tem čujemo mnenja naših glasbenikov. «Narodno d jelo» samo pa želi prav to, kar mi in Onys, dasi je podrijetlom Slovenac» naj sledeče misli slovenskih glasbenikovo slovenski glasbi premišljuje ter naj o stvareh, ki mu niso dovolj znane, raje molči, da se ne blamira več, kot se je to pot. Hvala bogu, da imamo Slovenci med hrvatskimi glasbeniki 99 odstotkov pri jateljev, ki gotovo niso Onvsovega mnenja. — Uredništvu «Narodnega djela» smo >isali in prosili, naj nam naznani pravo ime pisca, 'rcjeli smo tale odgovor: Na Vaš cijenj. dopis od 23. februara o. g., u pitanju članka «Naši muzički putovi», koji je izišao u «Narodnome djelu» od 6. februara o. g., čast nam je odgovoriti ovo: Kad nam je predan rukopis toga članka, i kada smo ga proučili, uredništvo je pravilo pitanja od odsječka u kojem se nepovoljno govori o slovc-nnčkoj muzici, — toliko, da gotovo nije htjelo ni primiti članka na štampanje. — ali, jer je «Narodno djelo», — kako je u Sloveniji najbolje po-/nato, — list, koji se bori protiv romantičkin laži, taj je članak ipak donesen, upravo u toj namisli, da se u Sloveniji povede o tome riječ, da bi svaka stvar došla na svoje mjesto. 1 vrlo nam je drago, što je poštovano uredništvo Zborov» dalo o tome raspis na vri jedne i ugledne muzičare u Sloveniji. Osi m toga uredništvo «Narodnoga djela», premda je pravilo pitanje o onome odsječku, gdje se nepovoljno govori o slovenačkoj muzici, nije članka moglo odbiti, jer ga je napisao jedan muzičar, profesor, koji je podrijetlom Slovenac. Nikom ne l)i bilo više drago nego uredništvu «Narodnoga djela», da raspis pokaže, da tvrdnje navedene ti onome članku nisu istinite. —» Na našo prošnjo so podali svoje izjave gg. Emil Adamič, profesor glasbe in skladatelj; Anton Dolinar, urednik «Pevca» in pevovodja; Hinko Druzovič, profesor glasbe; dr. Gojmir Krek. univerzitetni profesor, skladatelj, urednik «Novih Akordov»; dr. Jos. Mantuani, glasbeni zgodovinar; Anton Neffat, operni kapelnik; Stanko Premrl, regens ehori in skladatelj; Neimenovan skladatelj; L. M. Škerjanc, profesor glasbe in skladatelj, ter dr. Stanko Vurnik, glasbeni kritik. Izjave se glase: EMIL ADAMIČ Slovenačka narodna pjesina za mene ne opstoji, jer su to sami tudi intervali, koji su se doklizali sa «nemških dežel». O 11 y s. Samo na to trditev, vsebnjočo višek ignorantstva in «bratskega» zaničevanja nekega hrvatskega «Onysa» bi rad zapisal par besed. Ne kot odgovor na zgornjo trditev, ker tega ne zasluži, ampak zato, ker sem že delj časa namenjen govoriti o naši narodni pesmi — kolikor more ta zanimati glasbenika. Predvsem si predstavljam nas Jugoslovane kot narod, katerega posamezni deli so se radi političnih razmer, kulturnih vplivov svojih sosedov razvijali več ali manj vsak po svoje. Vendar pa so med vsemi nami prehodne cone, zvezne plasti, ki nas preko vseh političnih, umetno zgrajenih meja po domačih tleh provedejo iz Alp do Ohridskega jezera, od madjarskih ravnin do morja. V teh zveznih, prehodnih plasteh pa so se izkristalizirali centri, ki so sebi in svojemu okolišu liki sorodnim družinam nadeli razna imena: Slovenci. Hrvatje in Srbi kot kulturno, še bolj pa politično in gospodarsko zase živeči element. Te prehodne plasti in njih centri se dado izlahka zasledovati v jezikovnem oziru, pa tudi v glasbenem na podlagi narodne pesmi. Primerjalnih študij pa v tej smeri nimamo niti mi, niti Hrvatje, niti Srbi. V takih prehodnih plasteh živi narodna pesem, ki vsebinsko, še bolj pa muzikalno kaže prehodne tipe tako. da ne moriš ločiti, kaj je hrvatsko, kaj slovensko, kaj srbsko itd. Enaka svojstva kaže tudi jezik, ki ga govore tam. Z isto pravico bi si sedaj lastili 11. pr. mi Slovenci narodno pesem v prehodni plasti med nami in Hrvati, recimo, v Beli Krajini, zagrebški, karlovški okolici itd., kot oni. Politična meja je na papirju. Sotla ni Tihi ocean. Še manj morejo pokazati na ostro narodno mejo med seboj Srbi in Hrvatje. Tudi med njimi so prehodne plasti in v njih narodna pesem, o kateri živa duša ne more reči, ali je hrvatska ali srbska. Radi prepevajo Zagrebčani, Karlovčani naše pesmi, mi pa njihove, zlasti v Beli Krajini, saj so to pesmi iz prehodne plasti, drage, mile, sorodne tako enim kot drugim. Po jeziku, pesmih. navadah itd. sodeč, ne bo nihče trdil, da so Zagrebčani ali Karlovčani z okolico center hrvatstva. ker so nam po vsem tem bližji, kot pa n. pr. Vojvodincem ali Slavoncem. Čim dalje pa se gibljemo od teh zveznih con v nasprotno smer, tem večja je razlika v narodni pesmi, tako, da bo pesem v našem narodnem centru imela popolnoma drugačen značaj kot hrvatska v svojem centru. I11 čim bolj se tu' razlikuje od one, tem bolj se nam zdi, da je ta tipična za nas in ona za nje. A če gremo do skrajnih nasprotnih meja, pa zaidemo zopet v prehodne cone, kjer se meša naš vpliv in vpliv drugojezičnih sosedov. Tako imamo pri nas gorenjsko koroško, ali severnoštajersko narodno pesem, ki nosi alpski značaj, lasten v enaki meri nemški kot naši narodni pesmi. Kdo more popolnoma točno trditi, kaj imajo nemški obmejni alpski prebivalci v narodni pesmi našega ali mi njihovega? Alpski melos si laste oni, pa si ga istotako lahko tudi mi. Če ga prisojamo Nemcem, tedaj smemo v resnici tako reči, kot pravi Onys, a to velja samo za alpsko pesem. Druge O n y s, kajpada, ne pozna. Ta je, žal. radi zbirk Žirovnika, Deva itd. postala za nas tipična, tako edino slovenska, da celo mi sami in med nami samimi nekateri naši resni kritiki in muziki sodijo po nji značaj čisto slovenske pesmi. V dokaz temu sledeče: Zbiral sem naš glasbeni folklor po Dolenjskem in Beli Krajini ter priredil dokaj teh narodnih pesmi za naše zbore, jemljoč tekste tudi iz Štiekljeve zbirke slovenskih narodnih pesmi in uporabljajoč nabrano glasbeno gradivo. Ne poznavajoč narodnega melosa, prehajajočega v melos vzhodnih sosedov, so lopnili po meni, češ, da hočem pisati v «jngoslovanščini», v nekem listu sem celo čital, da koketiram s srbsko pesmijo, Hrvatje pa so rekli, da so to bosanske sevdalinke in vrag vedi kaj še in pripomnili, naj orjemo svojo ledino, njihovo pa prepustimo njim. I11 vendar je to melodično, ritmično in harmonično blago veliko bolj naše kot alpska pesem z intervali trozvoka, četverozvoka in peterozvoka, s troglasniin «čezpetjem», ukanjem, ki je lastno, kakor popolnoma prav trdi Onvs, tudi tirolsko-bavarsko-koroški pesmi. Poučna v tem oziru je razprava Beraniča v «Času» (1910). Ako hočemo najti čisto slovensko narodno pesem, jo moramo iskati v centru slovenskega življa. Ta pa ni na Gorenjskem, ampak v sredini med prehodnimi conami, če je kje kaka taka sredina. Iskali jo bomo na Dolenjskem in deloma onkraj Gorjancev, na Krasu, v vipavski dolini, na goriških tleh do furlanske prehodne plasti, na vzhodnem Štajerskem, dokler ne zadenemo na madjarsko prehodno cono. Ta pesem ne kaže alpskih znakov, tudi ne hrvatsko- ali italijansko- in madžarsko-slovenskih. Te pesmi Onys ne p o z u a, pii tudi mi jo pod tem kriterijem nismo raziskali in zbrali. V arhivih Glasbene Matice leži okoli 50.000 zapisov naših narodnih pesmi, ki čakajo vstajenja in znanstvenega raziskovanja. Jaz sem, ravnokar sestavljajoč «Ljudsko pesmarico» za Goriško Mohorjevo družbo, zbral iz rokopisne zbirke Kokošarja okoli 100 narodnih pesmi, ki so tako čisto slovenske, da jim ne bo mogel nihče očitati nemških intervalov ali «jugoslovanščine». Bogat je zaklad slovenskih narodnih pesmi brez tujega vpliva, treba ga samo kritično pregledati in urediti ter ugotoviti njegove tipične znake. A ne samo svetne, temveč tudi nabožne narodne pesmi so neizčrpen vir hvaležnega raziskovanja. Zbiranja, zapisovanja teh poslednjih se v taki meri, kot svetnih, pri nas še ni lotil nihče. Res je, da naša slovenska narodna pesem v splošnem gravitira bolj na zapad in se zato tako izrazito ne loči od srednjeevropske, kot hrvatska, istrska, bosanska, srbska, makedonska itd. Ker je pa pesem naših vzhodnih sosedov veliko bolj drugačna od pesmi nas Srednjeevropejcev, zato more radi svoje izrazitosti in novosti za zapadno Evropo tam vzbuditi večji interes, kot naša. V tem tiči «muzička sreča» Hrvatov in Srbov, ki jo jim Slovenci iskreno privoščimo. Ali pa ne kaže hrvatska in srbska pesem nikakih tujih intervalov? še veliko bolj smelo, kot Onys za našo pesem, bi mi lahko trdili za hrvatsko in srbsko, da so v nji tuji intervali, ki jih je v njo zanesel orijent. Bosanci in Hercegovci so živeli stoletja pod turškim knutom. in žive še danes pomešani z orijentalci. Njihova narodna pesem, sevdalinke itd. (ime!) je izrazito turška, dosti bolj kot je naša gorenjska pesem nemška; prehodna plast med Madjari in Hrvati kaže v Medjimurju in drugod močan madjarsko-ciganski karakter, Dalmatinei stoje v svojem melosu pod silnim italijanskim vplivom, najbolj sami svoji, tako ritmično, melodično, harmonijski in arhitektonski so v svoji starejši pesmi Istrani. Tam živi tudi najstarejša, še iz poganske dobe izvirajoča narodna pesem. Zanimivejša je, kot orijen-talski značaj kažoča ostala vzhodno - slovanska. Enake tipične znake prehodnih plasti med Bolgari, Makedonci, Turki, Albanci itd. kaže srbska pesem. Večstoletni orijent-ski pritisk je Srbu segel do mozga, kar priča njegov jezik, njegove šege, njegova mentaliteta, njegova narodna pesem. Brezdvomno pa so tako pri Hrvatih in Srbih centri, kjer se je ohranila čista hrvatska in čista srbska pesem, kakor je tak center tudi pri nas. Vestni in vešči raziskovalci bodo potom primerjalnih študij šele v bodočnosti mogli določiti tipične znake te pesmi. Ta veda pa je še mlada in to ne samo pri nas. Ta znanost bo absolutno točno konstatirala. ali imamo mi Slovenci svojo lastno, izrazito slovensko narodno pesem ali ne, pa tudi Hrvatom in Srbom bo povedala, kaj je čisto njihovega in kaj ne, nikakor pa ne nekak «Onys», ki naj pometa rajše pred svojim pragom, ker je tam najbrž več smeti, kot pred našim. P. s. Nekdo mi je na uho šepnil, da bi «Onvs» utegnil biti g. Canič. Ako je «Onvs» res g. Canič, pa sem se po nepotrebnem ešofiral. ANTON DOLTNAR Pripomba k članku «Naši muzički putovi». Kdor hoče pisati o razvojnih smereh te ali one umetnostne panoge pri posameznih narodih, zlasti še, če hoče postaviti katerekoli splošno veljavne trditve bodisi pozitivnega ali negativnega značaja, je predvsem potreba temeljitega predhodnega študija celotnega kulturnega razvoja, zlasti je treba razbrati vse raznovrstne vplive, ki so tej ali oni smeri napredek zadrževali, oziroma pospeševali. Prav posebno je treba podčrtati to dejstvo še pri majhnih narodih, ki so bolj kot veliki narodi navezani na pomoč od drugod. Pri nas Slovencih postane ta činitelj še posebne važnosti, če pomislimo, da prebivamo Slovenci geografično na ozemlju, ki tvori pljuča Srednje Evrope, preko katerih gredo velika trgovska pota, kjer se križajo interesi dveh svetov: Vzhoda in Zahoda, poleg tega še interesi evropskih velesil, da smo vplivu od drugod kar najbolj izpostavljeni. Pozabiti ne smemo tudi maloštevilnosti in zgodnje politične, gospodarske in s tem tudi splošnokulturne zasužnjenosti, kateri je bil naš narod toliko časa izpostavljen. In ker je vsak izmed slovanskih narodov živel v prav posebnih razmerah, je treba iste dodobra spoznati, preden hočemo njihove umetnostne smeri medsebojno primerjati. Šele to izstavlja potrebno legitimacijo onemu, ki hoče o teh vprašanjih razpravljati tako, da sme dotičnik pričakovati. da se bodo njegova izvajanja smatrala kot resna. Naravnost sijajno neznanje o vsem tem izpričuje neki «Onys», ki si v «Narodnem djelu» lasti sodbo o vrednosti slovenske glasbe, posameznih glasbenikov in posebno še o narodni pesmi. Toliko je v teh sestavkih nakopičenih brez-dokaznili trditev, da se takoj lahko razbere, da je cOnysu» stavba slovenskega glasbenega razvoja popolnoma neznana; kadar ne more več naprej, pristopi cnemškutarska rabota», da ona kot «deus ex machina» pomaga tam, kjer tudi obledele fraze odpovedo. Višek dosežejo njegova izvajanja v stavku: «Slovenačku narodna pjesma za mene ne opstoja, jer su to sami tudi intervali, koji su se doklizali sa nemških dežel.» Da je ravno pri Slovencih tuji vpliv, zlasti nemški, nekoliko večji kot pri drugih slovanskih narodih, tega nihče ne zanika, in vzroki so bili že prej navedeni. Medsebojni vpliv narodov, ki meje drug na drugega, je znan n. pr. iz slovstva, kjer si izposojujejo drug od drugega junake, pesniške motive, oblike in podobno temu tudi glasbene motive, oblike in včasih celo napeve. Vendar nas pa razčlenjenje (analiziranje) narodnih popevk v posamezne sestavne dele vodi do zaključka, da so v bistvu pristno slovenske in slovanske in to zlasti v ritmičnem oziru, da pa se tuji vpliv najbolj kaže v izpodrinje-nih starih tonovih načinih (odkoder rezultira pri nas le durov način), potem v harmoničnem oziru (poraba ¡zvečine toničnega in dominantnega akorda) in nekaj malega tudi v melodični liniji (skoki v oktavo, 110110 in decimo). Rusi so (morda v prvi vrsti radi geografične oddaljenosti) ostali zvesti starim tonovim načinom, mi smo pa ravno v tem oziru šli z Nemci. Ravno radi tega je pa potreba, da se mi sedaj glasbeno orientiramo v prvi vrsti proti Rusiji, katere glasba je ravno radi njenega skalnega sistema nadvse zanimiva in to zlasti še dandanes, ko se tok moderne glasbe obrača tudi k rabi starih tonov, ki nudijo prav za prav veliko več harmoničnih in melodičnih zanimivosti kot sedanja dur in mol. Poiskanje in priznanje konkretnih dejstev služi vedno dobri stvari; vsakršno zavijanje in omalovaževanje ter smelo trkanje na prsi: Samo mi in nihče drugi, pa smeši narod, katerega dotični pisec in list zastopata. M I N K O DRUZOVIČ Slovenci nai ne znamo, kaj hočemo z našo muziko? Mislim pa, da znamo! Dokaz: Naša skladba je stara komaj kakih 80 let, če štejemo Slovensko Grlico, ki je začela izhajati leta 1848.. kot prvo slovensko glasbeno produkcijo. Od te dobe naprej se je razvijala naša skladba stalno in pri tem razvojnem procesu ugotav ljamo lahko čedalje bolj hotenje po ustvaritvi lastne glasbe ter emancipacijo od dosedanjih vplivov. Če se ta proces še ni izvršil, so pač na tem krive prilike, pod katerimi se je ustvarjalo. Kar se je pa v tej tako kratki dobi ustvarilo, priča o skupni življenski sili malega naroda in o velikem njegovem hotenju. Tudi slovenska narodna pesem naj ne obstoja? Vprašamo pa se. kako pride to tega, da jo nam Nemci sami ne odrekajo'!1 V vsej dolgi dobi ljutih narodnostnih bojev, ko so nam nasprotniki skušali odrekati vse naše kulturne dobrine ali jih pa zmanjšati, so nam pustili narodno pesem nedotaknjeno. Ugotavljali so v isti vedno celo izrazit slovenski značaj. Kot dokaz te trditve naj navedem citat iz spisa graškega univerzitetnega profesorja dr. Ferd. Bischoffa o glasbi na štajerskem (v Oesterr.-ungar. Monarchie in Wort und Bild, 1890, str. 272), ki se glasi: «In den vom Erzherzog Johann veranlassten und in anderen Sammlungen steiri-scher Volkslieder finden sich auch einige Lieder der steiri-schen Slovenen; ihre Anzahl ist aber sehr gering und zumeist gehören sie in ihrem geschichtlichen Zusammenhange unzweifelhaft der M u s i k der nachbarlichen sla vischen Stammesgenossen a n.» Skozi našo državo gre najvažnejša evropsko-kulturno-mejna črta: meja med okcidentom in orientom. Kakor govorimo n. pr. pri srbski narodni pesmi o vplivih orientalske, oziroma turške in ciganske glasbe, tako vsebujejo tudi slovenske narodne pesmi vse značilne poteze zapadno-evropske glasbe. Vsaka narodna umetnost asimilira to, kar odgovarja lastnemu okusu. To se osobito nanaša na oblikovne momente, med tem ko ostane mentalnost nedotaknjena. Iu tako je obdržala tudi slovenska narodna pesem ono slovansko ele-gičnost, katere niso mogli izbrisati več kot tisočletni vplivi. •Slovenska narodna pesem torej eksistira. D R. G O J M I R KREK Na Vašem mestu, g. urednik, ne bi na šovinistične tulini-duhovitosti anonimnega ignoranta niti najmanj reagiral. «Die Anonymität ist in der Literatur, was die materielle Gaunerei in der bürgerlichen Gesellschaft ist», pravi Schopenhauer. Ostala izvajanja v filozofovih Parergih naj si čjta, ako zna, Onys sam. Tam najde točno karakteristiko take vrste ljudi in hkratu najboljši odgovorna svoj pamflet. Neizobraženo občinstvo, ki se da poučiti po takih očitno zlobnih izbruhih neznunega in radi tega neodgovornega ne-vedneža, bi Vaših odgovorov tako ne čitalo; izobraženo pa obsoja hudobne, pod plaščem anonimnosti skrivajoče se pisarije gotovo samo z istim zaničevanjem kakor mi. Zato ni vredno in bi se pisaču izkazovala čast, ki se napadniku iz zasede nikdar ne sme izkazati, ako bi se resen in celo strokovni list spuščal v polemiko z njim. Bolje je smejati se revnemu Pavlihi, ki vidi v Devu Schönbergovca ali pro-glašuje Jugoslovane (niso li Slovenci tudi Jugoslovani?!) ex cathedra za najmuzikalnejši narod na slovanskoni «inuzi-čkom» (!) obzorju, ali ki zanj slovenska narodna pesem sploh ne eksistira, ker niti tega ne ve, da je narodna, kakor vsak pojav kulture, podvržena povsod tudi tujim vplivom (tuko da kažejo n. pr. mnoge hrvatske narodne bistvene znake madjarske, ciganske, italijanske glasbe) itd. Skratka: ta «onyx» naj najde adekvatne kremplje v «Koprivah»; v «Zborih» ni mesta zanj. DR. JOSIP MANTUANI Izjave želite o Onysovih črkah? Preveč bo časti zanj, ako bi jih smatrali tako resnim. Pustimo gospodu nedolžno veselje, vsaj ni treba vsega verjeti, kar se tiska. Naših skladateljev ta poza ne bo ostrašila. Orientirani smo zapadno — z višjo kulturo. V tej smeri skludajo naši umetniki in vključujejo v svojo sintakso tudi narodnostno psiho, v tem so pristni. Sebi se ne bomo odtujili in ne bomo prisegli na utopijo nepristnega narodnostnega b I u f f a. Za to smo — tako sem prepričan — prepošteni. ANTON N E F F A T Kritika, ki hoče imeti kvaliteto, mora biti napisana od človeka, ki m n o g o z n a in m n o g o pozna. Žal se v tem primeru ne ujema ni prvo ni drugo, kajti pisati o slovenski narodni pesmi in slovenski moderni glasbi na tak način, se pravi, biti površen in jako slabo poučen o vsem, kar se je na tem polju pri nas godilo in kar se dogaja. Prostor mi ne dopušča, da bi se podrobno bavil s tem važnim vprašanjem, pač pa navedem le par primerov kot dokaz gori omenjenih trditev. Ni mi jasno na primer, kako si tolmači g. Onys uemšku-tarstvo slovenske narodne pesmi (iz) primorskih ali dolenjskih krajev? Ali, kje sliši in vidi v skladatelju Devu Schon-bergovstvo? Zakaj trdi, da je Foerster (skladatelj) «slovenski Foerster>, ko je danes vsakomur jasno, da je Foerster le organizator in reformator! Tudi Hubad je le organizator in zborovodja, a ne skladatelj. Čudim se zelo, da niti ne omenja Lajovica (pesmi s spremljevanjem klavirja in orkestra, zbori, psalm za veliki orkester, zbor, soli, adagio za orkester, klavirske skladbe; sedaj piše večje simfonijsko delo); Ravnik (pesmi, klavirske skladbe, zbori); dr. Krek (pesmi, zbori, uredništvo «Novih akordov», 14 letnikov); Škerjanc (pesmi, godalni kvartet, klavirske skladbe, orkestralna suita (Le bourgeois gentilhoinme); Osterc (orkestralna dela, pesmi, balet, godalni kvartet); Pavčič (zbori, pesmi); Premrl (cerkvena dela s spremljevanjem orgel, orkestra a capella, orkestralna suita, kantate itd.); Bravničar (klavirska dela, pesmi, zbori; sedaj piše opero); Logar (godalni kvartet ¡ki je imel velik uspeh v Pragi], pesmi); Risto Savin (opere: Poslednja straža, Lepa Vida, Gosposvetski sen, Matija Gu-bec, dva baleta, pesmi, zbori). Razvidna je iz članka precejšnja zmedenost, nejasnost in neorijentiranost, zbog česar bi se nadejal od našega človeka večje pozornosti in globokosti. Dokler pa ne bo izšla tiskana zgodovina slovenske glasbe, bo še marsikakšen Onvs ka-rakteriziral nas: «Slovenci ne znaju još dnnas što hoče...» itd. itd. STANKO PREMRL lz «Onysovih» izvajanj o slovenski glasbi — po mojem mnenju — ne govori objektiven opazovalec, temveč so mogla ta izvajanja nastati le pod vplivom nekake politične ali verjetneje osebne mržnje do Slovencev, oziroma do slovenske glasbe in slovenskih glasbenikov. Take splošne uničujoče sodbe o slovenski glasbi do danes — kolikor mi je znano — še ni nihče izrekel, ker ni bilo povoda za to. Čudno, da je kar sedaj naenkrat slovenska glasba postala tako zanič. Res, da se v slovenskem glasbenem slovstvu nahaja tudi lnarsi-kaka manjvredna skladba — in kje tudi drugod se ne? Je pa v naši glasbi toliko lepega, krepkega, globokega in dovršenega, bodisi v naši svetni, bodisi cerkveni glasbi, da si tega ne damo kar tebi nič meni nič omalovaževati ali celo prezirati in smešiti. O slovenski glasbi, bodisi umetni, bodisi narodni, so svoje priznanje in odobravanje izrekli že mnogi odlični inozemci, resnične kapacitete. Kakšna kapaciteta je g. Onvs, pa sploh ne vemo, ker se niti podpisati ni upal. Tudi slovenska, ne samo hrvatska in srbska glasba se ceni v inozemstvu in tudi izvaja. In še marsikaj slovenskega bi zaslužilo, da bi moglo v svet. Če slučajno ne pride in trenutno ne more, so temu krive naše majhne razmere. To, da slovenska glasba teži na zapad in da se je razvijala bolj pod vplivom nemške in deloma italijanske glasbe in ne toliko pod vplivom vzhoda, je dejstvo, ki ji pa njene vrednosti nič ne zmanjšuje. Slovensko glasbo je treba vzeti tako, kakršna je. Ali naj mi srbski očitamo, da je manj vredna in slaba, ker so v nji tudi orientalski (turški in morda še daljni) vplivi? Nikakor. Slovenska glasba se je — kolikor v stiku z nemško — učila pri dobri učiteljici. Po drugi strani pa je v slovenski glasbi tudi toliko samoraslega in samoniklega, da se popolnoma loči od nemške, italijanske in katerekoli na zapadu. Nemci 11. pr. čutijo veliko bolj to razliko med njihovo in našo glasbo in priznavajo, da je v slovenski glasbi nekaj plemenskega (etvvas Rassiges!). Kako naj slovenski skladatelji skladamo, to le nam prepustite! Istotako, v kakšnih slogih. Eden bolj moderno, drugi bolj konservativno, tretji bo hodil srednjo pot. Vsi pa z resnično željo, peti s slovenskim srcem ter podati resnično, občuteno in v umetnostno-oblikovnem oziru vedno bolj dovršeno glasbo. NEIMENOVAN SKLADATELJ Kar piše «Narodno djelo» o naši slovenski glasbi, me kar nič ne vznemirja. Je pa ta lekcija za Slovence jako zdravilna. Gredo namreč med Hrvate in Srbe s hrvatskimi in srbskimi pesmami, slovenske pa pustijo doma, dočini Hrvati in Srbi prihajajo k nam samo s svojimi skladbami. Tudi koncerti, ki se prirejajo pri nas in za nas, imajo bolj hrvaško nego slovensko lice. Gospodu «Onysu» bi pa zaklical: Če ste vi zadovoljni z vašo kulturo, nimam nič proti temu; ampak pustite nam našo zapadnoevropsko kulturo. Kaj že je izjavil nedavno zemljoradniški zastopnik (Moskovljevie) v Beogradu? «Edini košček Evrope \ Jugoslaviji je Slovenija. L. M. ŠKERJANC Prav rad se odzovem Vašemu vabilu in to tem bolj, ker sem že sam čital omenjeni članek z ogorčenjem. Ne da bi hotel hvaliti domačo robo, kot je to navada «tamo onkraj Sutle», mislim, da Slovenci pač ne zaslužimo v muzikalnem oziru onega preziranja, ki smo ga deležni od naših bližnjih bratov, in to že zaradi tega ne, ker se potrudimo z vsemi močmi, da uvedemo v našo koncertno publiko razumevanje za skladbe hrvatskih skladateljev, kar je seveda z oziroin na njih redko muzikalno vrednost dokaj težko. Prepričan pa sein, da se Zagrebčani nikdar niso toliko potrudili za našo glasbo, kot mi za njihovo, za kar naj služi v dokaz le navedba, da se je pri nas z velikimi stroški izvajal širolin oratorij Abrahamova žrtev pred kratkim, medtem ko o kakšni podobni izvedbi kateregakoli slovenskega dela v Zagrebu ne vemo ničesar. O članku samem sem mnenja, da je pisan v veselem razpoloženju, tako rekoč v «romanesknem porivu sa dobrom kapljieom rujnoga» ter diše običajno korajžo psevdonimnih avtorjev. Odlikuje se po nepoznanju naših in lastnih glasbenih razmer in neženiranosti, ki meji na junaštvo. V ostalem skrpucalo ne zasluži nadaljnjega razmotrivanja, ker je njegova nesramna tendenca očita. DR. STANKO VURNIK Opraviti imamo s člankom, v katerem so trditve take vrste, da moramo nujno sklepati: 1.) da pisec o našem glasbenem življenju ni dovolj poučen, da ne pozna niti naše glasbene zgodovine 11 i t i naše glasbene moderne toliko, da bi bil upravičen kritizirati jo ali vrednotiti; 2.) da kažejo piščeve izjave o značaju našega glasbenega folklorja tipične predsodke zelo subjektivnega, malo izobraženega in nekoliko zlobnega človeka; 3.) da imamo opraviti s p s e v d o n i 111 o 111. za kakršne se skrivajo le neodkriteži in nepošten jaki, ki se boje odgovornosti. Zato, mislim, ni treba polagati tolike važnosti na g.Onysa in njegov članek. Kulturi Onvs s tem člankom gotovo ni škodil, Hrvatom pa gotovo ni koristil. Misliti mi pa da dejstvo, zakaj naši bratje Hrvati toliko trgajo in v nič devljejo naše kulturne sile. Zadnjih par let se spominjam, da so anonimno napadli tudi našo univerzo, naše gledališče, literaturo, slikarstvo... in bogme v nobenem teh napadov nisem še čital trditve, ki bi kazala resno poznanje naših razmer. Poznamo Hrvate in njih narodno samozavest («šta je Pariš prema Zagreb-gradu?»), žal, da je imamo mi premalo! Toda odklanjamo žalitve na slovenski naslov. Z omejenim lokalpatriotizmom se ne bodo kulturno višje dvignili, nas pa ne ponižali. Ne bi jim, če se identificirajo z Onysom, škodilo nemara malo, čeprav švabskega seruma za resnost in civilizirane manire v kri, baš tistega «švabskega», ki ga nam zamerijo. Če bi hotel biti kdo nizek, bi se Hrvatom revanžiral s prot¡člankom in bi pisal razprave o pustolovstvu, italijan-stvu in čifutstvu v njih kulturnem življu. o madžaronstvu in albanstvu v njih pučki muziki in ne bi pozabil niti hrvatskih propalih oper! Najpametneje pa je. če ne izgubljamo časa z Onvsom in mirno delamo zase: omejeni izpadi nam ne škodijo. Dr. J os. Mantuani: O jugoslovanski glasbi.1 (Nadaljevanje.) Druga pot. po kateri je hotela protireformacija doseči svoje namene, je pa bila gojitev tedanje moderne, umetne glasbe, spevov ob spremi jevanju glasbil. Posebno jezuitski red je deloval na to, da se glasba po Slovenskem modernizira. Od tedaj ni več pelo ljudstvo, ampak samo izvežbani pevci na korih. Pri jezuitih odgojenamladež je raznašala ta načela povsod i po deželi. Posledica je bila, da so širši sloji prepustili to poprišče izvežbanim glasbenikom, sami pa so se v svojem veselju nad glasbo oklenili starejše, torej zaostale poljudne muzike. Izjema med svojimi sodobniki je bil škof Tomo Hren. Dasi je bil gojenec jezuitov, je vendar uvidel. da je treba za ljudstvo s 1 o v e n s k e cerkvene pesmarice. Začel jo je sestavljati, delal l"> let — a naposled so preprečili jezuitje priob-čitev te pesmarice. Tudi imoviti graščaki, meščani in uradniki so gojili moderno glasbo. — Močno oporo je dobila umetna glasba 1.1702.. ko so ustanovili v Ljubljani novo glasbeno akademijo (Academia philharmoni-corum), najstarejše strokovno udruženje v Evropi. Člani so bili naobraženi možje, sami domači de-želani. ki so stali pod vplivom italijanske in nemške glasbe. \ tej dobi je zagospodovala pri nas tudi opera. Sprva so proizvajale italijanske družbe svoje opere v lastnem jeziku. V Ljubljani že 1. 1050., potem 1652. in 1655. Leta 1662. so prišli pevci — Nemci in Italijani — iz Inomosta in od tedaj naprej so se menjavali Italijani in Nemci. Leta 1740. je prišla v Ljubljano Mingottijeva družba, ostala tukaj neka j časa in pela vsem slojem dostopne opere. Leta 1742. so priredili dvorano dež.dvorca v Ljubljani za gledaiiščne predstave, a že 1. 1765. so postavili novo gledališče, kjer je dobila tudi opera svoj dom. Meščani in interesenti z dežele so imeli priliko. čuti najnovejša dela Italijanov, Nemcev in celo Francozov. — Na Štajerskem je bilo kulturno živi jen te osredotočeno v Gradcu, tako da je na slovenska mesta odpadla le tu pa tam kaka drobtinica. ako je bil srečen slučaj: take prireditve so bile seveda za razvoj brez pomena. Še neugodnejšo usodo je imela Koroška. Pred 1. 1787. so proizvajale opere samo v Celovcu skozi to mesto potujoče družbe gledališčnih pevcev, ki so se pa tu le redkokdaj ustavile. Leta 1787. so prenovili plesišče (Ballhaus) in je priredili za gledališče. Prvo društvo, ki se je bavilo tudi z glasbo, so ustanovili v Celovcu 1.1790.. in tako je dobila glasba pole4. v Budimpešti, 1854. je postal flavtist v dvorni operi: od 1857. je potoval po svetu kot virtuoz. — Jurij Mihevec (Micheuz, * 1805) je deloval na Dunaju kot skladatelj: njegove opere so: Das Kind der Fee». 'Der ungetreue Dienst-bote». Die Radikalkur» (vse 1826); «Die Planeten, (1855). «Die Maske» (1840) in opereta Das Reimsniel» (1827). Bil i<> v zelo prijaznih odnosa jih 7. Beethovnom in F r. Schubertom. Leta 1845. se je preselil v Pariz in tam tudi umrl. — Karolina Podgoršek (* 1813 na Dunaju kot liči slovenskih staršev, sestra flavtista Frana Podgorška) je bila 1. 1832. pevka dvorne opere, od 1. 18%. dalje v Draždanah; imela je obsežen kontraalt, dve oktavi in pol (od e do b"). Spričo tedanje bolj enake kulture pa tudi doma niso zaostajali naši glasbeniki, ki jili imamo lepo vrsto. Matija Majar (1809—1892) je imel že leta 1846.. vzlic tedanjemu ozkosrčnemu regionalizmu, pravilno pojmovanje o slovenskem življu. Priobčil je zbirko pesmic z napevi pod naslovom: Pesmarica cerkev na, ali svete pesme, ki jih pojo ilirski Slovenci na Štajerskim, Kranjskim, Koroškim, Goriškim in Benatskim... 1846. Svoja pota je hodil v Ljubljani Leopold Cvek (1814—1898), čigar skladbe so bile priljubljene posebno med preprostim ljudstvom; skladal je pretežno za cerkev. Jurij Fleišman (1818—1874) je skrbel za lahko pojmljive svetne pesmi (v «Grlici», «Mične slovenske zdravite», «Beseda», «Šolske pesmi») in budil slovensko zavest. — Njegov sodobnik je bil Miroslav Vilhar (1818—1871), od katerega imamo poleg kompozicij za klavir in svetnih pesmi tudi opereto Jamska Ivanka» (1830). Ti možje niso samo vzdrževali narodne zavesti s pesmijo, ampak so glasbeno umetnost čim dalje, tem bolj poglabljali. Podpirali so jih y tem delu strokovno visoko naobraženi posamezniki, ki nam jih je dajala Češka. Tako Anton Nedved (1828 do 1896). ki je plodonosno deloval v Ljubljani kot učitelj glasbe, skladatelj in dirigent. V njegove stopinje je stopal domačin Leopold 13 e 1 a r (1828 do 1899) ljudskošolski učitelj, skladatelj in vodja cerkvenega zbora pri sv. Jakobu v Ljubljani. — Na Štajerskem je začel gojiti slovensko glasbo Ivan Mi klošič (1823—1877); posebne zasluge ima kot odgojitelj šolske mladine, je pa tudi, dasi pretežno avtodidakt, dokaj plodovit skladatelj maš, cerkvenih in svetnih pesmi. — Velik korak naprej je storil drug Stajerc. Benjamin I pa v i e (1829—1909), ki je zložil veliko število prikupljivih slovenskih pesmi, tudi opero «Teharski plemiči» (1892) in še prej opereto «Tičnik» (1864). — Poleg Ipavca sta vzdržavala slovensko glasbo Kranjca Kamilo Ma-i t. k (1830—1839) in Fran S. A d a m i č (1830—1877). (Dalje prihodnjič.) Naši skladatelji. Karel Pahor, ki ga svojim naročnikom prvič predstavljamo kot skladatelja, je rodom Tržačan (* 6. julija 1896). Že v zgodnji mladosti je čutil veselje do glasbe in je šestleten deček začel hraniti krajcarje, da si kupi gosli. Z dvanajstim letom jih je dobil in se šel učit igre v šolo najboljšega tržaškega pedagoga Arturja Vrama. S tržaške nemške realke je pobegnil na učiteljišče v Gorico, da se tam posveti študiju glasbe. Nekaj časa je študiral pri Michlu, po maturi je nosil vojaško suknjo štiri leta. po vojni pa se je zopet oprijel študija glasbe. Učitelja sta mu bila za gosli A.Vram, za kompozicijo Anton Illesberg. Pozneje je napravil na dunajskem konservatoriju izpit iz harmonije, kontrapunkta se je učil pri J.Marksu, a je zaradi pomanjkanja denarja moral z Dunaja domov, kjer je študije nadaljeval. Podal se je tudi v Bologno. Pod predsednikom komisije Bossijem je diplomiral iz igre na gosli in izvršil kompozicijsko eksertacijo z najboljšim uspehom. Nato je moral študije zopet prekiniti in si iskati kruha. Organiziral je glasbeno šolo v Idriji, odkoder so ga izgnali. V Ljubljani je nekaj časa igral v opernem orkestru prve gosli, nato pa je prevzel mesto profesorja glasbe na gimnaziji in učiteljišču v Banja-1 uki, kjer je obenem z uspehom poučeval tamošnje pevske zbore, zapisoval in harmoniziral bosanske narodne pesmi, odtod so ga pa poklicali na mesto ravnatelja Glasbene Matice v Ptuju. Tu je našel širok delokrog; organiziral je šolo. osnoval orkester in prirejal komorne koncerte. Pahor je začel zgodaj komponirati. V rokopisu ima vokalne skladbe, največ priredbe narodnih pesmi, poskusil se je tudi v cerkveni glasbi, veseli ga pa predvsem instrumentalna glasba. V krogu naših mladih skladateljev ga iskreno pozdravljamo! Pevska društva. Pevski odsek «Grafika» v Ljubljani je priredil v sredo 30. marca v filharmonični dvorani pod vodstvom profesorja A. Globininga in s sodelovanjem opernega pevca L. Kovača, muzike dravske divizijske oblasti in svojega moškega zbora koncert. Na sporedu so bile tudi skladbe iz «Zborov». Katoliško prosvetno društvo v Celju pridno prireja redne koncerte in se loti tudi težjih skladb. Zbor vodi skladatelj Alojzij Mihelčič. Na zadnjem koncertu je izvajal Sattner-jevo «O nevihti» in dr. Sclnvabovo «Zlato kanglico». .Navzoča sta bila oba skladatelja. Glasbeno društvo «Ljubljana» je zopet oživelo, ker je dobilo pevovodjo v osebi abs. kons. in urednika «Pevca» Antona Dolinarja. Številni mešani zbor je sodeloval na proslavi ItOOletniee rojstva sv. Cirila v Unionu, priredil je pa tudi z lepim uspehom samostojna koncerta v Trbovljah in Tržiču. — Tekom poletja namerava koneertirati v vseh večjih krajih Slovenije. Pevski društvi «Slavec» in «Ljubljanski Zvon» se morata izseliti iz Narodnega doma, ker jima je odbor Narodnega doma sodno odpovedal prostore. Obe društvi sta težko prizadeti, ker nikjer ne moreta dobiti zanje primernih prostorov. Narodni dom nameravajo prezidati za galerijo slik Slovenske akademije umetnosti in znanosti. Mnenja smo, da poslopje za ta namen ni prikladno in bolje bi bilo, da bi institucija s pomočjo vlade in naroda sezidala novo palačo, Narodni dom pa naj bi pustila društvom, ki jim je bil .od početka namenjen. Pevski zbor ljubljanske Glasbene Matice, pomnožen z gojenci in gojenkami konservatorija, mladinskim zborom in delom opernega zbora, je vzorno sodeloval pri izvajanju Beethovnove IX. simfonije pod vodstvom opernega ravnatelja Poliča. Sedaj pa pripravlja pod M. Hubadom vokalni koncert s sporedom najnovejših slovenskih, srbskih in hrvatskih zborov. Zagrebško pevsko društvo Kolo» bo sodelovalo na mednarodnih glasbenih svečanostih v Frankfurtu ob Meni. Izvajalo bo nov oratorij hrvatskega skladatelja dr. Božidara širole «Življenje in delo svetih bratov apostolov sv.Cirila in Metoda» pod vodstvom prof. Srečka Kumarja. Slovenski klub v Sarajevu skrbi za družabno življenje tamošnjih Slovencev. Letos pa je priredil lep koncert, ki so ga obiskali tudi številni Srbi in Hrvati. Kot solistinja je nastopila gdč. Tavčarjeva. Mariborčanka, učiteljica na sarajevski državni dekliški trgovski šoli. moški zbor pa je pod vodstvom F. Gabauerja zapel vrsto slovenskih pesmi. Grafično pevsko društvo «Sloga» v Zagrebu je praznovalo 50letnico svojega obstoja s koncertom pod vodstvom pevo-vodje Pozajniča. Hrvatsko pjevačko društvo «Danica \ Sisku je pod vodstvom svojega pevovodje prof. Frauja Medrickega na cerkvenem koncertu izvajalo p. H. Sattnerjevo «Jeftejevo prisego». Akademsko pevsko društvo «Obilic» je posetilo Ljubljano in doživelo lep, prisrčen sprejem. Na kolodvoru ga je po- zdravila akademska omladina, zastopniki ljubljanske župe J. P. S. in ljubljanskih pevskih društev, Pevska zveza, dru-št va učiteljev glasbe itd. Po koncertu pod vodstvom L. Ma-tačica, je priredilo gostom pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Narodnem domu čajanko. Na ljubljanski univerzi so ustanovili akademiki pevski zbor. Njegov pevovodja je France Marolt ml. Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru je pohvalno pel zborovski part IX. Beethovnove simfonije pod vodstvom ravnatelja J. Hladka Bohinjskega in dr. Čerina v Mariboru, Ljubljani in Celju. Pevsko udruženje praških učiteljev je pod vodstvom svojega dirigenta prof. Doležila z velikanskim uspehom priredilo koncertno turnejo po Angliji in Danskem, praški pevski zbor «Križkovski» pa pod O. Hilmero turnejo po Poljskem in Finskem. Narodno železničarsko glasbeno društvo «Drava» v Mari-bo ru priredi dne 2. aprila 1.1. v Gotzovi dvorani koncert v proslavo 751etnice p. II. Sattnerja. Izvajalo bo pod taktirko prof. V. Schweigerja kantato «Oljki» za soli, zbor in orkester ter «O nevihti» v priredbi za zbor s spreinljevanjem orkestra. Kot solisti nastopijo članici Sattnerjevega zbora A. Bajukova in L. Vedralova ter p. Kainilo koli). Glasbeni listi. «Cerkveni glasbenik», 192", št. 1 in 2. Vsebina: Janez Pier-lingi iz Palestine (dr. Mantuani), Anton Foerster kot človek (Fr. Ferjančič), K jubileju Cecilijinega društva v Ljubljani (St. Premrl). Organist ¡n pevovodja (Fr. Pire), Katere stare cerkvene pesmi z napevi sem zapisal med slovenskim narodom? (Fr. Kramar). Iz odbora Cecilijinega društva. Orga-nistovske zadeve. Koncertna poročila. Dopisi. Oglasnik za cerkveno in svetno glasbo. Naši glasbeni listi. Razne vesti, lo in ono. Glasbena priloga: «Sem kakor oljka», za bas-solo, mešani zbor, orgle ali harmonij (St. Premrl). — «Cerkveni glasbenik», naš najstarejši glusbeni list, izhaja letos že petdeseto leto. Za razvoj cerkvene glasbe v pori lian jan-sk i, nato Foersterjevi in sedaj Preinrlovi dobi ima neprecenljive zasluge. Odkar ga urejuje Stanko Premrl, pa list tudi točno zasleduje vse naše svetno glasbeno življenje in vedno o njem poroča. Ob 50letnici mu želimo še večjih uspehov, predvsem pa mnogo, mnogo plačiljočih naročnikov in radodarnih podpornikov! «Prosvetni glasnik.» Glasilo Zveze kulturnih društev Ljubljana in Maribor. Leto L, št.6/7. «Pevec.» 1927, št. t in 2. Vsebina: Zgodovinski razvoj vojaških, oziroma turških godb (dr. Jos. Čerin). Vestnik Pevske zveze. Iz naših okrožij. Nove skladbe. Iz glasbenih listov. V glasbeni prilogi so se oglasili dr. Fr. Kimovec, Al. Mav in V. Mirk s prijetnimi, pevnimi in za zmožnosti slovenskih zborov primernimi skladbami. Radi se pridružujemo mnenju «Pevčevega» novega urednika g. Antona Dolinarja, da vsi naši glasbeni listi: «Cerkveni glasbenik», «Pevec» in «Zbori» — in, če začno izhajati, «Novi Akordi» — ne bi smeli biti v skrbeli za naročnike. Vsako naše društvo, vsak zbor bi se moral na vse naročiti; s pridom bi jih pa čitali tudi naši pevci in pevke. «Vestnik peveckv a hudebni.» Redakcija in administracija: Praha II. Hopfenštokove ul. č. 15/1. p. List češke Pevske zveze (Pevecka Obec Československa). V št. 3. piše dr. Jaro Hala o 1. in 2. zvezku letošnjih «Zborov»: Zopet opozarjamo na nove «Zbore», ki prinašajo dva umetna moška zbora «Bolne rože» Josipa Pavčiča in «Prošnjo» Martina Železnika, oba homofonna (prvi je harmonično zanimivejši od dru-gega). ter dva mešana zbora na narodno besedilo: E. Adamiča «Ptičev svet» in M. Železnika «Sijaj solnčice!», oba zanimiva po svoji čvrsti ritmiki in prožni melodiji. — Češčine veščim pevcem priporočamo list v naročbo. «Listi Hudebni Matice», urednik dr. Boleslav Voinačka, Praha III, Besedni 3. Zadnji zvezki so predvsem posvečeni razmotrivanjem o glasbenem delu čeških skladateljev Jaro-slava Novotnyja, Emila Axmana in Otokarja Zicha. Prinašajo pa tudi članke o operni noviteti, Bergovem «Vojcku», o pok. Emilu Burianu, o glasbenem življenju v stari Bratislavi, o glasbenih svečanostih v Donaueschingenu 1926.. o današnji ameriški glasbi, o Ostrčilovem «Leto», o Smetanovi libretistki Eliški Krasnohorski, o češkem izvajanju Itandlo-vega oratorija «Mesija» itd. V rubrikah «Iz glasbenega življenja» registrira urednik natančno, dasi kratko, vse važne glasbene pojave doma in v inozemstvu. «Listi Hudebni Matice» so brez dvoma najboljša češka glasbena revija. «Hudebni Vychovn.» 1927, št.l/2. Urednik Antonin Herman, Praha II, Ječna 10. Poleg drobnih vesti o delu in napredku čeških glasbenih zavodov skrbi list za glusbeno pedagogik}. Članki o igri na klavir v teoriji in praksi, o glasbeni vzgoji v srednjih šolali bi jako dobro došli našim glasbenim pedagogom, ki bi svoja izkustvu z njimi le poglobili. — Priporočamo! «Jugoslavenski muzičar.» Glasilo Saveza muzičara u kraljevini SllS. Urednik Fran Šidak, Zagreb, Vojnička ulica 13, II., desno. V organizacijskem pregledu čitumo M. Bravničar-jev govor «Ljubljansko gledališče pred katustrofo» in prof. M.Bajukov članek «Naša organizacija». List pa posveča pažnjo glasbeni kroniki, glasbenim listom, organistovskim zadevam itd. Izvrstne so karikature dirigentov M.Sachsa, J. Gotovca, L. Matačiča, K. Baranovida in skladatelja BI. Ber-se. Prepričani smo, da ima «Jugoslavenski muzičar» med slovenskimi glasbeniki častno število naročnikov. «Sveta Cecilija», smotra za cerkvenu glazbu s glazbenim prilogom. Urednika: Janko Barle, kanonik, Zagreb, Ivaptol št. 31 (literarni del), Eranjo Dugan, profesor muzičke akademije (glasbena priloga). 1927. št. I. članki: Dr. Antun Goglia, Hrvatski glazbeni zavod u Zagrebu (1827—1927). Ludvik Kuba, Pučku glazbena umjetnost u Makedoniji. Dr. Erliard Drinkwelder, f P.Gregor Molitor. O. Bono Jela-vič, f O. Fra Tadija Leko. Prof. S. P. Orlov, Gluzboznan-stvo u Rusiji u posljednjem petgodištu 1920—1925. Robert Alexander, Reminiscence na W. A. Mozartov «Ave verum». Miroslav Shlik, Josef Ilolbrovski. VI. I)., Bilješke iz engle-skog inuzičkog života. Ivan Kokot, Pismo iz Strasbourga. L. šafranek-Kavič, Muzička sezona v Zagrebu. Naši dopisi, glazbena literatura, razne vesti itd. V glasbeni prilogi so priobčene cerkvene skladbe S. L. Kozinovičeve, F. M. Duga-na in O. Kamila Kolba. — «Sveti Ceciliji», izborilo urejeva-nemu hrvatskemu glasbenemu listu, ki svoje čitateljc vsestransko pouči o glasbenem življenju doma in po širnem svetu, pač ni treba še našega posebnega priporočila. «Naš čolnič», glasilo Prosvetne zveze v Gorici, zadnje čase opušča rubriko «Petje». Za tamošnje pevovodje in pevske zbore je prepotrebna in sami jo gotovo težko pogrešajo. «Glazbeni vjesnik», mjesečnik za promicanje glazbene kulture. Urednik Stanislav Stražnicki, Zagreb, Mažuraničev trg št. 16/1, lastnik in izdajatelj Hrvatski pjevački Suvez u Z.agrebu. Hrvatski pevci so dobili svoj list, ki mu radi želimo uspevanja! Po vsebini do sedaj izišlih številk so ga lahko veseli. «Hrvatska narodna pjesma», mjesečnik za promicanje hrvatske narodne glazbe. Urednik Rudolf Matz, Zagreb, Mesnička ulica št. 15, izdajatelj Seljačka pjevačka župa «Matija Gube». — V prvih zvezkih so prispevali zanimive priredbe hrvatskih narodnih pesmi za moški in mešani zbor Jakov Gotovac, Antun Dobronič in dr. Pavao Markovac. «Hrvatska pozornica.» Ilustrovana revija zu teatar i film. Lrednik Stanko Tomašič, Zagreb, Kačičeva ulica št. 11. _ Podoben list bi morali izdajati za naše gledališče v Ljubljani. Izhajal je pred časom «Gledališki list», ki je publiko zainteresiral za repertoir in izvajalce. Če ga noče izdajati uprava, naj bi se opogumilo Udruženje gledaliških igralcev. Ali ne bi šlo? Operna in koncertna kronika.1 Ljubljanska opera. Iz heroične opere se je v pariški operi razvila velika opera. Tipična reprezentanta tega opernega stila, v katerem je zunanji efekt glavna stvar, sta v prvi vrsti Meyerbeer in Halevy, oba po rodu Žida. Židovstvo je dalo vsem tem operam tudi internacijonalni žig. ' Ker «Zborom» koncertna poslovalnica Glasbene Matice ne pošilja poročevalske proste vstopnice, smo poročilo o ljubljanski koncertni sezoni izpustili. — Ured. Pri nas smo pod taktirko Balatke in v režiji Knittla videli I lalevyjevo «Židinjo» z Betettom in Rumplom v vlogi kardinala Brognyja, Knittlom - Eleazarjem, Reho - Žaludovo ter manjšimi vlogami v lokali Lovšetove, Kovača, Janka, šub-lja itd. «Židinja» dovoljuje zlasti v svojih treh glavnih partijah pevcem, da se široko razmahnejo in pokažejo vse svoje pevsko znanje. Navzlic pretresljivi tragiki svojega dejanja pa «Židinja» ni vzbudila trajnega interesa pri publiki. — Zanimivejša in z večjim zadovoljstvom sprejeta je bila izvrstno naštudirana Mozartova komična opera «Cosi lan tutte» s šestimi našimi ljubeznivimi pevci: Lovšetovo, Thalerjevo, Poličevo, Betettom, Banovcem in Mitrovičem. Ravnatelj Polič se je z njo izkazal kot izvrsten interpret Mozartovskega stila. Omenjena grupa pevcev z g. Poličem je s «Cosi fan tutte» dosegla pri gostovanju v Osijeku najmočnejši uspeh. Takoj po novem letu pa smo imeli zopet premijero. Gospod štritof je naštudiral Verdijev «Ples v maskah» s Kovačem, I lolodkovom, Žaludovo, Potučkovo, Lovšetovo, Ribičevo, ¿ubijem itd. V partiji Amecije pa smo slišali kot gosta sijajno pevko, primadono berlinske državne opere, gospo Ljubico Oblak-Strozzijevo, v vlogi Lirike pa tudi bivšo članico naše opere gdč. Sfiligojevo. Žal, da ima g. štritof premalo prilike za pogostejše uveljavljenje. Njegova široko-poteznost in komaj zadrževan vroč temperament dajeta njegovim kreacijam poseben, živ, ognjevit tok. Dne 13. marca smo slišali dolgo pričakovano Sattnerjevo «Tajdo» pod Poličevo taktirko in solisti: Betettom. Lovšetovo, Kovačem, Zupanom, Ribičevo, Mohoričem, Poličevo. Asejevo, šubljem, Sekulo, Perkoin, Potučkovo, Jankom in (v nemi vlogi) Gregorinom. Tako dirigent Polič kot režiser Šest in scenograf Vavpotič so vložili ves svoj trud in vso svojo energijo v to naše domače delo in ga s pevci, zborom in orkestrom vred dvignili do najčastnejšega uspeha. Godba «Tajde» je simpatična, preprosto melodijozna, lahko um-Ijiva. Njena moč leži predvsem v številnih zborih, ki prepletajo vse tri akte tako, tla spominja delo na svojedobne madrigalne opere 16. stoletja, prenešene seveda v muzikalno moderno polpretekle dobe. Ako se odločita libretist gospod dr. I. Pregelj in komponist za revizijo «Tajde», pa bomo z njo dobili do sedaj najboljšo slovensko opero. V «Nižavi» je gostoval naš rojak g. Bukšek prav uspešno, v «Manon» sofijska primadona g. Zolotarevič, ki smo jo poslušali s prav posebnim užitkom, v «Borisu Godunovu» in «Rigolettu» pa slavni Zulevvski, ki je predvsem neprekosljiv igralec in šele nato dober pevec. V «Prodani nevesti» so se prav srečno uveljavili naši trije najmlajši: Ribičeva (Marinka), Banovec (Janko) in Zupan (Kecal). Zagrebški Filharmoniji je po dveletni pavzi omogočila podpora vlade in mesta Zagreba, da v tekoči sezoni zopet prireja redne koncerte kot matineje v Narodnem gledališču. Dirigirajo Krešimir Baranovič, Oskar Smodek, Milan Sachs, Friderik Rukavina. L. Matačič i. dr. Sporedi matinej so deloma namenjeni proslavi lOOletnice Beethovnove smrti, prinašajo pa poleg svetovnih novejših simfoničnih skladb tudi nova domača dela, tako 11. pr. dr. B. Širole narodno suito «Otmica», Blagoje Berse odlomke iz cikla «Iz moje domovine» (Sablasti, Sunčana polja), dr. B. Širole «Koncertno uverturo» in J.Gotovca «Simfonično kolo». — Kot gost je nastopil bivši ravnatelj Češke filharmonije v Pragi Viteslav Celanskv in je dirigiral Smetanovo simfonično pesnitev «M i v last» in Dvofakove «Slovanske plese», Krešimir Baranovič pa je gostoval v Pragi s prej omenjenimi skladbami Berse, dr. širole in Gotovca. Hrvatski glazbeni zavod v Zagrebu praznuje letos stoletnico svojega obstoja s svečanimi koncerti. Hrvatski skladatelj Lujo šafranek-Kavič, glasbeni referent «Obzora» itd., je dokončal svoje novo operno delo v treh dejanjih «Medvedgradska kraljica» ter jo izročil v prvo uprizoritev in izvajanje zagrebški operi. Tretje Šafra-nekovo operno delo (prvo «Hasanaginica», drugo balet «Fi-gurina») bo režiral Tito Strozzi. dirigiral pa K. Baranovič. Vilma de Thierry-Kavčnikova. priljubljena altistka in mezzosopranistka ljubljanske opere, je gostovala v Diissel-dorfu. Pela je vlogo Amneride v Verdijevi operi «Aida» z ogromnim uspehom. Nove skladbe in izdaje. Josip Pavčič: Gozdič je že zelen. Narodna pesem, primerna za nagrobnice. Za moški zbor priredil —, založilo pevsko društvo «Ljubljanski Zvon» v Ljubljani. Cena parti-turi 5 Din; če jih kupi društvo za ves zbor le 1 Din 50 par. Nove nagrobnice. V založbi knjigarne Goričar in Leskov-šek v Celju so izšle štiri žalostinke Karla Bervarja: 1. «Slovo», moški zbor; 11. «Solza», moški zbor; III. «Smrtni sen», mešani zbor; IV. «Gomila», mešani zbor. Založnik nam izdaje 11 i poslal v oceno. Martin Železnik: 14 postnih pesmi za mešani zbor in orgle. Samozaložba. Cena partituri 15 Din. Martin Železnik: Zveličar naš je vstal iz groba. Devet pesmi za mešani zbor z orglami. Samozaložba. Cena partituri 8 Dip. Tzdaje se dobe v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. -f Železnik je bil naši glasbeni javnosti dolgo neznan: na tihem je snoval in pridno ustvarjal. Zadnje čase stresa skladbe iz rokava: cerkvene in posvetne. Obe pravkar izišli zbirki odlikujeta plemenita, prisrčna melodika in pestra, barvita harmonika. Postne pesmi so resne, spokorne, velikonočne pa jasnejše, živahnejše. Premrl je na svojega učenca lahko ponosen. Cerkvenim zborom teh pesmi ne moremo dovolj priporočati. Dr. Anton Goglia: Hrvatski glazbeni zavod 1827—192?. Zagreb 1927. Ponatis zgodovine Hrvatskega glasbenega zavoda iz «Sv. Cecilije». Josip Lavtižar: Mlada Breda. Opereta v dveli dejanjih. Samozaložba. — Mi dela v oceno nismo prejeli. Razno. Ministrstvo prosvete je junija meseca 1926. razpisalo nagrade za najboljša književna in glasbena dela. Jury za glasbena dela (Petar Krstič, Stevan Hristič in Ivan Brezovšek) nagrade za orkestralno kompozicijo v znesku 4000 Din nI prisodil nikomur. Od vokalnih skladb je prejela nagrado 2000 Din skladba «Miserere» Julija Germanija, pohvaljena pa je bila skladba «Povardarski Karavan» Pere Iliča. Ali so slovenski skladatelji konkurirali, nam ni znano. Dr. Josip Čerin, višji kapelnik muzike dravske divizijske oblasti v Ljubljani, je praznoval dne 19. marca 1.1. 60letnico svojega rojstva. Njegova godba, godba narodnega železni-čarskega društva «Sloga», pevska zbora «Grafika» in «Ljubljana» so slavljencu na predvečer rojstnega dne priredili lepo podoknico, jubilant pa je prejel nebroj osebnih i 11 pismenih čestitk ter darov. Na koncertu Beethovnove IX. so ga počastili z venci in cvetličnimi darovi. Zaslužnemu glasbeniku, ki ga naši pevci zlasti poznajo po njegovih prvih priredbah popularne pesmarice Glasbene Matice, tudi naše čestitke! Festival zborovske glasbe prirede leta 1928. na Dunaju pod protektoratom udruženja «Ostmärkischer Sängerbund». Udeleži se ga baje 100.000 pevcev iz vsega sveta. Listnica uredništva in uprave. V današnjem zvezku (dvojna številka) smo priobčili živahen in učinkovit V. Mirkov «Neven-kolo» za moški, ženski in mešani zbor, dalje vsekakor zanimiv ženski dvospev (zbor), klavirja «Tožba» Emila Adamiča, z ognjevitim mešanim zborom «Vipavska» se predstavlja kot skladatelj ravnatelj ptujske Glasbene Matice Karel Pahor. Martin Železnik pa podarja peven in prijeten zborček «Pri ločitvi». —Gg.skladatelje ponovno v ljudno prosimo, da nam pošljejo svoje nove skladbe v objavo. G. M. R. v Č. Vaš mešani zbor bi o priliki tiskali, toda z nekaterimi popravki v ritmu in harmoničnimi retušaini. Pošljemo Vam ga potem nazaj. Z današnjo dvojno številko smo ustavili list vsem naročnikom, ki za letos še niso nakazali naročnine. List nas stane preveč denarja, da bi ga mogli zastonj pošiljati. — Kdor naenkrat težko utrpi 40 Din, naj pošlje takoj polovico, polovico pa v juliju. Urednikov zaključek 28. marca 1917. JT.letnik, ŠP.3, ct. I NEVEN KOLO Ci^J^ocZ^čct . ) A. TejreZo. IcLStUjjy/vTfc sYkZïci srcLcu^cZe z:e/nZfctJieh¿e foe, ¿e, ikcuZ joe— yretJeolo jf&ve^ m m à i; M à 4, n Jka.o f 'P ç> P P ja T? Cčko M Ovct - X H T n ¿7Z£> ¿ &&0 amer,j mt n / 21CV. . S p p S ¿ J) J) 2= fflf — AjcLj Tictj ha srna,}ia,/?a,- J> h A * ^e_Act /íty 3£ccezijcZps,eJ çtniMiï} Ž i làèèèà see2T?_ Tfct i I ) J> neftsp \7ecx2j?oiyr¿Síjkc>¿oSfé_ ve /ko7o à MtM èààà i die—seJ xezriZfczrtek.se frese, 7?cuž J?o— ¿ta z-et ZkoZo £ ? ? f# k i ž a net/. ¿tezisJk jyé- ve— Zbor. ž -^L _ ruz/ rict-í m 'TtacZe-cWZK. nizrpj TTiío £¿rn¿ bio ¿ i t posTít v zt Je& ¿zz à £ T Plnl //vfctj' Ay/o i =F semctj. ï ftl J)> h| Jl ji g i p p ip y f 3a iriJtHnruscv a Tr/o p/'liacpccjiiç^ o?£i po. \jfèr£>/zJzoZo SlS /*ctclo ¿grain fiatxMrr. ¿fàiJtupruxi a Tno, pa JCC. [N T ¿Ltpreu*. '-J T'eiïori S&asz- T 0_vu Àao TTp -jko. 'o-i—gra /tiOj ^/Ve— veiis— JLh 1 r ÂctO l teo jet. t ¿ÂO me ¿ko arrut n ./ta FCC_ ¿fan. £ Li, /ne i 3tiutjie^ha,àa ' lïasi. de Fa. vtfe_ Ma *Aè/ta jgaou T't/_e?~c__de -A-ft—#i j- fljx s ? frse—se. &ad po_ ZQ yyb nsjg- net f - > '> > > net: r pO- lÛbt veo ffo 1r^a£oïp a- ve. J) K % tv 'eï-^e. ~/ictjJ-ic^Aic nez : f stct: / : / 7? p' p P m se sme— mé 7z7ytr- zrizj. % 7z7fa> /szz/ T. Hid TntxZa sraužrji. '"' Jl J' J' m AoZ^fcoj* T z_ TnctZo ¡ccteirzí. f P í a not^o z-craf^j?. PP SZcilZ&Z7?t Shztz&t po -t/Zeate ¿¿ ar tetrtzro. S t- VpoZ/e Z7 _ _ > > ^ ZtzcZJčZpo. -¿?Zez¿¿ Petfipo. m ^ " 1 ft I vpoTfe _ _ mk f} § Vpol/e z¿__pffic^j > > £ > > IP -EÏ SIBl vÙ7s&eso Vcsls/CČ* SO m 'S ÍÉ=É i cyroj¡rd/am? Ä*— '¿rojtd/abZz /cUf/o^cZe  S |E ^-# Z yj'ojrc7/a/¿c r fa.. ¿ 'Irojttfra&Zi I ÜP poZrtl so P i paZ/zZ ¿-o z 'occZosžpiZ. i te 7- > Jezijo__ c/(> zrvjtcZ/uzroxcfr'aà'"scfoeya É pm potni so t fc_ sij .rcu&s&pv- — t -t > 2 » g t p g Ï S /laficboft, fwJlarZifA/i¿? er ei s reči, »z •El V W X viriceu? nc*j?o¿ ni? à rzctse si Ä'ieii. A/¿/ic/¿'¿ s v eft j SVi.S/tze/ sreči. J6 vùwemjia/jol ni/ A wm. m^rn nct^se si /čče- fo. yVi/iafpi sreči, AfiJ?ae¿ sveči, mm- àQl £ jr y ¿ni vm net/W nil H net si /eie- ŽHtjrUfl ¿ ¥ 7ict-.el à r r^r jfäxko/* vsttz&pfâtu j9ra sfice za CJCtífcoi' rjcaeefr žet- ¿osA/jj-(yjoc¿¿} rJrfpâigZohoJei foi.jp so Sodù ' 27r* s fa za za _ ¿osf/?repoa¿ts r/tipfopfoio/ei fr'ljP SO SOC?¿: gp jSL tp- xcc~ lo _ sfaie Ms. FFT sf/w ¿i S ¿poleo (MM t- ig > S ¿rateo . J»—■■-— P Scrofeo mm =Ttt- S"¿trofeo. ES s ¿¿troje -r-f * 9L > >. sc uro /e >_2- sZccro je> iü z&Zo rzac¿¿'za/io. ^- nase C¿P.~ m & zacžržit. I-» > ^ sitzse c¿e— j^eZo z.a cfj'zÀ/io (O) "> y j £ tí trs «o P y 2T / -/ff. „sabori/9&7\ ¿Z.lefni&JfiS/íc. I Vnaz-oežnesn fosu^,. PRI LOČITVI. (Sor-icoí/.) AVe&anl t. P ?" sñm¿!Tircčaf m¿ se it* J> p ^ r f , ¿fco. s rrrrn minpa mi rsrc¿¿ c. ËilGn 1'H^fi Pizdé c?j-¿&/'jze/z¿r¿ Pry ' œ yVêJeoï¿Ječ Jzjfre/e. frodesrz ¿/z/frejml ¿*e ^àM S à i 'l'ÏJTb V f f P m proscl/w foin Pejzc rpro$¿¿rz?Jee. d? p*p P r É iÉÂâ ■Ksrczz Pe¿wdes.T2ja & szcsiZ c¿o }.n¡> j> j» m & M P P P P P srojec/cLz&ctsi/epc* ' dne. o J-J „ n^f J-J F J| i J>-JHHE f P P P P'f fr s*e^c'e ¿sx se UM* í £ 7 P P P P P mirifaj se, zlusrc/ y a. Tie/edcyjnidvQspojmryai/ se stanji ne srt^ mores ¿vez ¿,¿ái¿is „ja jT ¿0- F=? HmU ' 'K p p r i: F Najboljši šivalni stroj V in kolo je edinole Josip Petelinc-a znamke GRITZNER ADLER za rodbino, obrt in industrijo, istotam najbol ši Švicarski pletilni stroj Pouk v vezenju in krpanju nogavic in perila vsak čas brezplačen. Posamezne dele za šivalne stroje in kolesa, pnevmatika, igle, olje. Najnižje cene, najlepše opreme, večletna garancija, tudi na mesečna plačila. Edinole LJUBLJANA Telef. 913 blizu Prešernovega spomenika ob vodi. NOGAVICE žepni robci, kravate, klotl v raznih barvah, šifoni, dežniki, palice, nahrbtniki, razni svilnati trakovi v raznih barvastih kvalitetah, mila, rokavice, jedilno orodje, aluminij in srebro, žepni noži, škarje lasostrižnice, kompletne potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, tapetnike in sedlarje najceneje pri Josip Petelinc-u LJUBLJANA ob vodi v bližini Prešernovega spomenika. NAŠA PRAVA DOMAČA n KOLINSKA CIKORIJA «tivr K HI m » CARINSKO - POSREDNIŠKI IN ŠPBDICIJSKI BUREAU ^XJÜBUANA^ KOLODVORSKA ULICA 41 TELEFON INTERURBAN STEV. 454 f LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA j i ----- ------*--------- i 1 Ljubljana, Dunajska Brzojavni naslov; Banka Ljubljana USTANOVLJENA 1900 Telefon štev. 261, 413, 502, 503 in 504 Delniška glavnica Din 50,090.000'— Skupne rezerve okrog Din 10,000.000'— J | PODRUŽNICE: * Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst | AGENCIJA* Logatec J e> priporoča za vso bančne posle j „SLAVIJA" JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI ZAVARUJE PROTI OGNJU, TATVINAM, NEZGODAM ITD. TER NA DOŽIVETJE IN ZA SLUČAJ SMRTI. C£»5> PODRUŽNICE PO VSEJ KRALJEVINI. DOMAČE PODJETJE. 0k= © I m Ô Litografija Čemažar ¡n ôrug | LDUBLJñNñ © M 8 ÍTlasarykoua cesta (poleg Ranzingerja) razmnožuje note po soliânih cenah 'Vrt <3 8 zelo H 8 © ô i 8 y 6 ter izàeluje usakaurstna öruga lito-grafska âela kakor etikete, lepake, ôelnice itâ. Glasbene priloge „ZBOROU" so natisnjene u litografiji Čemažar in drug. ^ 'V/i Û ej rOBRTNA BANKA v LJUBLJANI^ CENTRALA: KONGRESNI TRG 4 Sk PODRUŽNICA: LJUTOMER TELEFON ŠT. 508 RAČUN PRI POŠTNI HRANILNICI, PODRUŽNICI v LJUBLJANI, ŠT. 12.051 TELEFON ŠT. 508 DAJE KREDITE V OBRTNE SVRHE, POSPEŠUJE USTANAVLJANJE OBRTNIH IN INDUSTRIJSKIH PODJETIJ, IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NAJKULANTNEJE. VLOGE NA KNJIŽICE IN NA TEKOČI RAČUN SE OBRESTUJEJO KAR NAJUGODNEJE, VEZANE VLOGE PO DOGOVORU PRIMERNO VIŠE. > k__& 1 • | Tordka ban Perdan msi | | Glauni založnik: V Cjubljam | | Ciril-HletodoDih ožigalic in Gril-ITldodoDcga čaja d zaoitkih. najnižja cena in točna postrežba. V zalogi oedno: VDISDISDUDISDISDISOISDISDISDISD najfinejše namizno olje, kaoa, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi ose drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah. ^ I I f I t | A NT. Krisper I fc LJUBLJANA tf 8 MESTNI TRG 26 STRITARJEVA UL. 3 | GALANTERIJA, PERILO, | | PLETENINE IN ČEVLJI | f V