V prejšnji štev.lki smo poročali j o sestanku direktorjev ptujskih gospodarskih organizacij, ki ga je sklicala predsednica občinske skupščine, tov. Lojzka Stropniko-va. da bi na njem proučili gibanje gospodarske proizvodnje v letošnjem prvem polletju in probleme, ki so nastali z julijskim zvišanjem življenjskih stroškov V soboto, 1. 8. 1964, je bilo v dvorarV občinske skupščine posvetovanje sekretarjev osnovnih organizacij ZKS in predsednikov sindikatov, na katerem so obravnavali isti vprašanji. Polletne analize gibanja gospodarske proizvodnje kažejo, da je bil glede na isto obdobje lanskega leta storjen korak naprej, vendar nikakor ne dovolj velik, da bi lahko govorili o posebnem uspehu. Realiziranega je bilo 44 °/o predvidenega letnega brutopro-lzvoda. Toda to je le povprečje, ki so ga nekatere gospodarske dejavnosti, npr. gostinstvo in gradbeništvo znatno presegle, industrija je šla po začrtani poti, kmetijstvo, zlasti pa še obrt pa nista mogla obvladati zastavljenih nalog. Tudi v izvozu, od katerega je večkrat odvisen uspeh gospodarske proizvodnje, ni mogoče govoriti o uspehih, saj je dobre rezultate doseglo le podjetje Les, vse ostale gospodarske organizacije pa so se komaj približale planiranim dosežkom. Posvetovanje se je nadaljevalo z razpravo o zvišanju osebnih dohodkov zaposlenih, ki je nujno že zaradi same potrebe po zvišanju življenjskega,standarda, posebej pa še zaradi julijskega zvišanja cen nekaterim življenjskim potrebščinam. To vprašanje je prav v mariborskem okraju najaktualnejše; življenjski stroški so bili namreč tukaj že doslej najvišji, v juliju pa so se povišali še za 19 '/•, medtem ko je slovensko povprečje 12 "Io. Ob teh številkah izgubi:' svojo veljavo dejstvo, da se je netto osebni dohodek od lanskega leta zvišal za 38 •/». Ta porast je bil najmanjši v tistih dejavnostih, ki imajo že od nekdaj najnižje dohodke: gradbeništvu, kmetijstvu, prometu, posebej pa v obrti, kjer prejema še celo več kot 30 °/o zaposlenih manj kot 25.000 dinarjev mesečnih dohodkov. Našteta so bila nekatera podjetja, v katerih v I. polletju stanje ni ugodno: Opekarna Žabjek, Delta Ptuj, Vinko Reš Ptuj.... vendar s pripombo, da veljajo podatki za mesec maj in da se je od takrat lahko že veliko spremenilo. Pou- i dariti pa je treba na drugi strani, j da v dobri četrtin: gospodarskih ' organizacij, ki se niso zanašale na pomoč od zunaj, temveč so se oprle na lastne moči in uporabile vse razpoložljive notranje rezerve, ni več zaposlenega s prenizkimi osebnimi dohodki Znano je, da je Zvezni izvršni svet sprejel sklep, po katerem je treba zaradi povečanih stroškov vsakemu zaposlenemu izplačati mesečni dodatek v višini 1.500 dinarjev. Toda to ie in mora biti le najnižja spodnja meja, v resnici pa so lahko zneski kaj različni. Zato je zanimivo pogledati, kako so, oziroma bodo ta problem rešila nekatera ptujska podjetja: največja tovarna naše občine, TGA Boris Kidrič, se bori s precejšnjimi težavami;prizadele so jo stalne redukcije električne energije in njena podražitev, prav tako pa tudi podražitev premoga. Zato so prisiljeni izplačevati dodatek v njegovi minimalni vrednosti vsaj do konca tega leta. V nekaterih organizacijah pa so se odločili drugače: zaposlenim z višjimi prejemki bodo izplačeval: minimalni dodatek, tistim z nižjimi pa višjega, celo do 5.000 dinarjev (TV1 Majšperk, TAP Ptuj). Vse delovne l organizacije pa so si edine v tem, ! da v naši občini že v juliju ne j sme biti zaposlenega, ki mu ne bi bil izplačan dodatek. Vprašanje je, kje naj se v trenutku najdejo sredstva, ki jih prej za osebne dohodke nikjer ni bilo. Naj se nadaljuje verižna reakcija zviševanja cen? Na posvetovanju je bilo poudarjeno, da se sredstva na tak način nikakor ne 1 smejo iskati; treba jih je ustvariti z racionalnejšim gospodarjenjem in večjo produktivnostjo. Največji delež pa daje v ta namen družba sama, sai je odpravljen dodatni prispevek na osebni dohodek, zmanjšan prometni davek, v načrtu pa je celo, da bo v prihodnjem letu odpravljen redni prispevek na dohodek. Tako se sproščajo sredstva, ki jih naj gospodarske organizacije koristno uporabijo za zvišanje življenjskega standarda delovnih ljudi. Prišli smo torej v obdobje »raz-državljanja« gospodarstva in je prav zdaj čas, za energične ukrepe, ki morajo imeti en sam cilj: zvišanj« standarda Šele takrat ko bomo proizvajalcu vedno več nudili, bomo smeli od njega tudi več zahtevati. Š. D. Perutninska farma in zadružna dvorana služita namenu Za letošnje praznovanje praznika občine Ptuj v spomin na Slovenjegoriško Lackovo četo je bilo značilno, da so bile slovesnosti v sončnem dopoldnevu in da so se prireditelji slovesnosti, Občinska skupščina Ptuj, »Perutnina«, KZ »Jože Lacko« Ptuj in Krajevna skupnost Markovci skupno z organizacijami in društvi, zlasti s TD »Partizan« na nje dobro pripravili. Udeležba na slovesnosti je bila primerna, bila je sobota in kolektivi v občini so delali. Je seveda drugače, ko se udeležijo slovesnosti kolektivi iz podjetij, zavodov in ustanov. Vabilu so se odzvali visoki funkcionarji iz Ljubljane — Boris Kocjančič, Franc Simonič, iz Maribora — Zvone Cajnko; iz občine Ptuj poslanci, borci NOB in njihovi svojci, odborniki občinske skupščine ter predstavniki podjetij, zavodov in ustanov iz občine ter precei občanov, mladine in odraslih. Prva svečanost je bila otvoritev perutninske farme na Bregu. farmi, za način krmijenja pohan-cev. valjenja itd. Po ogledu farme in sprejemu v sindikalni dvorani so se vsi skupaj podali v Markovce. V Markovcih je bilo že vse na-red. Zastave, mnogo ljudi, oder, godba in ozvočenje. Pri zadružnem domu je vzbujal pozornost kurent kot posebnost tega kraja. Našli so se predstavniki, funkcionarji, borci, znanci in prijatelji, mlajši in odrasli in vsi skupaj so se o mnogočem pomenili. Slovesnost se je začela pred urejenim zadružnim domom, pred obnovljeno spominsko . ploščo padlih borcev, pred vrati v novo urejeno zadružno dvorano. Na odru so se zbrali predstavniki In gostje iz Ljubljane, Maribora, Ptuja in z območja ptujske občine. Po defileju pred odrom in po raportu predsednici občine Lojzki Stropnikov! o pohodu patrole po partizanskih poteh TV 14, po nagovoru o zgraditvi in ureditvi zadružnega doma v Markovcih, po predaji prapora in po vsem predsednice skupščine Lojzke Stropnikove in z določitvijo delegacij za raznositev vencev na spomenike padlih borcev NOB v občini Nato je bila razdelitev odlikovanj in priznanj aktivnim občanom za njihovo prizadevanje na področju telesne vzgoje. Nastopil je šolski pevski zbor, sledila je partizanska enodejanka ter prvo predvajanje partizanskega dokumentarnega filma. V dvorani se je zbralo ogromno ljudi. Prvič je bila dvorana nabito polna navzočih ki so vneto sledili programu in so vzdržali do kraja. 1 Vreme se je hitro spremenilo. Vročini'je sledila močna nevihta, ki je nekaj ur po programu raz-gnala ljudi, lomila vejevje, dvigala opeko s krovov, nosila dež in točo. ki je trgala vse zelenje in je zbijala v zem 1 jo prizemne rastline. Ob koncu nevihte je bilo na parkirnem prostoru malo vozil, ker so se mnogi poslovili še pred nevihto. Predstavniki Krajevne skupnosti Markovci so se vsem udeležencem in vsem sodelujočim na slovesnostih lepo zahvalili in so želeli tudi ob bodočih praznovanjih občinskega praznika otvoritev nadaljnjih novih važnih objektov in poslopij občinske skupnosti, ob dobro pripravljenih programih za občinski praznik ter ob številni udeležbi občanov. * J. Najnovejši dogodki Zgodilo se je doslej najhujše. Turška letala so v soboto in nedeljo napadla s strojničnim ognjem 'in bombami nekaj grških krajev na Cipru, štirje turški rušilci pa so v bližini ribiške vasice Kokina izkrcali vojake v polni vojni opremi. < Razumljivo je, da je svet obsodil to agresijo, četudi ni nikogar presenetila. Ze dolgo namreč v Ankari opozarjajo, da bodo segli po ■ skrajnem sredstvu, če ciprskega [ vprašanja ne rešijo tako, kot to ; zahtevajo ciprski Turki. Da bi bila j mera še bolj polna, so z otoka pri- ; šle vesti o tem. da se tod pojavlja- j jo ciprski študenti, ki da študirajo v Grčiji, v nenavadno velikem številu in da turške vojaške enote naskrivaj izkrcavajo turške pro- j stovoljce. Seveda so enote OZN opozorile na to nevarnost, toda kaj več tudi i niso mogle storiti. Relativno zatišje zadnje dni je torej res po- | menilo samo priprave na najhujše. Varnostni svet je na izredni seji zahteval ustavitev ognja. Ciprski premier, ki ga ciprski Turki ne priznavajo, nadškof Makarios, je izjavil, da bo spoštoval resolucijo VS, potem ko je vanjo privolila tudi turška vlada. Toda to je spet samo začasna rešitev. Zato so vse številnejši glasovi, ki odločno ter- (Nadaljevanje na 3. strani, Tribuna z gosti in predstavniki ter borci pred zadružnim domom v Markovcih ostalem je bila otvoritev dvorane zadružnega doma Irak je prere-/al predsednik KZ »Jože Lacko« Ptuj Janko Uarčič Potem se je spored nadaljeval v dvorani in sicer najprej s slavnostno sejo občinske skupščine z nagovorom Asfaltirani odcep ceste od Zagrebške ceste d? prvih poslopij farme je bil v zastavah. Na prostoru pred vhodom na dvorišče farme ob Zagrebški cesti se je nabralo precej osebnih vozil iz Ljubljane, Maribora, Btuja in iz okolice Ptuja. Okrog direktorja podjetja »Perutnina« Ivana To-mažiča in organov upravljanja podjetja ter o Krog predsednice skupščine Lojzke Stropnikove in poslancev so se zbrali povabljeni gostje in predstavniki. Otvoritvpna slovesnost je bila kratka. Po uvodnih nagovorih o namenu, koristnosti in obsegu izgradnje farme z 42 objekti na površini 40 ha zemlje in o investicijah 1,300 milijonov dinarjev ter o nadaljnjih persppkivah razvoja prehrambenega dela Ptuja je prereza! podpredsednik občinske skupščine Vlado Vrečko trak pri mostičku čez Studenrnico. še prej pa je predal organom upravljanja farmo v upravljanje. Nato so si vsi navzoči v več skupinah oaledal' "brate farme in se zanimali za posebnosti dela na Medtem ko se še niso prav polegli glasovi o napadu 190 ameriških bombnikov na severnoviet-namska pristanišča in veliko skladišče petroleja v pristanišču Vinh na obalah tonkinškega zaliva iz »maščevanja«, ker so trije severno-vietnamski torpedni čolni napadli ameriški rušilec Maddox, že so se po svetovnem etru raznesle vesti, tda so turška letala obstreljevala 'nekaj grških krajev na Cipru. • SENCE POLITIKE HLADNE VOJNF. Seveda imata oba dogodka različno zgodovino in ozadje vendar predstavljata odraz politike sile. ki je bila dolga leta po vojni se- Podpredsedik občinske skupščine je prerezal trak pri farmi Zbrano ljudstvo prpd začetkom slovesnosti v Markovcih Direktor KZ »Jože Lacko« Janko Marine je oin,ril sodobno urejeno zadružno dvorano v Markovcih TTTTmmTTTmmTfm*»mTrmmmm TEDNI Udeleženci otvoritve perutninske farme ^ Rr-eu - Slovesnost je bila na dvorišču starih objektov. stavni del »hladne vojne« med dvema velikima svetovnima blokoma. Sedaj so. znane podrobnosti o »razlogih«, ki so po uradnih izjavah Washingtona terjali napad na vietnamska mesta, vendar bi se vanje ne spuščali. Na obeh straneh pojasnjujejo zadevo po svoje. Vendar je bliže resnici dejstvo, da Američani že dlje izzivalno demonstrirajo v bližini severnoviet-namske obale in v ta namen krepijo že tako močno ladjevje v teh vodah Prav tako ni nobena skrivnost. da si del vojaščin skrajne-žev želi razširiti vojno v južnem Vietnamu tudi na sever, da bi tako. kot pravijo, onemogočili =e-vernovietnamsko in kitajsko po-* moč južnovietnamskemu osvobodilnemu gibanju Vietkong • CEMU TAKO? Toda ko je VS kot organ Generalne skupščine OZN pozval predstavnike Severnega Vietnama, naj pošlje na razpravo o tonkinškem spopadu svojega opazovalca, je vlada odgovorila, da tega ne bo storila. Zanaša se na novo ženevsko konferenco, ki naj zadevo uredi. Očitno je, da so Združeni narodi najbolj poklicani obravnavati ključne primere svetovnega miru, vsekakor bolj kot mednarodna konferenca omejenega obsega. Ravnanje severnovietnamske vlade je še posebno neumestno, ko ima ta v rokah dokaze o ameriški agresiji, s katerimi bi si. četudi dežela ni članica OZN. pridobila simpatije večine dežel v OZN. » Nekateri menijo, da se Vietnam noče zameriti LR Kitajski, katerega predstavnika v OZN ni, medtem ko bi kitajski predstavnik sodeloval na ženevski konferenci. Pričakovati pomoč samo od ene države, četudi vedno opozarja na svojih 600 milijonov ljudi, vsekakor ni najpametnejša. 0 NEVARNA ODLOČITEV Organizacija ameriških držav je pred kratkim sprejela sklep, da vse njene članice prekinejo trgovinske in diplomatske stike s Kubo Jasno je. da so se tako odločile na ameriški pritisk. Le Mehika. Bolivija. Urugvaj :r, Cile niso glasovale Cile se je sedaj »premislil« -in prekinil odnose. Vse kaže, da bosta temu primeru sledili še Bolivija in Urugvaj. Toda to še ni dovolj Baje se venezuelska vlada sedaj posvetuje s srednjeameriškimi vladami o tem, da bi s posebno resolucijo organizaciji ameriških držav postavile Mehiki ultimat, da se tudi ona odloči. Ce ne. jo bedo izključili iz organizacije, kakor se je to zgodilo poprej že s samo Kubo.. Politika sile in vmešavanje v zadeve drugih držav torej spet zmaguje v Latinski Ameriki Na drugi strani je resnica da utegnejo taki ultimati Mehiki roditi tudi primerne ukrepe Brez te velike dežele bo namreč organizacija ameriških držav močno oslabljena, sama politika dejanske neodvisnosti ameriških dežel pa bo r.pet resno napadena . Uporabiti moramo vse razpoložljive rezerve Pogled na novo zgrajene objekte perutninske farme na Bregu ---olvat kuj:;;. Dominikanski tr* 1 PTUJ Štev. 32 PTUJ, dne 14. avgusta 1964 OTVORITVI 03 LETOŠNJEM OBČINSKEM PRAZNIKU Letnik XVII. »Tednfk« Izhaja pod tem skrajšanim imenom od 24 nov. 1961 dalje na predlog Občinskih od borov SZDL Ptuj in Ormož Izdaja zavod »Tednik«, Ptuj -Odgovorni urednik: Anton Bau-man. — Uredništvo in uprava Ptuj, Lackova 8 — Tel. 156 — St. tek računa: NB Ptui 604-19-603-72 — Tiska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo Celoletna naročnina za tuzem stvo 1000, za inozemstvo 2000 dir Sladkorna tovarna v Ormožu in surovine GRADITI JE TREBA TOVARNE. KJER SO SUROVINE. KMETIJSKI KOMBINATI 0RM02, LJUTOMER IN PTUJ SKUPNI INVESTITORJI SLADKORNE TOVARNE. TOVARNA SLADKORJA V ORMOŽU BO LETNO PROIZVEDLA 37 MILIJONOV KILOGRAMOV BELEGA SLADKORJA. LETNO BO PREDELANE 300 TISOČ TON SLADKORNE PESE. Pridelovanje sladkorne pese v Sloveniji ni nova poljšči- Tovarna sladkorja v Ormožu ■ ---- — '---—j—1------ji----1--------bo letno predelala 30 tisoč vago- nov sladkorne pese in bo letno dajala za potrebe živinoreje 21 tisoč vagonov svežih pesnih rezancev aii približno 18 tisoč ton suhih rezancev, poleg tega pa še približno 12 tisoč ton melase. Kjer bo zraslo 30 tisoč vagonov korenja sladkorne pese, bo ostalo tudi za prehrano živine približno 10 do 12 tisoč vagonov listja-sladkorne pese. Za to količino visokokavostne krme bo mogoče zmanjšati pridelovanje krmnih rastlin za 4.000 hektarjev in jih preusmeriti v pridelovanje sladkorne pese. Na splošno je znano, da je sladkorna pesa eden izmed glavnih faktorjev v živinoreji pri proizvodnji mleka, ki omogoča, da je živinoreja rentabilna kot npr. v Holaridiji, Danski in še drugod. SeKjHS«^? Zvišanje osebnih dohodkov za 2000 din vodnji Pa ^ fez 80 t<>n slad" višje cene kruhu, mleku, bla- dohodkov pa je bilo zvišanje za (Rnietijski inštitut Slovenije je Ru> Premogu, elektriki in neka-, 2 tisoč dinarjev, vršil vrsto let proizvodne poiz- terim drugim stvarem so po; j V tovarni »Jože Kerenčič« v Vuse v pridelovanju sladkorne vročile v zadnjem času tudi Ormožu je tudi zvišanje oseb- nese na tem območju, ki je se- v občini Ormož precej razprav I „,], dohodkov dokaj ugodno, dar raionizirano za pridelovanje ™ analiz gospodarskega stanja Zvišani so bili. osebni dohodki sladkorne pese za potrebe or- * občini. Vsestranska in teme- j zaposlenih: od 20 do 25 tisoč moške sladkorne tovarne. HMa analiza gospodarskega sta- dinarjev za 5 tisoč dinarjev, od Da bi bila razdalja dovoza nja v občim jepokaz^adokaj sladkorne pese v tovarno slad- "godno sliko. To le ^nogočHo korja čim krajša, je pripravlje- da so se lotili v občin, Orcnoz na ožja rajonizacija obdeloval- dolgoročnega povečanja osebnih nih površin za pridelovanje dohodkov. To povečanje je pri sladkorne pese, ki zavzema ob- nižjih kategorijah zaposlenih močja kmetijskih kombinatov nekoliko večje kot pa pri za- Ormoža. Ptuja in Ljutomera, poslenih z višjimi osebnimi do- Vsi trije kombinati so tudi hodki. To je bil tudi bistven skupni investitorji tovarne slad- namen zvišanja, da je tre- korja v izgradnji v Ormožu. Te ha ustvariti delavcu-ustvarjalcu gospodarske organizacije iz boljše življenjske pogoje od^do 1946 so sladkorno peso razširili in zasejali z njo 1200 hektarjev. Takrat so jo pridelovali predvsem za domače potrebe govedoreje in svinjereje, sicer pa je sladkorna pesa balastna surovina in zato ne prenese ekonomski račun stroškov transportov nad 150 kilometrov. To je narekovalo, da so takrat pridelovanje sladkorne pese omejili. Za pridelovanje sladkorne pe- na humusu. Žita se ne morejo se so potrebni ugodni vremen- primerjati z dohodkom padski pogoji in tudi sestava obde- kome pese po hektarju. Slove-lovalnih površin. Ta je primer- nija je precejšen pridelovalec na na območju mariborskega žit, saj jih letno prideluje' pn-okraja. Pridelovanje sladkorne bližno 60 odst. in od tega 30 pese na Dravskem in Prekmur- odst. pšenice. To kaže, da še skem polju kaže v zadnjih 15 vlada ponekod v zasebnem kme-letih razveseljive uspehe. Pred tifotvu ekstenzivna proizvodnja, sedmimi leti so v Ormožu do- Morala bo v najkrajšem času segli 45 ton sladkorne pese po preiti v intenzivno proizvodnjo hektariu, prav toliko na Zavr- in to v pridelovanje sladkorne ču. v Beltincih pa 15,5 ton več. pese. Z zgraditvijo sladkorne to-V zadnjih letih so znatno pove- varne v Ormožu bo pridelova-Čaii pridelke sladkorno pese za- nje sladkorne pese visoko renta-radi lioljše agrotehnike in po- bilno in lahko računamo, da se polnejših izkušenj v proizvod- bo pol jedel jstvo v kratkem v ce-nji. Pred tremi leti je povprečno loti preusmerilo.. GOSPODARSKI POMEN TOVARNE SLADKORJA V ORMOŽU Tovarna sladkorja v Onnožu bo proizvedla pri maksimalni zmogljivosti 300.000 ton predelane sladkorne pese, letno 37 milijonov kilogramov belega sladkorja. Tedaj bosta 2 kilograma več sladkorja letno na jjrebival-ca v državi. Če primerjamo na" drugi strani, da uvozi Jugoslavija letno približno 100.000 ton sladkorja in če upoštevamo, da bi ormoška sladkorna tovarna lahko krila 35 odst. celotnega uvoza sladkorja, ker imamo v tem delu Slovenije vse naravne pogoje za proizvodnjo sladkorne pese, je nujno in upravičeno, da zgradimo v najkrajšem času v Ormožu sladkorno tovarno._ Če primerjamo potrošnjo sladkorja v drugih razvitejših državah s potrošnjo sladkorja pri nas. ugotovimo;. da je potrebno še povečati porabo sladkorja. Leta 1961 je bilo v Sloveniji porabljenih več kot 50 milijonov kilogramov belega sladkorja. Tovarna sladkorja v Ormožu ga bo proizvedla le 37 milijonov kilogramov, vendar vseeno zelo pomembno količino za jugoslovansko skupnost. treh občin bodo zagotovile 55 do 60 odst. pridelka sladkorne pese. Preostala surovina 40 do 45 odst. pa bo pridelana na območju občin Murska Sobota, Gornja Radgona. Maribor-Tez-ho, Slovenska Bistrica in Lenart. Kmetijski kombinati, ki so zadružni investitorji, imajo eno izmed glavnih gospodarskih' panog živinorejo. Njej bodo v bodoče podredili celotno poljedelj-sko proizvodnjo. Glavni finalni proizvodi zadružnih investitorjev bi naj bili meso, sladkor, vino in sadje. Vsi štirje kmetijski pridelki so potrebni zunanjemu tržišču. POMEN SLADKORNE PESE V KMETIJSTVU V poljedelstvu je sladkorna pesa ena najprimernejših kultur za izboljšanje plodnosti zemlje. Sladkorna pesa bogati zemljo sedanjih. S tem se bo občutil v praksi višji standard. Kmetijska zadruga Ormož, ki ima več sto zaposlenih, je zvišala osebne dohodke do 30 tisoč dinarjev za 7 tisoč dinarjev, od 30 do 40 tisoč dinarjev za 6 tisoč dinarjev, od 40 do 50 tisoč dinarjev za 5 tisoč dinarjev, od 50 do 60 tisoč dinarjev za 4 tisoč dinarjev in osebne dohodke nad 60 tisoč dinarjev za 3 tisoč dinarjev., Povišala je dohodke vsem vajencem. Gradbeno podjetje »Ograd«, Ormož je zvišalo osebne dohodke, prav tako Trgovsko podjetje »Zarja«, Ormož, in sicer: do 25 tisbč dinarjev osebnih dohodkov'za 6 tisoč dinarjev dodatka, do 30 tisoč dinarjev za 5 tisoč' dinarjev dodatka, od 30 do 40 tisoč dinarjev za 4 tisoč dinarjev, od 40 do 60 tisoč dinarjev za 3 tisoč dinarjev in nad 60 tisoč dinarjev osebnih Še višja cena mleku Od 17. avgusta 1964, dalje bo mleko iz ptujske mlekarne v ptujskih prodajalnah z odobritvijo Občinske skupščine Ptuj po 78 din za liter, jogurt pa po 40 din za kozarec z 2,5 del vsebine. Med ukrepi zveznih organov za uskladitev cen določenih proizvodov je bila med drugim tudi uredba o zvišanju minimalne odkupne cene mleku za družbeni sektor od 50.40 din na 55.80 din za liter mleka s 3,6 odst. tolšče. Za privatni sektor odkupna cena mleku sicer ni^bila določena, vendar je povišana po priporočilih republiških organov za mleko s 3,6 odst. tolšče od 43.20 din na 50.40 din za liter mleka, ki ga odkupuje ptujska mlekarna. ' Oba ukrepa sta sledila z utemeljitvijo. da sta nujna, da bi zagotovili zadostne količine mleka za preskrbo potrošnikov z mlekom in r. mlečnimi izdelki. Z dosedanjimi cenami mleka proizvajalci mleka v družbenem sektorju in tndi privatniki niso Stimulirani za večjo proizvodnjo. Ob takšnih cenah so bile odkupljene vedno manjše količine mleka. Z novimi odkupnimi cenami bi se naj stanje znatno popravilo. Tako je prišlo do povišanja cen mlekn in mlečnih izdelkov istočasno s povišanjem cen kruhu, električni energiji, premogu in drugim (ttvurem. Prejšnja pa tudi ta na (novejša snrememha cene mleku po-trošnikp vsekakor občutno prizadele. Doslej je bilo mloko no 6fi rlin za liter, jogurt 35 din 2 d^l. od 17. avgusta ti. naprej r>» h« mleko zn 10 din družic, iorurt psi 7* 5 din. Marsikdo še ni dobil dodatka za julij in marsikje še ni rešeno vprašanje, koliko bo dobil dodatka tekoče mesece. Cene pa se kar naprej spreminjajo. Premalo je kontrole, da bi lahko ugotovili, v kakšnem razmerju se je povišala v. zadnjem času cena mleku pri privatnih prodajalcih mleka. Mleko, ki ga daje v prodajo .mlekarna, je tipizirano na določen odstotek maščobe in mora biti v skladu s pravilnikom o prodaji živil. Drugače je z njlekom, ki ga prodajajo potrošnikom zasebniki, ki ne kontrolirajo stopnje maščobe, niti. ga ne pasterizirajo, še manj pa ga dajo v laboratorijski. pregled, da bi ugotovili. če dosega njihova kvaliteta mleka mleko iz mlekarne, v koliko ga prekaša ali v koliko je slabše od. nj.ega. Glede na vse to ne obstaja nikakršna potreba, da bi morali sedaj vsi prodajalci mleka izravnati svojo ceno mleka s ceno mleka iz mlekarne, ko pa tudi ni zagotovil, da je vse mleko enake kvalitete. Razumljivo je, da se držijo nekateri prodajalci mleka svojih cen in da ne hitijo za ceno mleka v prodajalnah. so pa tudi primeri, da nekateri prodajalci mleka celo prehitevajo ceno mleka v proda ialnah. Po spremenjeni odkupni ceni mleku na območju ptujske občine 'nitko pričakujemo večjo ponudbo mleka ptujski mlekarni in večje dobave mleka krajem, ki so navezani na Mlekarno Ptuj. in zadostne količine mlekn za domače potrošnike, nn drniri strani pa tudi odločno besedo potrošnikov, ki fchpilieto mleko od zasrbnikov. da zahtevajo za nrimerno planilo tudi primerno kvaliteto mleka. V podobnem razmerju so bili zvišani osebni dohodki v pro-sveti in uslužbencem občinske skupščine. Taka razdelitev dodatkov na osebne dohodke je v celoti opravičena. Za vedno se bodo tako poslovile nižje kategorije osebnih dohodkov. Zaposlenim delavcem se. ustvarjajo s tem takšni življenjski pogoji, kakršni jim na današnji stopnji socialističnega razvoja pripadajo. 25 do 35 tisoč dinarjev za 4 tisoč dinarjev, od 35 do 50 tisoč dinarjev osebnih dohodkov za 3 tisoč dinarjev in nad 50 tisoč dinarjev osebnih dohodkov za 2 tisoč dinarjev. Traktoristi so tekmovali Občinski odbor ljudske tehnike je organiziral za nedeljo, 2. avgusta 1964, na Turnišču tekmovanje traktoristov s kmetijskega kombinata in iz zadrug, in sicer v oranju in v spretnost-nih vožnjah. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem Je prevzel Kmetijski kombinat Ptuj. Za tekmovanje se Je prijavilo 12 traktoristov iz kmetijskega kombinata in 10 traktoristov iz kmetijskih zadrug. Tekmovali so v ekipi odraslih in v mladinski ekipi. Pri oranju je bil vsak tekmovalec ocenjen glede na odpiranje brazde, na krono, globino oranja, prileganje brazde, dviganje in spuščanje pluga, zapiranje brazde in na splošno oceno sloga. Pri spretnostnih vožnjah pa je bil vsak tekmovalec ocenjen glede na čas, na premagane ovire in razne ovinke, stene, krog in vožnjo nazaj. Pri oranju je bilo jnogoče doseči 150 točk, pri spretnostnih vožnjah pa 100 točk. V ekipi odraslih je dosegel prvo mesto Franc Klinger z obrata Osojnik, traktorist Kmetijskega kombinata Ptuj; drugo mesto je dosegel Janko Plohi iz obrata Turnišče in tretje mesto Franc Vršič iz obrata Dornava. V mladinski ekipi je bil najboljši Jože Capi iz obrata Pragersko, drugi je bil Ivan Vojsk iz Sobetinc in tretji Ernest. Dobrajc iz obrata Kidričevo, i Najboljši so prejeli priznanja in praktične nagrade. Najboljši se bodo udeležili okrajnega tekmovanja traktoristov in Ptuj lahko upa, da bodo tam dosegli traktoristi z območja ptujske občine nekaj boljših mest Dopisujte v TEDNIK in da bodo izpolnili pogoje za republiško tekmovanje. VJ. Kidričevo V torek, 28. julija, je bil v Ki- V to šolo se je vpisalo pre- driSevem v kinodvorani ponov- cejgnje število (48, od tega 17 ni zbor volivcev. Prvi ni uspel; jz TGA) s]ušateljeVi vendar jih prišlo je premailo volivcev. Dru- . .. . ... • je bil po številni udeležbi pa Je zc P« P^ih izpitih precej idi po razpravi, zelo uspešen, izstopilo. Šolanje je precej na- razpravljah o porno, zahteva precej denarja, ■ ■S'Mto je dobrodošla pomoč ko- tu. Volivci so res stvareh, ki jih naj . ,,au) UWIVU,nia W1UW ^ Dnevni red je obsegal številne > važne točke, od katerih je tre- lektiva TGA, ki daje slusate-ba posebej omeniti razpravo o ijem dotacijo in jim v času, ko ustanovitvi krajevne skupnosti se pripravljajo na izpite, orno-Kidričevo po določbah novega goča tudi §tudijsk; dopust. Mi- statuta občine Ptuj in razpravo o prenosu pristojnosti krajevnega urada za območje krajevne skupnosti Kidričevo, iz Haj-dine v Kidričevo, Volivci so najprej poslušali in jjotrdiii kratko poročilo o delu občinske skupščine. Bolj obširno je bilo poročilo o delu stanovanjske skupnosti, v katerem je bil najbolj zanimiv program za bližnjo bodočnost. V razpravi so najbolj aktivno so-Kidričevo II, saj so prav tam delovali prebivalci iz naselja problemi najtežji. Živijo v skoraj nemogočih pogojih, sredstev za nujna popravil« pa trenutno ni dovolj. Najprej bodo uredili kanalizacijo, potem pa Dostopoma ostala nujna dela. Na zboru volivcev je bilo soglasno sklenjeno. da bo ustanovljena nova krajevna skupnost s sedežem v Kidričevem, v kateri bodo prebivalci naselij: Kidričevo I, Kidričevo II ter Njiverce. Ob koncu so po živahni razpravi z navdušenim aplavzom sprejeli, da bo nosila nova osemletka v Kidričevem isto ime kot tovarna glinice in aluminija. Sprejet je bil tudi sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za ureditev pokopališč na Hajdini in v Lovrencu. Zbor je v celoti uspel in si takih tudi v bodoče želimo. M. F. Pred dvema letoma je bil na pobudo nekaterih članov kolektiva TGA ustanovljen oddelek ESŠ za odrasle, ki uspešno deluje jkkI pokroviteljstvom ESS Murska Sobota. Ustanovljen je bil predvsem zato, ker so mnogi, ki še nimajo srednješolske izobrazbe, izrazili željo, da bi si jo pridobili, pri čemer so jim pomagale tudi družbeno politične organižiacije in izobraževalni oenter podjetja. slim, da ni potrebno posebno poudarjati, kakšne koristi lahko imajo slušatelji, ko si na tak način pridobijo srednješolsko izobrazbo. Prav čudno je mišljenje tistih, ki so odstopili od nadaljnjega izobraževanja, ker nočejo verjeti, da je izobrazba najboljša perspektiva. . Iz izjav slušateljev, ki so kljub naporom vztrajali, da je mogoče sklepati, da so glavne težave za njimi. Prepričani so, da njihov trud ne bo zaman. Znanje bodo vsekakor koristno uporabili na delovnih mestih in tako koristili skupnosti in sebi. Bilo bi dobro, če bi tudi tisti, ki so opustili šolanje, preudarno premislili in ponovno zasedli šolske klopi, M. F. GLAS GOMILE Tudi »GOMILCANE« sta presenetili prvi dve nedelji v mesecu avgustu. Niti prvo, niti drugo nedeljo ni moglo turistično društvo izvesti svoje turistične prireditve z nastopom zabavno-folklornega ansambla »Prlekija« na prostem pri razglednem stolpu na Gomili. Tako so morali prireditev ponovno preložiti tudi na Gomili na soboto, 15. avgusta popoldne, ko bo izvedel svoj program »PRLE-SKI ANSAMBEL«. Morda bo le sobotni 15. avgust prinesel Gomili vedro razipolože-nje gostov v prijetna senci košatih dreves pri razglednem stolpu. Društvo želi svoje goste posebno presenetiti. Vstopnice za predstavo bodo izžrebali. Med drugim bodo izvedli licitacijo trsmih špa-ronov, obloženih z ranam grozdjem in tudi žrebanje pečenih kokoši. Prireditev bo ozvočena in možne bodo za zabavo tudi radijske čestitke. Vaš redni poročevalec: F. H. Volnenka v Majšperku sproti rešuje probleme Tovarna volnenih izdelkov Majšperk je po ponovni osamosvojitvi izdelala svoj sedemletni perspektivni program, po katerem se. bo poglobila specializacija proizvodnje v smeri tradicionalne proizvodnje podjetja s tem, da je posebni poudarek na kvalitetni proizvodnji. Osnovni asortiment predstavljajo visoko kvalitetne volnene modne tkanine iz mikane volnene preje, dopolnilni asortiment pa so visoko kvalitetne modne tkanine iz česane volnene preje ln iz sinteti-ke. ...... V skladu s perspektivnim planom osvaja podjetje proizvodnjo lahkih tkanin iz čiste volnene preje ln sintetike. Za prvimi je posebno veliko povpraševanje v tujini, kjer je podjetje doseglo s prvim plasmanom proizvodnje veliko afirmacijo, saj je plasiralo na zapadno tržišče svoje proizvode s polno oznako artikla in oznako »Vlade in Yugoslavia«. Delovna skupnost in organi upravljanja podjetja se zavedajo, da bo potrebno za realizacijo začrtanega perspektivnega programa v najkrajšem času obnoviti zastareli strojni park in dopolniti obstoječi strojni park s sodobnimi stroji. Le tako lahko doseže podjetje izboljšavo kvalitete proizvodov ter obdrži doseženi ugled. Pomanjkanje . strokovnih kadrov, potrebnih za moderno pro- izvodnjo, je v podjetju dokaj pereč proBlem, saj ne more računati podjetje zaradi svoje lokacije na dotok strokovnega kadra od drugod in je izključno vezano na dotok Solanega kadra iz Maj.-šperka ln Iz okolice. Strokovno izpopolnjevanje neposrednih proizvajalcev je otežkečeno zaradi neenotnih učnih programov tekstilnih strokovnih šol in oddaljenosti podjetja od večjih šolskih centrov. Velika ovira je razmeroma nizka osnovno-šolska izobrazba neposrednih proizvajalcev, 55 •/• zaposlenih ni končalo osemletke v zadnjem času je kljub vsemu 9 članov delovne skupnosti podjetja položilo izpit za visoko Kvalifikaejo, 17 pa za kvalificirane delavce tekstilne stroke. Na strokovnih šolah se ie izšolalo nad 30 štipendistov. Življenjski ravni zaposlenih, ki se odraža v višini njihovih osebnih dohodkov, stanovanjskih in kulturnih razmer, organizaciji preskrbe; možnosti za rekreacijo in sličnem, posvečajo organi upravljanja podjetja veliko skrb, Kljub vsemu je ostalo mnogo nerešenih problemov, podedovanih iz preteklosti. Ureditev dobrih komunikacij za povezavo z večjimi gospodarskimi in kulturnimi centri je pereča. V bližnji bodočnosti jo bo treba rešiti. Pristojni organi izven podjetja so to doslej premalo resno obravnavali, čeprav bi naleteli v i podjetju na razumevanje in pomoč. Dobre komunikacije bi podjetje približale večjim gospodarskim centrom, članom delovne skupnosti podjetja pa omogočile večje možnosti za izobraževanje in zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb. Osebni dohodki zaposlenih so se v zadnjem času sicer povečali, vendar še vedno ne dosegajo višine republiškega povprečja osebnih dohodkov tekstilne industrije. Organi upravljanja podjetja so sklenili v zvezi z vskladit-vijo cen osnovnih življenskih artiklov in na podlagi rezultatov gospodarjenja v prvem polletju tega leta, da se zaposlenim, ki imajo manjše osebne dohodke kot 30.000. — din, Izplačuje mesečni dodatek 5.000 . — din bruto, zaposlenim, ki imajo osebne dohodke med 30.000. — in 50.000. — din mesečni dohodek 4.000 . — din bruto, vsem ostalim, ki imajo osebni dohodek nad 50.000. — din pa 3.000. — din bruto. S tem v podjetju ne bi bilo več zaposlenih, ki bi imeli osebne dohodke izpod 25.000. — din. Člani delovne skupnosti se imajo možnost, hraniti v Delav-skouslužbenski restavraciji podjetja, kjer sta jim na razpolago topla malica in kosilo. Precej zaposlenih preživ'js letni dopust v Biogradi^/m. kjer ima podjetje v okviru Počitniške skupnosti Žalec na razpolago 12 letisč. Vsem članom kolektiva, ki so na dopustu v počitniških domovih, daje podjetje regres. Kljub temu, da j« zgradilo podjetje precej stanovanj, je stanovanjski problem še vedno pereč, vendar pa ni izgledov v doglednem času, da bi ga lahko uspešno rešili, ker. ni za gradnjo stanovanj dovolj razpoložljivih sredstev. Podjetje je prispevalo s sofinan -čiranjem izgradnje modernega trgovskega lokala k izboljšanju preskrbe zaposlenih z osnovnimi življenskimi artikli in tehničnim materialom. Veliko materialno in moralno podporo nudi tudi krajevnim organizacijam In društvom. Člani delovne skupnosti in organi upravljanja se zavedalo, da jih čakajo pri izpolnjevanju začrtanih nalog ie nove težave, kj l pa se dajo * dobro voljo ob upoštevanju materialnih možnosti 1 ugodno rešiti. Ob 70-letnici prvega novotarja udarnika Ivana Hanželiča m Nekatere nepravilnosti dimnikarske službe Na nedavnih zborih volivcev' činski odborniki, ko so menili o v občini Ormož so se pritoževali tem, da nimajo nekateri dimni- IVAN HANZELlC Malokomu Je znano, da je skromen, od vseh spoštovan, nacionalno in politično zaveden središki kovaški mojster Ivan Hanželič prvi jugosiovanski no-vator-udarnik. Ivan Hanželič se je rodil 13. avgusta 1894. leta v Grabah pri Središču. Šolo je obiskoval in kovaške obrti se je izučil v domačem kraju, v nadaljnem pa si Je širil strokovno znanje in obzorje po raznih krajih in v raznih tovarnah takratne Avstrije, dokler ni bil oktobra 1914 vpoklican k vojakom Prvo svetovno vojno je preživel deloma na frontah, deloma pa po vojaških delavnicah. Ob razpadu Avstro-Ogrske je bil Ivan Hanželič eden izmed prvih, ki se je pozval pozivu generala Maistra. Predan svojemu narodu je sode'oval pri osvoboditvi Maribora in v bojih za Koroško. Vojaško suknjo je slekel julija 1919, novembra istega leta pa se je osamosvojil kot mojster kovaške in podkovaške stroke v Središču. To obrt izvršuje še danes. Svoje redno delo je začasno prekinil 20. aprila 1941. leta. ko so ga gestapovci odpeljali v ptujske zapore, od tam pa na Bori. Neo-majano je bilo na Borlu prepričanje Ivana Hanže'iča v zmago pravice. V najtežjih dneh je bil vzornik in moralna opora sotrpinom. Po napadu Nemcev junija 1941 na Sovjetsko zvezo je celo med žicami borlskega taborišča pozdravljal z dvignjeno pestjo. Začetkom julija 1941 je bil z družino izseljen. V Beogradu j« našel zatočišče, kjer si je kot delavec služil kruh. Mojster v pravem pomenu besede je kaj kmalu zaslovel tudi v novem okolju. Po osvoboditvi Beograda je primanjkovalo osvobodilni armadi žebljev za podkovanje konj. Ivanu Hanželiču je bila dana naloga rešiti ta problem. Iz odpadnega materiala je izdelal za tovarno, v kateri je bil v tem času zaposlen, si roj za izdelovanje žebljev podkovnikov. Tako je Ivan Hanželič rešil problem, ki je bil za vojaške formacije osvobodilne armade, navezane tedaj, še v veliki meri na konjsko vprego in konje za jahanje, izredno važen. Za to svojo konstrukcijo Je bil imenovan kot prvi za novatorja-udar-nika. V ljubljeni domači kraj se je vrnil z družino maja 1945. Med obema vojnama je bil Ivan Hanželič odbornik odnosno član takratnega občinskega odbor.a Sokola. Gasilskega društva, Slovenskega obrtnega društva ter stanovske obrtne organizacije v Središču. Bil pa je tudi navdušen lovec. Po osvoboditvi najdemo Ivana Hanželiča pri udarniškem delu za obnovo domačega kraja. Bil je in je še vidni javni delavec. Sodeloval je v odboru 01.0 Ptuj,, v ObLO in ObOOF Središče, aktivno pa sodeluje pri SZDL, ZB, Obrtni zbornici v Ptuju odn. v Mariboru, pri Avto-moto društvu ter, v Gasilski organizaciji v Središču. Središkim lovcem pa je bil vse d" pred kratkim predsednik. Na svoj 70. rojstni dan dopolni Ivan Hanželič natančno tudi 56 let. odkar kuje železo. Mnotjo železa je v teh letih prekoval mojster Jovo. kakor ga kličejo prijatelji, prakcval in prekalil. Mnogo obrtnega naraščaja je v teh letih vzgojil in prekalil v dobre in zavedne državljane. Vsem. ki ga poznajo, pa je bil, je in vsi želimo, da bi še vrsto let ostal, vzor slovenskega obrtnika J- z- občani zaradi nepravočasno izvršenih dimnikarskih uslug in zaradi neupravičenega zaračunavanja. Pri nekaterih zasebnikih so bile slabo izvršene usluge. Padale so še druge pritožbe zaradi nekaterih dimnikarjev, da se med delom neprimerno vedejo in podobno. To početje bremeni samo nekatere dimnikarje z območja občine Ormož, ki ne mislijo med svojim rednim delovnim časom dovolj na resnost svojega dela. Na zadnji seji občinske skupščine Ormož so pokazali občinski poslanci ob navzočnosti direktorja Dimnikarskega podjetja Ptuj na nekatere nepravilnosti, ki so jih zakrivili dimnikarji na Kogu in še drugod. Stanovanjska skupnost Kog je zasledovala vse nepravilnosti in jih je zabeležila, ker so se pojavile na njenem območju. Imela je namen jih odpraviti v najkrajšem času. Ob tej priložnosti se je zavzel direktor dimnikarskega podjetja za dimnikarje z območja občine pa tudi za odpravo napak in je obrazložil odbornikom kadrovske in druge težave podjetja. Podjetji? se namreč spopada s perečim kadrovskim problemom, ki je eden izmed poglavitnih vzrokov takega stanja dimnikarske službe na področju ormoške občine. Tam nimajo dimnikarji ustreznejših stanovanj, zato je težko dobiti kvalitetnejši kader. Občinska skupščina se bo zavzela za to, da bo v dogled-nem času storjeno tudi za dimnikarje vse potrebno. Prav bi bilo odpreti v Ormožu obratno dimnikarsko pisarno. S tem bi bilo omogočeno tudi boljše nadzorstvo nad zaposlenimi in napake bi sproti odpravljali. V danem primeru ne bi imeli dimnikarji opravka z denarjem. S tem bi bile odpravljene vse možnosti neupravičenega zaračunavanja in še kaj. Jasno pa je, da morajo biti nekateri dimnikarji v bodoče bolj disciplinirani med delovnim časom. To so poudarili tudi ob- karji primernega odnosa do dela in so celo navedli primer, da je eden izmed dimnikarjev mesečno manj v službi kot zahteva osemurni delavnik. Res je, da je težko kontrolirati delo slehernega dimnikarja na tako obsežnem terenu in ugotoviti njegov učinek dela. toda doseči je mogoče večjo disciplino med zaposlitvijo, ki bo znatno vplivala tudi na večjo produktivnost dela. Naporna je dimnikarska služba. Dimnikar je večkrat v nadlego zaradi svojega dela tej ali oni družini. Ponekod je deležen grenkih besed te ali druge muhaste gospodinje, ki ne pozna dimnikarskih predpisov in ki ne ceni dovolj dimnikarskih uslug. Globlje je treba razumeti pomen in važnost dimnikarske službe. Ta je zahtevna in odgovorna. Samo dimnikarji so odgovorni za odstranitev napak iz dimnih naprav in za njihovo brezhibno delovanje. Milijonske škode, ki jih letno povzročijo požari zaradi slabih kurilnih naprav, še vedno niso dovoljno svarilo vsem, ki dovolj ne cenijo preventivne dimnikarske službe. Dimnikarska služba je odgovorna za požarno varnost. Zato je napačno in tudi v nasprotju s predpisi o dimnikarski službi onemogočati dimnikarje med delom, da ne morejo zaradi tega aH onega razloga očistiti kurilnih naprav. Taki občani povzročajo dimnikarski službi največ težav. To kaže, da nimajo nekateri občani dovolj razumevanja do dimnikarjev in menijo, da so nepotrebni in podobno. Take zasebnike bi bilo potrebno v bodoče natančneje seznaniti s predpisi o dimnikarski službi. Izvleček iz predpisov bi naj razposlalo dimnikarsko podjetje vsem uporabnikom njihovih uslug na območju ormoške občine. S tem bi bilo mnogo doseženo. Koristniki uslug bodo seznanjeni s predpisi in cenami uslug, dimnikarji pa bodo v tesnejših stikih z ljudmi tudi bolj priljubljeni. Z zastavami mladinskih odredov PVV na občinskem praznovanju Na dan občinskega praznika občine Ptuj, 8. avgusta 1964. je bilo v taboru predvojaške vzgoje v Ptuju praznično razpoloženje. Mladinci« četrte izmene obveznikov predvojaške vzgoje, ki se nahajajo na štirinajstdnev-! nem taborjenju, so formirali dve i mladinski enoti. Ti naj v Mar-I kovcih pri Ptuju prevzampta zastavi. ki ju je podelila Občinska skupščina občine Ptuj mla-I dinskima odredoma prvoborcev i in revolucionarjev »Franca Osoj-j nika« in »Toneta Znidariča«. j Veselo jp bilo v Markovcih j pogledati mladince, ko so strumno korakali skozi vas do slavnostne tribune pred zadružnim domom, kjer so bili predstavniki ljudskp oblasti, političnih orga-| nizacij, gosti in občani. Vsi so i navdušeno pozdravili s ploskanjem mlade fante, bodoče vojake naše JLA. Mladi fantje so prinesli zastavi v Ptuj v svoj tabor. Tam so jih nestrpno pričakovali tovariši. ki so z vojaškim pozdravom pozdravili zastavi. Popoldne sta bili zastavi v učilnici, kjer se učijo obvezniki predvojaške vzgoje. Tam so se zvrstili mladinci na častni straži. Na slovesni proslavi občinskega praznika so bili mladinci podrobneje spznanjeni s pomenom proslavljanja spomina na ustanovi tpv Sloven jegori ške-I ,a ckove čete in spomina nagnjen junaški boj 8. avgusta 1942 leta v Most- NENADNA SMRT OTROKA Pred kratkim se je zadušila v Koračicah št. 77, pri Ormožu 5 mesecev stara Jožica Kosi. Njena mati jo je dala spat ter odšla na pašo. Ko se je vrnila, jo je hotela okopati, pa jo je našla mrtvo. Deklica =e je obrnila na licp m se je pri tein zadušila. D. R. borjenjih. Obljubili so tudi, da bodo junaško branili svobodo in neodvisnost socialistične Jugoslavije, pridobitve NOB, ljudske revolucije in socialistične graditve, če bo to kdajkoli potrebno, da bodo vredni imen junakov in revolucionarjev »Franca^ Osojnika* in »Toneta Znidariča«. Ti imeni sta z zlatimi nitkami vtkani na zastavah obeh mladinskih odredov. FB Ostane še vprašanje, ali ima dimnikar pravico zaračunavati tudi neopravljene usluge. Te pravice vsekakor nima, saj je današnji način nagrajevanja po učinku dela in ne po zaračunanem času. To je edini pravilni in stimulativni način nagrajevanja, ki povsod še nima primerne oblike in ga je treba šele izoblikovati. P02AR V SKRBI V sredo, ob 10.50 se je vnela na dvorišču hiše v Skorbi 21, last Alojza Limovška, slamnata kopica. Požar sta povzročila domača otroka. Zakurila sta, da bi si spekla koruzo. V kopici je bilo okoli 6000 kilogramov slame, od tega sta je zgoreli okoli 2 toni, ostalo so rešili ptujski in hajdoški gasilci. Škodo, nastalo s požarom cenijo na blizu 70.000 dinarjev. Škoda bi bila gotovo veliko večja, če ne bi prispeli ptujski in hajdoški gasilci v petih minutah po Izbruhu požara m ga kmalu pogasili. V bližini slamnate kopice so se nahajale tudi druge kopice, poleg teh pa še veliko gaspodarska poslopja Kratke iz tednikov sosednih občin Pisma uredništvu Ali je takšno ravnanje pravilno? Dne 6. julija 1964. sem bil na | no »kakšne svoje muhe<. Star osemenjevalni postaji na Haj-j sem 73 let delno slep. toda do-dim. Prosil sem živinozdravni- slej sem vedno sam prignal ži-ka. naj mi pride osemenit dvo- vino na osemenjevalno postajo, letno telioo na dom. Stanujem v j Mislim, da ni nikakršna »muha«, Skorbi ob cesti Maribor—Ptuj, I če mora človek zaradi okoli-tako da ne bi živinozdravnik ščin prositi za takšno uslugo. napravil nikakršnega ovinka na svoji redni poti Hajdina—Sloven ja vas. Zavedam se, da ni njegova dolžnost, da bi se med potjo Takoj po mojem odhodu s Hajdine je šel živinozdravnik osemenit živino na dom 'Zupani-ča Stanka na Hajdini. Pri tem je moral napraviti precejšen ustavljal. Ker pa 9em bil v j ovinek. takšnem položaju, da nisem mo-1 Jaz sem ga čakal pred hišo gel s telico z dvorišča, sem bil na cesti. Ko se je peljal mimo. pnmoran prositi za to uslugo. Dvorišče jp bilo namreč prekopano zaradi gradnje vodovoda, t,70m globok jarek je bil prehoden samo čez ozko desko, po kateri sem še sam težko hodil, žival pa sploh ne bi mogla prek jarka. Ko sem mu to omenil, jp dejal, da ima Hpla čpz glavo, in da imamo ljudje v Skorbi ved- sem mu mahal, da bi ga tako opozoril, kje stanujem. Upal sem. da ho ustavil, JV uresničeno šele v prihodnjih letih. »Ostanite še malo,« me utsav-lja gospodar, ko vidi, da se odpravljam, »bom prinesel ročkioo jabolčnika, pocem pa bomo še katero rekli.« Ob kupici jabolčnika in kosu dobrega domačega kruha smo se pomenili še to in ono. Gospodinja je spet »navrla« radio, ki ga je bila med pogovorom ustavila. »Veste,« je rekla, »ta skrinjica je nepogrešljiva. Kaj bi bilo, če bi še tega ne bilo. Ob njej pozabimo marsikako nevoljo, ki pritiska stare ljudi. Ona nas spodbuja, da upamo na najboljše tudi mi stari. Saj je že zdaj boljše, tega ne zanikam, pa bo še boljše, ali ne? Na zdravje!« V. Klemenčič Ptuj moremo s polno pravico imenovati mesto muzejev. Bogati etnografski oddelek pokrajinskega muzeja je skušal svoje zbirke dalj časa obogatiti še z muzejem na prostem, ki bi prikazal vsaj nekaj značilnih tipov hiš in drugih poslopij ljudskega stavbarstva, značilnih za naše območje. To je tembolj potrebno, ker izginjajo ti spomeniki pa deželi bolj in bolj ob modernizaciji vasi, najlepši in najznačilnejši med njimi pa sami po sebi niso toliko močni in dostopni, da bi jih mogli ohraniti v pokrajini, tam, kjer kot del muzejske zbirke med turistične privlačnosti mesta ih jih končno očuvati zanamcem kot žive priče korakov človeškega razvoja v zgodovini. Letos so bile možnosti za postavitev prvih stavbnih objektov za tak muzej na prostem: dveh mlinov na veter, včasih značilnosti pokrajine, danes samo zanimivih ostankov, ki so trohneli in že dolgo niso služili več svojemu namenu. Čas je priganjal, zato je muzej postavil oba mlina na veter na pobočje grajskega griča, ki še parkovno ni dokončno urejeno. Ob dokončni ureditvi in vellko-poteznejšem urejanju muzeja na prostem bosta mlina gotovo dobila drugo, ustreznejšo lokacijo. Muzej na prostem so stali prvotno. Te spomenike je treba prenesti v bližino muzeja, jih tam vzdrževati, jih vključiti do tedaj, verjetno več let, pa bosta opravljala svojo prosvetno nalogo muzejskih razstavnih predmetov na grajskem pobočju. Dokončno pa prenašajo v teh dneh na ploščad pred grajsko ži-tnico velik vodnjak na nožni pogon, ki je napajal nekoč z vodo zunanje dvorišče na Vurbergu. Ko je prevzel muzej skrb za rešitev obeh vodnjakov na razrušenem Vurbergu, so postavili vodnjak ob severno steno nekdanjega dominikanskega samostana, stavbe na Muzejskem trgu. Ta lokacija ni bila posebno posrečena, ker je vodnjak izrazito grajski vodpjak, a tedaj ni bilo boljše možnosti. Ob obnovi fasade omenjene stavbe pa je postala prestavitev vodnjaka nujna, dež z vodnjakove strehe namreč močno uničuje omet stavbe. Tako je določila potem veččlanska komisija, ki je upoštevala prvotni namen vodnjaka, njegovo prvotno okolje in dokončno ureditev grajskega pobočja, vcdnjaku mesto na ploščadi pred žitnico. V nekaj dneh bo delo končano in stari vodnjak bo naprej na vidnejšem mestu molče učil mimoidoče o preteklih časih. I. M. C. Srečno pot "Postržek" Obnova vinogradov na obratih KK Ptuj staro poslikano zibelko ali kako redko staro knjigo. Pred več desetletji je našel vaški učitelj na nekem podstrešju v Slovenskih goricah Dalmatinovo biblijo, staro skoraj 500 let, ki je danes shranjena v ptujski študijski knjižnici. Po opravkih ali s kakršnim koli izgovorom stopiš v hišo, pa te prijazno sprejmejo. Ali razpoloženje, ki ti ga je zbudila slikovita kočica z lepim okoljem, se ti spremeni v občutek, da si spet nekje sredi Ptuja. S poličke na, steni te pozdravi radijska glasba ali kako predavanje. Resda ljudje na podeželju, zlasti starejši, ne poslušajo radi jazz orkestra ali športnih tekem, ker so jim bolj pri srcu narodne pesmi, razna predavanja, posebno kmetijska, »četrtkovi večeri« ali voščila za »življenjski praznik« (včasih smo rekli bolj po domače god ali rojstni dan). Tudi novice in poročila so jim po volji in, seveda, vremenska napoved. »Veste,« pravi gospodinja, »radio nam je nepogrešljiv. Ob njem pozabimo, da smo sredi Haloz. Krajša nam čas, kadar smo doma ali okrog doma. Koliko lepih domačih narodnih pesmi, ki smo jih že na pol pozabili, nam je radio pomagal obnoviti, naučili pa smo se tudi novih, zlasti tiste koroške so lepe. Radio nam tako rekoč nadomestuje časnik in knjigo. V prejšnjih časih smo ob zimskih večerih brali Mohorjeve knjige. Eden je bral na glas, drugi pa so poslu- šperk ali na Ptuj. Poglejte soseda: ta si je že kupil televizor. Tudi izkoriščanja ni več, kakor v stari Jugoslaviji, ko je bil halo-ški človek največji revež. Naš standard, kakor se temu reče, je sedaj boljši. Vendar, nekaj le ni dobro. Morda je za našo skupnost, kakor se to navadno govori, za nas starejše pa ne. Mladina nas zapušča. Veroval sem, da bo na moja stara leta prevzel po-sestvece eden izmed otrok. Zdaj so vsi po svetu. Starejši sin je bil pri vojakih pri avtokomandi in se je tam izučil za šoferja. Zdaj je v službi v Mariboru in zasluži 100.000 din. Mlajši sin še stanuje doma, dela pa v Kidričevem. Hčerka je zaposlena pri kmetijskem kombinatu v Ptuju. Saj so dobri, ti naši otroci. Vedno nama z mamo kaj kupijo. Ali na posestvu ln v vinogradu morava delati z mamo večinoma sama. Saj ne bova mogla več dolgo.« Načeli smo debato o prodaji in ^jemu zemlje. Kmetijski kombinat naj bi odkupil v prihodnjih letih zemljo vsaj od starejših ljudi, ki so sami in že onemogli. Toda kmetijski kombinat in zadruge se ne zanimajo taliko za slabša zemlijšča, kjer kmetijske kulture slabo uspevajo in bodo zemljišča sčasoma spremenjena v gozdove. Bila je beseda tudi o starostnem zavarovanju in pokojninskem skladu, ki ga naj ustanovi občinska skupščina in kamor naj bi se stekala sredstva od odkupljenih zemljišč. A vse to bo V nedeljo, 2. avgusta 1964, popoldne se je videlo, da je uspelo »Večeru«, dnevniku tega dela Slovenije, vzbuditi tudi med ptujskim in okoliškim prebivalstvom zanimanje za svojo akcijo s »POSTRŽKOM«, zadnjim splavom, ki je tega dne odplul po Dravi proti Beogradu. Mnogo ljudstva se je kljub slabemu vremenu zbralo na obrežju Drave, da bi se pozdravilo s spla-varji »POSTRZKA«, z novinarjema »Večera« in z nagrajenko Ingo, ko bi jih na splavu prineslo po Dravi mimo njih. Prav gotovo je to storilo v predelu ptujske občine, sem dol cd Slovenje vasi do Borla nad 3.000 prebivalcev, mladine in odraslih, ki so prihiteli k Dravi z avtomobili, motorji, kolesi in peš. Završalo je med čakajočimi na novem betonskem mostu čez Dravo in na obeh obrežjih, ko se je okrog 15. ure pojavil izpod Vičave »Postržek« s splavarji, in z novinarji »Večera«, z Viteki in z nagrajenko Ingo. Iz sredine Drave se je čulo na obrežju igranje Vitekov, videlo mahanje splavarjev in vzklikanje z obrežij »Srečno«. Težek leseni tovor (130 kub. metrov) je hitro nosila Drava in kmalu so bili na pristanu Vodne skupnosti za Dravo, kjer so privezali. Naenkrat so imeli pred seboj ogromno gledalcev, s katerimi so se pozdravili. Domenili so se med seboj, da se bodo zadržali le kratek čas in da bodo nadaljevali brez Vitekov, ld se morajo vrniti v Maribor. Tako je tudi bilo. Kmalu so se znašli zopet vsi na splavu, malo razočarani, da so bili sami s publiko, namesto da b! j!m kdo v imenu navzočih izrekel dobrodošlico in srečno popotnico ali da bi jim izročil kakšno steklenico pristnega Haložana na pot, kot vzorec za Beograd aii za gasitev žeje. Navdušen sprejem, ki so ga bili deležni v Mariboru, in ves cere-monijal jim bo ostal v spominu, so dejali. »Odvezi« je bilo povelje in dolga vrv je bila kmalu zopet zvita na splavu, ki ga je začela počasi no-nositi Drava proti birom in dalje j proti Zabovcem. Mnogi so z obrežja zamahali v pozdrav, za srečno pot in s splava so jim vsi odzdravljali. Povsod ob Dravi so stale oruč" ljudi, odraslih in mladine, žensk in moških, ki so čakali zadnji splav. Starejši so se pomenkovali o časih, ko je plulo tod mimo po 5 do 10 splavov, ki so srečno splavarili mimo mostnic ptujskega lesenega mostu. Vedno ni bilo tako. Včasih, po nesreči na mostu je priplaval v presledkih samo les iz splava. Mlado in staro se je podalo na lov za lesom, ki ga Z obrežja ni bilo mogoče videti resnih pa tudi nasmejanih obrazov splavarjev zadnjega splava, Jarca Maksa, Franca in Simona Krenčnika. Vilija Dugo-nika, Ludvika Repoluska, Ivana Pokeržnika in Bertla Kositarja, novinarjev »Večera« Marina in škofiča ter nagrajenke Inge Šer-belj. Vsi skupaj prijetni ljudje, vsak po svoje zaposlen, različno stari, vendar dobro razpoloženi in duhoviti. Novinar Marin je bil že ves čas akcije z njimi. Vsaka njihova beseda mu je bila draga, saj je našel v njej nekaj, kar si je rad zapisal in to tudi pridno uporabljal v »Večeru«. Dobro se mu je posrečilo predstaviti javnosti splavarje, ljudi s Pohorja, Splav »postržek« med pristankom v Ptuju navadno ni bilo potrebno vračati. Zlasti poplave so prinesle mnogo splavarskega lesa, ki ga je odneslo mimo vasi in le nekaj so ga polovili spretni čolnarji. Vsakdo se je kdaj rad ozrl za splavom, za ljudmi, ki so jih vedno videli splavariti, za prvim splavom, na katerem je plapolala zastava. Nikdar niso vedeli, kdaj in kako so se ti ljudje vrnili in vračali domov. Niso vedeli, ali vidijo vedno iste, ali vedno druge ljudi. Občudovali so njihovo skromnost, drznost in vztrajnost pri splavarskem življenju, ki je trajalo na vsakem potovanju vsaj po 14 dni. ki so potovali po vodni in železni cesti zato, da je imela doma družina kruh in kak dinar. Slišal je tudi odgovore splavarjev na nagajiva, še prej žaljiva vprašanja gledalcev z obrežij o Marijinem prazniku ... Prav ljubeznivi so bili tudi Markovčani, ki so obesili na žično vrv broda napis »DOBRODOŠLI, SPLAVARJI«. Na obrežju je bilo precej ljudi. Obojestranski pozdrav je bil prisrčen. Povsod, na levem ravninskem in na desnem nalcškem obrežju, je bilo mnogo otrok. Kjer pa se je le dalo, so stali otroci čez kolena v vodi, da bi bili bliže splavu. Blizu Dravea je splav močno pobrusil plitvino, da je kar zagrmelo, n;. pa se ustavil. S hriba so se slišali vzkliki. Bori se je bližal. Dobre četrt urne plovbe od Ptuja do Borla. Na Boriskem mostu je čakalo mnogo ljudi, enako na haloškem obrežju. Nikdo niti ni opazil zaskrbljenosti ravnača Jarca Maksa in ostalih zaradi ozkih razdalj med mostnicami. Vsi so mirno obstali naslonjeni na ograjo mostu, ko je izpod njih brezhibno zdrknil splav. »Sreča, dobro je šlo. Samo pol metra prostora na vsako stran!« Pred pristankom pod gradom pa se je zataknilo. Splav je nasedel na bir. Posadka je vse storila in končno rešila in nato privezala splav za močan topol pod borlskim gradom. Do sem sem j.ih spremljal iz Ptuja in se jim zahvalil za gostoljubnost ter sem jim želel srečno pot. V restavraciji v boriskem gradu so hitro posedli za svojimi sestaljenimi mizami po manjši ne-nevolji, da sprva niso vedeli, kam naj sedejo, ker ni bilo za nje nič pripravljeno. Vendar kmalu nI bilo sledu o nevolli, ko so si na-pivali na zdravje, ko jim je foto-reporter Skofič zabliskal s fle-šem in ko so jim borlski godci zaigrali nekaj poskočnih. Prva noč na potovanju jim verjetno ni bila predolga, saj so imeli namen zjutraj zgodaj, odriniti. Se dolgo se bodo ljudje pogovarjali o »Postržku« kot simbolu konca splavarjenja po Dravi. Enako radi, kot so se nekdaj ozirali vsi za splavarji. se danes ozirajo za avioni, ki plovejo tod vsak dan iz smeri Zagreb—Dunaj, pa tudi za domačimi s ptujskega letališča, ko plovejo po zraku. V. Z. Padla je z drevesa in se ubila V Hranjigovcih pri Tomažu se je pred kratkim smrtno ponesrečila 58-letna Terezija Miško, ki je trgala hruške in pri tem tako nesrečno padla, da je čez 2 uri podlegla poškodbam. D. R. DRAGO SULEK: Sprehod skozi čas Z zaključne ekskurzije ptujskih maturantov »Dragi prijatelji, radi bi vam dostojno rekli zdravo ... Ni lahko slovo od gimnazije in profesorjev . . . Škoda, da je šlo vse tako bežno mimo . . .« To so odlomki iz uvodnika v letošnji almanah ptujskih maturantov. Iz njih ne zvenita pričakovana vedrina in mladostni optimizem, temveč nekakšna žalost, tesnoba, ki se polašča človeka ob slovesu od nečesa, kar je bilo del njegovega življenja, del njega samega. Da, tesnoba ob slovesu od lepega, kajti vsi spomin; so lepi, vzdih Olajšanja ob koncu potisne, v pozabo neprijetnosti in težke trenutke. & Ne bi pa se radi poslovili samo od stare gimnazije in njenih profesorjev. Za nas je še važnejše naše slovo, slovo sošolca od so-t s žolča, prijatelja od prijatelja, fan-ta od dekleta Morda bi bilo to .. slovo najlepše, če bi poteklo tiho, brez hrupa in razburjanja, brez vseh svečanosti. Toda ljudje smo že takšni — z vso navlako zaključnih ceremonialov hočemo prikriti ... Le kaj ? Nekateri bolečino, drugi spet hladnost in neobčutljivost. Ali pa počenjamo vse skunaj samo zaradi tradicije; V že omenjenem almanahu piše: »Mislim, da vse preveč gradimo na tradicijah ... Na žalost pa tradicije vse premnogokrat spreminjajo prvotno začrtane koles-niče . . . Kakorkoli že — za konec smo si želeli lep maturantski izlet Polni dve leti smo sanjali o njem. Da, vse preveč sanjali. Zato so nas tembolj prizadele vse ovire, na katere smo naleteli pri uresničevanju načrtov predvsem zbiranju sredstev. Še dobro, da nas je vedno vodila misel: bomo pa imeli toliko lepši izlet. Bolj kot se je približeval konec šolskega leta, manj je od našega izleta ostajalo. Ni bito lahko misliti na šolske težave, na maturo, in se pri tem ukvarjat; še s počitniškimi skrbmi. Ne vem, kdaj se je rodila misel — Grčija. Vem le, da nas je sprva vse prevzela. Hoteli smo priti bliže spominom in potomcem tistega sveta, o katerem smo toliko slišali pri zgodovini, o katerem smo toliko vedeli le iz knjig, hoteli smo se približati tistemu — včeraj. Pozneje so se mnenja razdelila, padali so očitki, med nami samimi, pozneje tudi od zunaj. Zaradi izredno ugodnih pogojev, ki jih nudi agencija »Jadrolinija« za svoje dvanajstdnevno potovanje m v pričakovanju nečesa velikega, je Grčija kljub vsemu zmagala. Z mešanimi občutk; sta se dve tretjini maturantov osemnajstega julija odpravili na skoraj 4.000 km dolgo pot. Kam ? Enkratnemu doživetju nasproti? Ne vem, še danes ne vem SLAB ZAČETEK, DOBER--- Zdi se mi, da so neprijetnosti in težave nujni spremljevalci človeka, posebej še današnjega človeka, Za nas so se začele že na železniški postaji: z objavo za kolektivno potovanje ni bilo vse v redu, popust je bil samo 50*/« in že je bil vsak za nepredvidenih 500 din lažji. Noč je potekla v »prijetnem« snu, ki ga je izdatno podkrepilo neusmiljeno zibanje in premetavanje, in zdi se ml, da sem v sanjah poskušal najti krivca: vagoni, jugoslovanske železnice, ali morda samo nedolžne tračnice? Za maturanta v počitniškem razpoloženju je takšna problematika vsekakor prezapletena. Ko smo se ob svitu mučili v reški luki s prtljago, je ladja Lastovo, naš d?m v naslednjih dvanajstih dneh, že čakala ob pomolu. Ne morem reči najlepša in ponosna, ker je videla že preveč morij, niti ne morem reči, da je nestrpno čakala na nas, saj smo se smeli vkrcat: šele zvečer in smo morali, predvsem dekleta, žgoč poletni ~dan porabiti za to, da se je nežna bela koža privadila — ali boljše — poskušala privaditi na vse večje količine ultravijoličnih žarkov, ki so nas še čakale tam nekje na jugu. Na ladji, ki prevaža tudi manjše količine tovora, je bila druščina kaj pisana: precej ljubljanskih in celjskih maturantov, nekaj Murskosobočanov, Sarajevčanov, celo tujcev n: manjkalo. Morali smo biti kar hitri, da smo si poiskali vsak svcj kotiček na palubi, polni vrvi, škripcev in ležalnikov. Bili smo namreč le palubni potniki, mehko posteljo so za nekaj časa zamenjale zračne blazine, ali v najslabšem slučaju celo gole deske. Pa kaj bi to, vsa naša obala, Delfi, Pirej, atenska Akropola, krečanski Knossos, Olimpa . . . vse to se bo za ceno nekaj udobja, kot pester filmski trak, odvilo pred našimi poželjivimi očmi. Dan in pol ter vsa naša obala, vse njene lepote, ki so le redkim tuje, so bile za nami. Posebno doživetje je bil le ogled Dubrovnika, mesta, ki se ponaša z laskavim priznanjem, da je najlep-, še ob naša obali. Nam je bil, vsaj. večini, še nfeznan, zato je pomenil pristanek v Gružu, kjer o lepotah in znamenitostih, o opevanem Lokrumu, ni niti sledu, prav neprijetno presenečenje. No, po dvajsetminutm vožnji s starim tramvajem, so bile predstave ln pričakovanja več kot izpolnjene, ni bilo več nejevernega Tomaža, ki bi še dvomil o lepoti in veličini Dubrovnika. Dubrovnik je bil zadnje pristanišče na domačih tleh, Grčija pa kljub temu še daleč. V dveh dneh neprekinjene plovbe, ko so se le redko, nekje daleč na obzorju, prikazovali obrisi gorskih vrhov, smo zbijali šale na račun sosede Albanije. Verjetno ni treba pojasnjevati kako? Tisti posebni občutek, ki spremlja človeka, ko prvič prestopi mejo, nam je ostal neznan. Verjetno tudi zato, ker carinskih pregledov in drugih obveznosti sploh ni bilo. Zanimiv in razburljiv hkrati, je bi! le prehod v vzhodnoevropsko časovno področje. Niti razum ne pomaga, da človeku ne bi bilo smešno, če začne večerjo oh osmih, konča jo pa ob desetih, zato pač, ker se mora ravnati po navodilu ladijskega telegrafista, ki točno ob osmih, s svečanim glasom, v katerem je čutit: igrivost in dobro voljo, sporoči* »Naravnajte si ure, zdaj je točno devet« Še ko je bila itea. mestece prvega pristanka v Grčiji, daleč smo (malo negotovi sicer) ugotovili. da je domača obala lepša od grške: mogoč? v tej ugotovitvi ni manjkalo naTctzma 7 vlje-nja, navad in ljudi pa tukaj nismo mogli ocenjevati, ker je mestece za to premajhno, .in ker zaradi izleta v dvajset kilometrov oddaljeno preročišče Delfi ni bilo časa. Za začetek torej izlet v preteklost Naša dva avtobusa še nista speljala, ko so se že začele težave: ▼ vozilo nas je smelo le 35, kolikor je bflo tudi sedežev. Oho, smo si dejali, in marsikdo se je spomnil, kako so mu že večkrat prav v poletnih mesecih, v naših avtobusih, sotrp ni ravnali rebra in mu hodili po kurjih očesih. Veliki »plus« za grški promet in prevozništvo, smo mislili. Ozka, toda izvrstna asfaltna cesta, se v strmih serpentinah vij« visoko v planine. Nepregledni in prijetno zeleni oljčni nasadi bežijo mimo in puščajo za seboj nepozaben pogled na modrino morja v majhnem podkvastem zalivu. Terasasta, čisto današnja vasica, moderen hotel na eni, in nedaleč vstran veličastni ostanki stare kulture na drugi strani — to nas je takoj zbodlo v oči in kot sem videl kasneje, je to ena najbolj karakterističnih potez današnje Grčije. Še nekaj: turista, posebej pa ameriškega, brez milosti »obere-jo.« Toda zaradi temperamenta, vedrine in prisrčnosti, ki kar žarijo iz teh ljudi nikomur ne pride na misel, da bi jih za to obsojal. (Nadaljevanjt pnnodnjič!) Družinske sprem NA MATIČNEM OBMOČJU PTUJ RODILE SO: Sep Marjeta, Ljutomer, Ormoška cesta — Alenko; Mileta Helena, Trubarjeva 5 — Antona; Mertiik Terezija, Trnovci 20 — Franca; Skrbenta Štefka, Ljutomer, Kajuhova 4 — Igorja; Zgeč Katarina, Orešje 23 — Renato; Lah Matilda, Draženci 26 — Dušana; Bohinc Ana, Presika 18 — Branka; Grubič Ivana, Vitan 35 — Marjano; Planjšek Frančiška, Breg 24 — Zdenko; Dajčman Ana, Jiršovci 55 — Marijo; Koželj Martina, Kokolanj-Sčak 77 — Aleksandra; Ceh Marija, Savci 81 — Marijo; Plohi Jožefa, Hranjigovci 6 — Marijo; Luibec Silva, Trubarjeva 5 — Bruna; Cvetko Alojzija, Polenšak 9 — deklico; Cuček Rozalija, Hvaletinci 21 — Anico; Mežnarič Marija, Botkovci 9 — Anico; Tomanič Marija, Gerečja vas 34 — Franca; Mežnarič Marija, Stojnci 86 — Franca; Ko-drič Terezija, Bukovci 160 — Anico; Kos Matilda, Trnovska vag 32 — Janka; Jurkovič Ljudmila, Šaiovci 21 — Tina; Cerjaik Marija, Dravska 2 — Tomaža; Avguštin Marija, Podiože 9 — Ireno; Obradovič Milica — Crvenka, — deklico; Gajser Hil-da, Sestirže 77 — deklico; Pajn-kiher Marija, Dolena 51 — Romana; Lampret Genovefa, Dežno 24 — deklico; Zupanič Marija, Gerečja vas 39 — deklico; Kralj Ljudmila, Sardinje 11 — deklico; Jurtela Rozalija, Jablane 34 — deklico; Cesarec Ivanka, Dolac 55 — Zeljka; Kokol Katarina Turški vrh 12 — Mirana; Poslančec Ivanka, Pod-gaj 37 — Lidijo; Žitnik Elizabeta. Tibolci 44 — Miroslava; Jeire-bič Marija. Dornava 96 — deklico; Zebec Ana. Salovci 16 — Mileno; Lešnik Marija, Gerečja vas 1 — dečka; Bra+uša Terezija, Zamušani 110 — Mirana; Laura Štefanija. Tibolci 47 — Ireno; Bezjak Terezija. Gajev-ci 26 — Stanka; Petek Hilda. Veličane 65 —' dečka; Erhstič Slavi ca, Zagorci 89 — deklico; Herga Marija, Erjavci 37 — Dragico; Premuž Marija, Vratno 85 — Ivana; Raj h Marija, Ključa-rovci 20 — Mirana; Samec Neža, Budina 63 — Marijo; Klep Katarina, Zagrebška 37 — deklico; Dečko Antonija, Hum 1 — Mateja; Raj h Marija, Zero-vinci 69 — Anželjka; Kranjc Angela, Podlehnik 16 — dečka; Habjanič Katarina, Gerečja vas 53 — Dragico; Cernivec Anica, Mezg ovci 65 — Martina. Fekonja Alojzija, Vičavska pot 6, rojena 1894, umrla 1. 8. 1964. Emeršič Marjan, Zg. Haj-dina, 21, rojen 1942, umrl 3. a. 1964; Rožman Marija, Jadranska 15, rojena 1912, umrla 4. 8. 1964; Zunič Metka, Budina 8, rojena 1961, umrla 9. 8. 1964; Petrovič Katarina, Budina 23, rojena 1876, umrla 9.8. 1964; Ko-stanjevec Janez, Spuhlja 133, rojen 1920, umrl 9.8. 1964; Bub-njar Štefan, Jaizbina 75, rojen 1963, umrl 16. 7. 1964; Znidarič Alojzija, Ljutomer, Glavni trg 12, rojena 1903, umrla 31. 7. 1964. Kralj Roman-Marjain, Ma-I ribor, Smetanova 13 m Herga 1 Roza, Maribor, Framska 4; Dre-j venšek Anton, Kidričevo 13 in i .TurančiČ Marta, Kidričevo 13; ! Grešovniik Mihael-Vladimir, Le-gen 10 Slov. Gradec m Vajncerl Boža, Kidričevo 14; Sevšek Edvard, Maribor, Valvazorjeva 23 in ; Vajncerl Melita, Kidričevo 64; ■ Plahuta Marija. Cankarjeva 6; Biček Vencelj, Leskovica 14 in Brmež Marija, Tacen 65; Gulič Vincencij, Scarboro Ont. in Go-i lob Elizabeta. Dornava 105; Golob Rudolf. Dornava 105 in Ko-, lednik Ana, Dornava 1; Stor I Anton. Ponikva 2 in Lesjak Helena. Ravne 5: Zupec Marijan, Budina 10 in Polšak Friderika, Zagrebška 54, Kri, ki rešuie življenja 27. in 28. avgusta t. 1. bo prostovoljna krvodajalska akcija na ojjmočju občine Ormož. Tokrat se bodo ponovno izkazali številni dajalci krvi. Vse krvodajalske akcije so doslej dobro uspele in za letos Občinski odbor RK Ormož pričakuje, da bo letošnja krvodajalska akcija uspešneje zaključena od lanske. Lani se je prijavilo v občini za odvzem krvi 700 ljudi, letos pa računajo, da bo število preraslo čez 900. Največ krvodajalcev je kmečkih ljudi, nekoliko manj pa zaposlenih izven kmetijstva. Zato, da bi bila uspešnejša letošnja krvodajalska akcija, prosi Občinski odbor RK Ormož vse zdrave občane od 13. do 60. leta starosti, naj dajo dragoceno kri, s čimer bodo rešili življenje marsikateremu ponesrečencu. Pred odvzemom krvi bo- do vsi krvodajalci zdravniško pregledani in bo na'ta način ugotovljeno njihovo zdravstveno stanje. Šele takrat bo zdravim krvodajalcem odvzeta kri. Kot vsako leto, tako bodo tudi letos sindikalne podružnice poskrbele po delovnih organizacijah za čim večje število krvodajalcev iz svojih kolektivov. Sindikalne podružnice naj zaposlenim predočijo pomen in važnost krvodajalstva, ki dobiva v današnjem hitrem gospodarskem razvoju iz dneva v dan. pomembnejšo vlogo. PRIZNANJE KRVODAJALCEM Na zadnji proslavi 20-letnice RK v Ormožu je bilo razdeljenih v priznanje najboljšim krvodajalcem v občini 9 zlatih in 38 srebrnih značk in osem diplom. To je bilo skromno priznanje vsem tistim, ki so že več let krvodajalci. k S f» O RT • . £ 3ES3 T M A 1 3 K OVC 1 Podelitev častnih plaket prednjakom »Partizana" Za občinski praznik občine Ptuj, 8. avgusta 1964, je razdelila na slavnostni seji občinske skupščine Ptuj v Markovcih, Okrajna zveza TVD Partizan Maribor, zlate, srebrne in bronaste plakete za dolgoletno in požrtvovalno delo pri splošni telesni vzgoji. Dobili so jih tovariši in tovarišice, prednjaki društev ter njihovi funkcionarji. Za več kot 15-letno delo pri »Partizanu« so dobili zlate plakete Strafela Jože, Drobina Mi-šo. Ečedin Stevo in Oman Sonja. člani »Partizana« Ptuj, Si-monič Alojz. KolaTič Franc in Horvat Tanez pa so člani »Partizana« Markovci. Za več kot desetletno delo so prejeli srebrne plakete iz »Partizana« Ptuj: Pirš Herbert, Pen Irma, iz Dornave Cuš Anton ter iz Markovec Bezjak Konrad. Za več kot petletno delo so prejeli bronaste plakete: Izla-kar Lipe. Ptuj, Plohi Franc, Gorišnica, Zavec Rozalija, štrafe-la Janez, Ciglar Marija ter Plohi Rado, Markovci. S temi priznanji je dala Okrajna zveza »Partizana«, Maribor telesno vzgojnim delavcem častno, moralno priznanje za večletno delo pri vzgoji mladine, pri širjenju ter utrjevanju splošne telesne vzgoje na ptujskem področju. Partizanski pohod in tek po poteh markovskih kurirjev Občinska zveza za telesno kulturo Ptuj je priredila v soboto, 8. avgusta 1964, v počastitev občinskega praznika, množični partizanski pohod in tek po poteh markovskih kurirjev 14 TV. Proga je potekala iz Spuhlje, kjer so leta 1944 Nemci ustrelili štiri markovske kurirje, do Markove. Tekmovanja in pohoda se je udeležilo 35 ekip in to: »Partizan« Ptuj, Rogoznica, Dornava, Gorišnica, Lenart in Markovci, NK »Drava« Ptuj, odredi predvojaške vzgoje Ptuj ter mladinska aktiva iz Markovec in TAP Ptuj. Od sindikatov so sodelovali: TGA Kidričevo, KZ »Haloze« Ptuj, Železniške delovnice Ptuj, Stanovanjska skupnost Ptuj in NB Ptuj. Sk&pno je sodelovalo 140 tekmovalcev. V teku moških je zmagala ekipa »Partizan« iz Gorišnice, drugi so bili Markovci, tretji pa NK »Drava« Ptuj. Pri ženskah je zasedla prvo mesto ekipa članic Partizana Markovci. Prav tako so zmagali tudi mladinci iz Markovcev in sicer ekipa I. pred ekipo II. in pred mesto Dornavčanke, pii pionirjih pa Markovci pred Rogoznico in Ptujem. V množičnem pohodu moških so dosegle ekipe KZ Haloz, stanovanjske skupnosti Ptuj in Železniških delavnic Ptuj prvo do tretje mesto. Med ženskami je bila prva ekipa KZ Haloze, med mešanimi ekipami pa ( Kidričevo pred NB Ptuj. Lenart lljani. je tekmoval izven konkurence ter bil drugi. Vsi udeleženci so dobili spominske plateke Ptuja, zmagovalci teka pa pokale in praktične nagrade, ki so jih prispevala ptujska podjetja. u t C C t £ C C' C C t telesne vzgoje niti starejši člani.C Pri mladincih smo videli lepe inj= vratobmne preskoke. Posebno _ sta izstopala Bezjak in Čepin.C Članice so nastopile s kiji in so~ zelo uspelo izvedie vajo. Za za-C ključek so nastopili člani in čla-{= niče z narodnim: plesi. Tudi ti£ so, kakor vsi ostali, zelo razgi-p bali gledalce. S tem nastopom je markovskij »Partizan« dokazal, da ga po] pravici uvrščamo med najboljša|_ vaška društva ne samo v ptujski^ občini, temveč tudi v maribor-^ skem okraju To društvo ne gojiC samo nogometa, letos je zasedlo^ prvo mesto v občinski ligi — int rokometa — mladinke so bile vC isti ligi druge — temveč se^ ukvarja tudi s splošno telesnoC vzgojo kot osnovo vsega nadalj-|= njega športnega udejstvovanja. C Največ zaslug za uspeli nastop^ imajo društveni prednjaki: Ko-q Velja od petka do pefka OVEN (od 21. marca do 20. aprilu* Bolj vam pristoja živahnost kot zamišljenost. Družba vas ceni, ne pozna pa še vseh vaših vrlin. Ljubezen vas je nekoliko vznemirila, vendar ste se kmalu znašli. BIK (od 21. aprila do 20. majal Radi se držite resnih in preudarnih ljudi. Težko prenašate lahkomiselnost. Dobro se obvladate tudi v neugodnih situacijah. DVOJČKA (od 21. maja do 22. junija) Dopadejo se vam redkobesedni ljudje, zlasti ko držijo dano besedo. Hitro se navdušite za lepe stvari in vam je težko, ker jih ne mo- _________ ________________rete doseči. Starši se vas ze- larič Franc, Horvat Janez, ZavecH lo veselijo, ker jim izkazu je- Neža in Simonič Alojz. Razpis SRCI! te svojo vdanost. RAK (od 23. junija do 22. julija) Kmalu boste rešeni težkih KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCl-g obveznosti iz posojil. Sorod-ALNO ZAVAROVANJE — PTUJ □ T,,t' » razpisuje ŠTIPENDIJO [= za študij na višji šoli za social-^ nc delavce - oddelek za kadreD (od 23 ju,.ja do 22 avgusta, socialnega zavarovanja v Liub-H _ . , . ., , , , ■ ■ • j=j Pri nadrejenih ste dobro Telovadni nastop Partizana Markovci V nedeljo, 9. 8. 1964, je priredilo TVD »Partizan« Markovci za občinski praznik javni telovadni nastop v Markovcih. Nastopili so vsi oddelki »Partizana«, razen pionirk. Spored je obsegal 11 točk. Najbolj so navdušili orodni telovadci z gosti, člani »Partizana« Ptuj in »Železničarja« Maribor, ki so nastopili na bradlji in parterju. Tudi članice so se izkazale v teh disciplinah. Pri prostih vajah članov so .PRODAM mali valjčni kmečki mlin. Franc Pihler, Jiršovci 24, Desternik. „_____________________SKORAJ NOV otroški voziček prodam. Naslov v upravi. MATHNO POSESTVO ali viniča- VELIKO STANOVANJE SREDI KUPIM njo v bližini Ptuja ali Maribora kupim. Cena do 600.000 din. Naslov v upravi. DIJAK IŠČE HRANO in stanovanje. Pismene ponudbe pod »Nujno« na upravo lista. SOBO V PTUJU nujno rabi dijakinja. Naslov v upravi. PRODAM SPALNICO, 12 kg konjske žime in radio ugodno prodam zaradi selitve: Vprašati: Matilda Stanič. »Surovina««, Zadružni trg št. 2. PRODAM 25 arov goric in 35 sadovnjaka v Vareji. Šibila, Nova vas 64, Markovci pri Ptuju. PRODAM KOSILNICO in dobro ohranjeni konjski vpregi. Host-nik. Zagrebška 63, Ptuj. PRODAM 5-SOBNO HIŠO z velikim vrtom in manjšo hišo z malim vrtom ter brajdo. Takoj vseljivo. Horvat Andrej, Po-brežje 42, Videm pri Ptuju. PRODAM OTOMANO, radioapa-rat in pisalni stroj. Ogled popoldne. Bohak, Na Tratah 14. PTUJA, prikladno tudi za poslovne prostore, naprodaj. Miklošičeva 1. IZGUBLJENO NAŠEL SEM tIMETNO ZOBOVJE. Vprašati pri Janezu Vrablu, Budina 42. BREZPLAČNO STANOVANJE in vso oskrbo nudim resni zaposleni ženski, ki je voljna pomagati v gospodinjstvu v prostem času. Naslov v upravi. ISCEM ŽENSKO, lahko mlajšo upokojenko za čuvanje otroka. Vauda, Krempljeva 3. ČESTITKE Dragemu sinu in bratu Ludviku Janžekoviču, vojaku v Požarevcu, želijo srečno praznovanje: ata, mama in sestra z družino. ekipo predvojaške vzgoje iz Ptu- nastopili tudi taki, ki imajo že 'a- . čez 40 let, kar dokazuje, da v tem Pri pionirkah so zasedle prvo I kraju ne omalovažujejo splošne NOGOMET Dopisujte v Tednik DDRAVA GOSTOVALA V VINICI Nogometaši Drave so gostovali v nedeljo, 2. avgusta, v Vinici, kjer so se pomerili z domačim klubom v okviru priprav za bližnjo sezono. Vinica B-Drava B 1:3 (1:2) Najprej sta se pomerili rezervni ekipi. Pri Dravi je nastopilo nekaj mladincev in pa tisti, ki so med kandidati za najboljšo enajstorico (Kranjc, Zoreč, Mohorko in Vihar). Gole sta dosegla Slaček dva in Vihar enega, za domače pa levo krilo. Pri gostih sta se odlikovala Zoreč in Vihar, medtem ko sta Kranjc in Mohorko nekoliko razočarala. Vinica-Drava 1:6 (t :2) V tem srečanju so izrazili svojo premoč gostje s 6 zadetki, čeprav bi jih bilo še več, zraven tega pa so zaigrali tako, kot jih že zlepa nismo videli. Priznati moramo, da je bil nasprotnik po kvaliteti slabši, vendar so nadomestili domači igralci vso pomanjkljivosti s požrtvovalnostjo. Za Dravo so igrali: 1 vartnik. Sare, Kolednik. L;u-bec T, la _______ šič. Ro^rdanovič (Ljubeč P.). Gole za Dravo so dosegli: Emer- ali 4 zadetke, tako pa smo prišli v vodstvo z avtogolom. No, v drugem polčasu nam je ,kre-nulo'.« Nogometaši NK Drava odpotujejo jutri, v soboto, 15. avgusta, v Graz na nogometni turnir . Nogometaši Drave potujejo na furnir, ki ga organizira FC Un-terpremstatten — Graz v čast obletnice ostanovitve tega kluba. Na turnir, ki bo trajal 3 dni,' potujejo zraven, odbornikov NK Drava sledeči ijrralci: Ivartnik, Polajžer, Šare, Jurenič, Kekec, Musič, Ljubeč T., Ljubeč P., Rogdanovič, Mlakar F., Mlakar T., Emeršič, Hadler, Zajdela, Kranjc, Vobner in Erhatič. Med potniki v sosedno Avstrijo je prav tako predsednik SZDL Ptu j tov. Franjo Rebernjak. Po povratku iz Avstrije bo odigrala Drava še dve prijateljski tekmi s Celjem, čianom SNI,, med tednom pa bo odigrala še tekme s klubi občinske nogometne lige. Vzhodna conska liga =C T., Kekec. Jurenič, Žajde- sn£ ^ročaji v eni iz- ■ Nežmah, Mlakar F., Emer- P^Mi številk, sta bili " ~ - ustanovljeni dve conski ligi zra- ven SNL. V vzhodni ligi bo tek- Kandidati naj pošljejo pismeneD zapisani. V zivljenjti najdete prošnje Komunalnemu zavodu S mno-r> pouc nega. ker razu- za socialno zavarovanje Ptuj.o soljudi. Sreča v družim, ir .... , , n ki je niste pričakovali. K prošnji je potrebno priložiti :H kratek življenjepis in zadnjec „ , . .. , - n DEVICA Razp?s štipendije'velja do 31. av-§ T ^ 8eP' gusta 1964. O v tembTa) J . ~ Vzorno opravljeno delo je _ utrdilo vaš službeni položaj. Smrtna nesreča g SrK^ £ ljive načrte, jih boste tudi — izvedli. mopedista blizu doma niki vas radi poiščejo v stiski, ne pa tudi v veselju. V službi vas čaka odgovorno, vendar donosno delo. LEV TEHTNICA (od 23. septembra do 22. oktobra) Zaradi uspehov nekaj ne-voščljivosti med znanci. Domači vas bodo iznenadili z darilom. Imeli ste smolo, ven- za Preiskava o prometni nesreči, ki je zahtevala življenje 22-| letnega pleskarja Mairjanaj Emeršiča iz Zg. Hajdine, je po-j kazala, da je hotel povzročitelji nesreče Drago Mužič iz Gru-L v. , škovca 5, občina Krapina, na-^ daT k srec'- brez Poledic, prtiti krivdo za nesrečo samemuD evnoounivi pokojniku, sebe pa izvleči izS ŠKORPIJON odgovornosti za njegovo življe-n ' 23' oktohra do 22. no- nje. □ vemhra) ,r .. , „ _ Vabijo vas v inozemstvo. V n"CI 2.. na j. avgust□ vas tja ne vleče_ Ljubezen 1964, okrog 23. ure se je pripe-^ vanl vzl,udi novo veselje do Ijal pokojni z mopedom po cestiD živijenia. Otroci hitro odkri- Lovrenc—Zg. Hajdma po syOJiQ jejo yašo na,klonjenost mia. skrajni desni strani v bližino^ svojega doma. do koder je imelp le še kakih 50 metrov. NasprotiD STRELEC se mi, ie prineljal z osebnim ay-g (f>d 23 novernhra do 20. de_ tomobilom Drago Muzic. ki jep cembra) iz neznanega vzroka zapeljal naD T . » .. , , . ... svojo levo stran ceste, zadel vH Letošnji popust je bil motorista Mariana Emeršiča ing ,vas najlepši. Živite v okolju, ga smrtno poškodoval. NesrečoD kl mtJ Jet Potrebna jasa do- so opazili pokoinikovi domači.g brosrcn^t. V sorodstvu vam ki so prihiteli Marjanu takoj vQ VS1 ne delaT° castl- pomoč. Vozač avtomribila je za-D „.„„.„ peljal takoj po nesreči voziloN , . „, J kuzuruo na svojo desno stran ceste. daD (od 21- decembra do 20. ja- , , p nuarja) bi lazie dokazoval, da se je vo-n AT . ... , ... zil pokojni po sredini ceste in D .,Na?.la "zalJenost valT b01' da je sam povzročil nesrečo. B sk.°*nJe kot drugim. Po ve- Ponovni pregled na licu me-g sehh novicah tudi nekaj ne- sia zgodaj zintraj, 3. avgusta□ P"jetmh. Radi zaupate svo- tl. pa je pokazal da zadene R Tp te*ave ^dem, ki vam jih vsa krivda za smrtno nesrečog ne Poma?aJ° Ponašati, vozača avtomobila Draga Muži-O ča, ki je zapeljal svoje vozilo H . vul NAR na svojo levo stran ceste narav- □