Glasnik SED 21 (1981) 1	10
etnološko preučevanje ga izseljenstva
slovenske- muzeologija in konservatorstvo
Program študija slovenskega izseljertslva je povezan z raziskovalno nalogo „Etnološko preučevanje slovenskega !zseljenstva"_ Njen potek določajo na eni strani finančna sredstva, na drugi strani pa veliko zanimanje slušateljev elnologije, ki so pripravljeni sodelovati. Predmet preučevanje je vsebinsko obsežen, metodologija je neizdelana, dokumentacija je raztresena po arhivib, knjižnicah, raziskovalnih in drugih ustanovah. Ob ugotovitvi teh dejstev je bilo smotrno osredotočiti se najprej v najbolj izvedljive naloge: zbiranje dokumentacije, pregled fondov raznih ^stanov, evidentiranje in anketiranje izseljencev povratnikov in terenske raziskave v tujini, kjer je to le možno. V to delo so se že doslej in se bodo, upamo, še v bodoče Vključevali študenti etnologije v okviru rednih praks ter seminarskih in diplomskih nalog.
Povratniki iz Avstralije in Argentine, sta temi dveh ^'Plomskib nalog v delu, izseljevanju iz Bele krajine in Prekmurja se bosta posvetili diplomska in seminarska naloga
Uresničevanje naloge, da preučimo način življenja Slovencev in njihovih potomcev v deželah ¡migracije, nam dodeljena sredstva omogočajo samo v neznatni meri. Raziskave, ki jih že opravljajo ali jih bodo opravljali st'Jdentir pripravljeni potovati in raziskovati na lastne stroške, so „conditio sine qua non" izvedbe projekta in 50 dokaz idealističnega študentskega potenciala. Ta trdi-lev ni pretirana — v teku so raziskave v Franciji, Ar9entini, ZDA in zdomcev na Švedskem.
Raste dokumentacijski fond, za katerega upamo, da v kratkem postal del strokovno vodene in urejene oKumentacije pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fa-'tete. Doslej smo izpisali fond Zavoda za migracije in narodnosti, bibliografijo v Narodni in univerzitetni knjiž-zbrali smo podatke o aiikvotnih upokojencih v SR oveniji, po regionalnih zdravstvenih skupncfttih zbiramo dodatke o izseljencih povratnikih v Sloveniji.
Sodelavci projekta so tudi zunaj fakultete, strokovnjaki in posamezniki, ki jih stvar zanima ali pa imajo ^posredne izseljenske izkušnje. Sodelavci s PZE za etnologijo se enkrat tedensko zberejo na dveurnem Serr"nari^, ki je btl doslej namenjen splošnemu razgledovanju po slovenski izseljenski problematiki, pregledovanju 1 erature in njenemu faktografskemu reproduciranju. Ob Potresu zgodovinskih, geografskih in drugih raziskav Ocarno okvire etnološkega delovnega področja, etno-91!1 lastna izhodišča. To iskanje napreduje ob ugotavlja-odsotnosti načina življenja na ravni vsakdanjosti v seh obravnavanih znanstvenih pristopih. Tu se bohoti
živ!1' 3 Z c'es^r'Pc'JD masovnih pojavov, medtem ko ^ Jenje posameznikov, ki je časovno, prostorsko, social->n kulturno diskontinuirano, ostaja med mejami strok )e vredno samo naključne pozornosti. V najbližji rodnosti nameravamo torej opredeliti predmet preuče-r' 'zdelati metodologijo ter terensko raziskovati kov " Živl'er,'a slovenskih izseljencev v tujini inpovratni-
MOJCA RAVNIK
S študijskim letom 1971/72 je bila na ljubljanski filozofski fakulteti v okviru PZE za umetnostno zgodovino ustanovljena stolica za muzeologijo in konservator-stvo. V letih 1950/63 je predaval ta predmet prof. Franjo Baš, vendar ¡e bil namenjen samo študentom umetnostne zgodovine. Muzeologijo so do 1971 obravnavali bolj ali manj obrobno v okviru študija na posameznih oddelkih tj. na arheologiji, etnologiji in umetnostni zgodovini. Pravim obratnott.i. z gledišča muzejskih in spomeniško-varstvenih interesov posameznih strok in ne s poudarkom na interdisciplinarnem pomenu muzeologije in konser-vatorstva. Šele 1971 je to postal skupen predmet navedenih oddelkov s temu ustrezno začrtanim učnim programom.
Predavanja iz muzeologije in konservatorstva trajajo dva semestra, v katerih se študentje seznanjajo z bistvom in glavnimi nalogami obeh področij. Prvi del študija zajema osnovne pojme muzeologije kot znanstvene discipline in praktične vede. Sledi oris zgodovine muzejstva v svetu in doma, nato tipologija muzejev z opredelitvijo pojmov zbirka in muzej. Študija obravnava nadalje osnovne naloge muzejev, muzejsko dokomentacijo, muzejsko arhitekturo in muzejske razstave. Prav tako zajema ljudskoizobraževalno in znanstvenoraziskovalno dejavnost muzejev, posebej njihove poljudnoznanstvene naloge, nadalje muzejsko pedagogiko in andragogiko, slednjič muzejsko propagando s poudarkom na povezovanju muzejstva z organizacijo združenega dela, s turizmom in muzejsko zakonodajo.
Drugi del študija je posvečen spomeniškemu varstvu, najprej osnovnim pojmom te dejavnosti in vede ter opredelitvi pojma kulturni spomenik. Zajeta je zgodovina razvoja spomeniške službe v svetu in na domačih tleh, posebej s poudarkom na Sloveniji, nadalje teoretične in praktične naloge spomeniškega varstva. Študij obravnava klasifikacijo spomenikov in njihovo opredeljevanje kot arheoloških, etnoloških, umetnostnih in zgodovinskih objektov ter spomeniških območij. V okvir predavanj sodijo nadalje osnove urbanizma s posebnim naglasom na vlogi zgodovinskih predelov, prav tako osnove regionalnega planiranja, osnove varstva narave in varstva pokrajine. Posebno poglavje zajema spomeniško dokumentacijo z evidenco, topografijo, registracijo spomenikov itd, Vključena so še poglavja o problematiki spomeniške propagande, o odnosu med spomeniškim varstvom in turizmom, spomeniška zakonodaja in mednarodne konvencije. Študij osvetljuje tudi specifičnosti slovenskega spomeniškega patrimonija.
V	okvir dela v dveh semestrih so vključene še ekskurzije v pomemhnejše domače muzeje, seznanjanje z internim muzejskim delom in postavitvami razstav, prav tako tudi ogledi, posvečeni problemom urbanizma, funkciji mestnih jeder in aktivni vlogi kulturnih spomenikov.
V	načrtu je, da bi študij spopolnili z vajami, praktično terensko delo med počitnicami pa je deloma že v programu posameznih PZE, tudi v etnologiji.
Vse bolj se kaže tudi potreba, da bi predmetno snov razdelili v dva ločena predmeta — muzeologijo in konservatorstvo, saj sta se obe panogi v zadnjih letih tolikanj razmahnili, da ju je potrebno tudi v obliki študija predstaviti obširneje — teoretično in praktično.
Program stolice za muzeologijo in konservatorstvo zajema tudi podiplomski študij, ki jeza sedaj organiziran