224. številka. Ljubljana, soboto 30. septembra. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. hhaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke ?ti dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za av utr o-oge rs k e rfeiele za celo leto 16 gld., za pol leta 8 gld., mm četi t leta 4 gld. — Za L j ubijano brez poSiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gUi. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr.. po posti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrste ti kr.. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i ruti. — Kokopisi se ue vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „zvezdi". 0 p r a v n i S t v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Lokalna avtonomija. Diplomati so zopet nekaj novega iznašli, da bodo krvolitje v slovanskem jugu vstavili in mir naredili. Ker nijso niti Andrassvjeve reforme, niti kasneje berlinski memorandum, niti angleška Mota v srednjem morji, niti turške zmage, niti premirje itd. mogli rbšenja orijentalnega vprašanja razrešiti, našli so Angleži novo zdravilo: v Hercegovini, Dosni in Bulgarskej se uvede po občinah lokalna (mestna) avtonomija in to bodo garancije zoper turško barbarstvo. Tako je naznanil Disraeli in An-drassv je baje z njim; tako naglasa tudi lord Derby zopet svoje stališče in trdi, da so njegovega mnenja tudi druge velesile. Najnovejši telegram iz Londona se namreč glasi, da je Derby sprejel deputacijo citvskega meetinga in jej rekel, da se mu ne zdi neverjetno (mož previdno govori!), da bi se evropski mir kalil in da bi obstanek turške države v nevarnost prišel5 kor on pričakuje rešitve vseh teškoč v dovoljenji lokalne avtonomije za vstale provincije, tako, da bodo imeli kristijani enake pravice z muselmani. Tedaj nekoliko občinskega samovladja, nekoliko ravnopravnosti bi vladni Angleži hoteli še privoščiti Srbom in Uulgarom pod Turčijo, a politične neodvisnosti ne, tega jim ne dajo. Priznati se sicer mora, da bi bila tudi taka lokalna avtonomija, resno in pred očmi garantujoče Evrope izvedena (če jo je v Turčiji sploh mogoče izvesti, kar dvomimo), boljše, nego neznosni dosedanji stan krščanov. Gotovo bi bila le prehod do popolne svobode, katero bi si svobodneje razvijajoči narod prej ali slej laglje priboril, nego zdaj, ko ga je Turek Mstek. Valovi srca. (Izvirna novela, spisal J. Medvedov.) III. (Daljo.) „Glej! Kaj bi bilo —?" ponovi Javorski sam vidno prestrašen pogledovaje zdaj svojo varovanko, zdaj Rastislava, zdaj na prizor v vodi. Potem lehuo kregaje pristavi: „Ej to vražje cvetličjo! Saj jih je doma, da človek kar tone v njih!" „Pa ravno to bi bila rada še!" de ona s tožnim naglasom in počasi stopa proti brvi. Rastislav je v nepopisljivi zadregi. Očitno mu je kakor jasni dan, kaj je njemu storiti v pričo tega prizora: pa vzdigujejo se mu resni premisliki. Toda prevdarjati ne utegne. Vest mu živo pravi, da bi grešil zoper vsa pravila olike, ako bi zdaj ne ganil se. A kazati se neolikanega, [ali le navideznost tega puščati vedno v demoralizatomem sužcnstvu držal. Ali j zdaj je, hvala Bogu, menda uže prekasno za( take polovičarske čine, o katerih diplomacija sama ne ve kako bi se zvršili, kje in s kom bi se začelo. Na Dunaj je prišel bil generalni adju-tant ruskega carja, grof Sumarakov in je našemu avstrijskemu cesarju prinesel lastnoročno pismo od carja. Za gotovo ne more nihče vedeti, kaj je v tem pismu bilo. Ali vendar smo brali v dunajskem listu, da se je slišalo v jako visocih krogih, da piše car, da on Želi mini, vendar ruski narod želi, da se OB oda kristija no v zboljša, in ruski narod bode le potem umiril se, kadar se mu ta želja izpolni. Sama administrativna lokalna avtonomija pak ne more osvoboditi krščanov od turškega zlogospodar-stva. Silno je želeti, da so dosežejo od Turčije take reforme, da bodo dajale poroštvo, da se dotični narodi kulturno in politično razvijati morejo. Tako carjovo pismo baje govori. Iz tega obojega je vidno, kako sta si dve stališči na dvoje. Mi vsi avstrijski Slovani najtoplejše želimo in upamo, da se bode mnenje našega cesarja strinjalo z ruskim. Iz članka „P. L.,u ki se o protivnem še nekako tolaži, pa vendar prizna, da je stališče shoda v Zakupih neomajano, vidimo to precej jasno. Torej naj magjarski listi in nemški judje slobodno vpijejo, kaj ne dovolijo in koliko ne dovolijo neodvisnosti ubogim našim slovanskim bratom, ki pod Turkom vzdihujejo; odločili bodo koncem vendar višji vplivi. Z Angleži, kramarji, bode se na vse zadnje o lokalnej na sebi — ne, tega pa neče in po nobeni ne ceni! Njegov sklep je storjen. nNu, da le kaka neprilika nij dogodila se gospodični! Njena nedolžna zeha izpolni se jej lehko," pravi Eastislav in brž pogumno korači na kraj pogrezenja. S pravo ličnostjo se polasti zlatice in nese jo Ljudmili, katera jo sprejme tiho radostna in srečna, kakor najdražji dar. „No, ti ljuba sitnica! To zdaj jo imaš to cvetlico V Pa še zahvališ se ne prijaznemu gospodu!" ošteva jo stric rahlo-ljubo, da se mu vidi, kako rad ima svojo bratranko. „Zahvaljujem se gospodu doktorju" reče ona nežno pa lično, da so te gladke in ravne njene besede Rasti slavu všeč na vso moč. „Zahvaljuješ se — pa zakaj? Ali nijsi bila v nevarnosti, da bi bila vsaj prav neljubo kopala se, če kaj hujšega ne — da nij bil gospod doktor tako prijazno opozoril te vpra-vem časi? To — to moja ljuba!" opominja Javorski. „Da, gospodu doktorju moram hvaležna avtonomiji t. j. koliko in kako, še kaj pogajati dalo, Magjarov pa nihče ne vpraša. JugosJo v? iraško bojišče. Boj ob reki Moravi okolo Aleksinca ia Deligrada se je zopet začel, ker Srbi nijso hoteli do 2. oktobra premirja podaljšati, temuč so Turke uže 20. sept. ob dveh črez polnoč napali v spanji in jih s samim alarmom razburili, pa ob 4. zjutraj zopet u mek 11 ili se nazaj. Drugi dan so boj zopet začeli, ki je trajal pet ur. Turki so vrženi jedno uro daleč od Morave nazaj in Srbi so turške mostove požgali. Iz J» o 1 grad a se poroča „Pol. Corr.M 25. t. m.: „Prva ruska brigada je uže sestavljena. Zdaj se uže dela druga. Rusov toliko prihaja, da bode kmalo mogoče drugo brigado iz Rusov sestaviti. Razen tega se misli 4 ruske kozaške regimente osnovati. Od Dona prihajajo mnoge partije kozakov, mnogo jih prihaja s konji in orožjem, kar jim mora težavno biti. Jeden regiment je uže sestavljen in je odmašiial v Deligrad. — V Čupriji se dela nov oddelek srbske vojske iz četrtega razreda rezerve, ki je zdaj tudi sklicana. Uže 12.000 mož je pri Ćupriji zbranih. Ta oddel bode pa koncem 20.000 mož močan. Tvrdnjava Šabac se popravlja. Iz Niša se piše „W. T." da stoji pred Aleksincem in Deligradom okolu 100.000 Turkov srbskej Černjajevljevej vojski nasproti, ki šteje le kacih 70.000 mož. Turška zverstva. Angleški vladni list »London Gazette" prijavlja poročilo o bulgarskih krutostih, katero biti," pravi ona in Rastislava pogleda tako priljudno in srčno ljubo, da njemu to več zagotavlja, kakor še tako goreče njene besede. Popolnem zadosten torej pravi: „Nii, zato pač ne zaslužujem hvale nobene! Posrečilo se mi je, da sem hitro zagledal nevarnost. In to je dobro brez dvoma." „ Da, da, in to malostuo naključje nam ne more kratiti vžitka, ki ga nam daje ta milo-ugodui večer," meni Javorski in po kratkem pomisleku pristavi: „Kako pa, gospod doktor! Ali morda še ostanete tukaj?" „Mrači se uže. Pojdem domov," odgovori Rastislav. „To je lepo. Idemo skupaj, če vam je drago. ?" „Z veseljem!" pravi Rastislav vidno zadovoljen, in vsi trije se napote po stezi mej travniki. „Pa vas, gospod doktor, menda ne veseli prav društvovanje. Vidim vas navadno saino-vati," povpraša Javorski potoma. i Politični razgled. V Ljubljani 29. septembra. ttuttii ;.r/.y>mif magistratu je prišel od finančnega ministerstva oster nalog naj toliko zaostalega davka po dunajskem mestu hitro pobere. Dunajski listi jadikujejo, da bodo zdaj tam pri njih „eksekucije" na dnevnem redu. ker denarja nij. Da, mislijo li, da je pri nas v provincijah drugače? Iz Of/*>*,.f'.r,/y<», kjer se je deželni zbor odprl, se kot nekaj posebnega tudi poroča: Velika občina Sziget-Szent-Marton nema poslanca, ker so vsi občani, celo notar, duhoven in učitelj davek dolžni, a nema nihče volilne pravice, kdor davka nij plačal. Če pojde tako naprej kot zadnja leta pri nas, bode tacih občin še mnogo. V ii i% tu J«» t**'*Ktt*ki deželni zbor je sklenil vlado prositi, naj nazaj :da konfiscirano premoženje bivšemu kralju. Dop ISI. Iz Ilirijo 28. sept [Izv. dop.] V nedeljo 24. sept. odposlala se je prošnja z 2000 podpisi na Nj. Veličanstvo presvi-tlega cesarja, da bi dr. L j. Jenko ostal še c. kr. ru d n i ški f iz i k. — Nabiranje podpisov razjarilo je nekoje ljudi tako, da so ljudstvo strašili celo z izmišljenostmi, kakor: 0Ne podpišite se, ta in ta misli v Idriji „re-beljon" napraviti, itd. Take insinuvacije ne-potrebujejo nikacega komentara. — Nepošteno postopanje necih ljudij proti narodnim volil-cem neče pojenjati. Kakor stekli psi grizejo okolo sebe, akoravno bi morali baš sedaj sami vedeti iz lastne izkušnje: „Nichts ist so fein gesponnen,....." (Zarad „tiskovne svobode" smo morali drug dopis in nadaljevanje zavreči Ur.) Iz Dunaja 27. sept. [Izv. dop.] Jaz sem vam v jednem svojih dopisov o nagodbinih obravnavah pojavil stavek : ka se bode valjda posrečilo z nagodbe nimi obravnavami uže tekoma tega leta priti do konca. In nijsem se zmotil. S zadnjimi konferencami mej avstrijskimi in ogerskimi ministri se nij druzejja doseglo, nego to, da se je skreni o, stoprv bodočega januarja pred zastopnike državnega zbora stopiti z dotičnimi nagodbenimi predlogi. Ministerstva obeh polovic države sta si s tem za nekaj časa svoje življenje prodolžila. Mi-nisterske krize so do tija teško možne, akoravno se je baš mej prvimi dnevi zadnjih dunajskih konferenc osobito o ogerskih ministrih trdilo, da hočejo odstopiti, ako se ne doseže porazumljenje glede nagodbenih vprašanj. Saj je minister Tisza sam stavil kabinetno vprašanje, ako se mu ne posreči na vspeh svojih Magjarov doseči koncesij. Na zadnje bivše obravnave so spravile nekaj zelo novega na dan. Ako smo uže zadnjih deset let živeli v razmerah z Magjari, ki se morajo vsakako nezdrave, abnormne imenovati, bode to v bodoče še v veliko večjej meri. Z novimi eksperimenti nas hote osrečiti, akoravno so uže zadnji tako dvomljivi, da celo popolnoma nesrečni bili. Državnim zastopništvom bode se predložil načrt postave, po kojej se ima vprašanje osemdeset milijonov dolga razrešiti. Po tej postavi bi se izvolile deputacije iz obojnih državnih zastopništev, ki bi imele razsoditi, v koliko se ima magjarska kasa imenovanega dolga udeležiti. In ako bi se s temi deputacijami obojnih državnih zastopništev ničesa ne doseglo, potem naj bi se za te konstituiralo razsodišče. Naše uže itak zelo komplicirano državno upravništvo ima se pomnožiti z napravo, o kojej imamo teško jasen pojem, nikar, da bi bila v kojej koli postavi oznamovana. Na to, na novo ustanovljene razsodišče ima preiti ne le oblast parlamentov temveč tudi oblast vlad: to razsodišče bode torej nad parlamentom. In ali je misel tako nakrat nedopustljiva, da so ljudska zastopništva parlamenti, najvišja razsodišča? To je torej najnovejši eksperiment z našo tako razjedeno in razcepljeno državo. Nikjer v v zgodovini parlamentarnega življenja ne na-jhajamo kaj jednacega. — Razsoditi se imaT imajo-li Magjari res dolžnost prevzeti del je sestavil poslani angleški komisar Daring. — Baring pravi, da ima poročati o najstraš-nejšej tragediji, ki se je igrala za časa cele vstaje in o katerej se je še jako malo zvedelo. Jeden izgled naj zadostuje, da osveti turško omiko. Ko so mohamedanski prebivalci iz Tatar Bazardjika čuli, da se misli omenjena vas upreti, zapovedali so Ahmed-agu iz Dospata, naj plane črez vas. Ahmedaga, dosedši v vas. terja od krščanskih prebivalcev, naj mu izroče orožje; a kristjani tega nijso storili in tako se je počel boj, ki je dva dni trajal, a naposled za Bulgare neugoden bil. Zato se začno ti pogajati s Turki. Ahmed jim prisega da se jim niti las ne skrivi, ako orožje izroče. Bulgari verjamejo Ahmedovej prisegi, izroče mu orožje in mu dajo tudi denar ki ga je zahteval. A jedva se to zgodi, pa padejo baši-bozuki črez vas ter kristijane pokoljejo, kakor da so ovce. Nekoliko sto kristijanov beži v cerkev, da si najdejo zavetje. Turki ne mogo do njih, zato začno cerkev zunaj zažigati, me-taje skozi okna mej prestrašeno množico goreče cunje, s petrolejem napojene. Končno Turki vendar vrata ulomijo, ter pomore vse kristijane do malega. Trupla so ostala vsa tam, strašni prizor se niti popisati ne da. Pred vasjo je videl Baring v nekej dolini 60 glav; videti je bilo na trr.plih, da so žrtve pale pod sekirami in jatagani. Dva meseca po tem strašnem klanji so ležala še vsa trupla tam, in smrad človeku nij dopuščal, da bi šel mej nje. Psi so je raztrgali in obglodali — druge žive stvari na ulici itak nij bilo videti. Premožnejši vaščani so morali prestati strašne muke. Petra Trijandafila in popa Neko so na ražnji spekli, Stojanu Stojhovemu so porezali nos in ušesa ter mu posekali roke in noge. Tako je Ahmed-aga dovršil najgnus-nejše dejanje, ki ga dozdauja zgodovina pač more pokazati. Baring pravi, da ceni število pomorjenih na 5000; a naj se štejejo po stotinah ali po tisočih, zločin zato nij lepši, ako-pram je Ahmed-aga dobil za nje — red od sultana. — To jeden izgled iz omenjenega poročila. Ino prosimo! Ali je potem res mogoče da se pri nas najdejo ljudje nemškutarji, kateri so za Turke in proti Srbom, našim slovanskim bratom? — Rekel bi človek, da to nij mogoče, ali vendar to iz njih časnikov in govorov vidimo. Zapomnimo si to za večne čase. „To bi bila napačna misel o meni, gospod Javorski. Jaz čislam družbovanje s prijaznimi ljudmi. A seznaniti se s takimi nijsem do zdaj še prilike imel tukaj, niti nijsem imel ni ne našel še tovariša, katerega bi posebno se držal. Zato res precej samotariml" „Aj, to pa nij dobro za tacega mladega gospoda, To pa nij dobro! Ne zamerite — meni bi bilo preljubo, ako bi hoteli katerikrat Tnorda k nam priti na obisek. Hiša je prostorna vrt priličen —u „Saj gospod doktor stanuje nam nasproti" omeni Ljudmila. „Vem. Ravno zato mu je krajši trud kar črez ulice k nam. O, meni je prava radost kramljati zlasti s tacimi gospodi, ki prihajajo z vseučilišča. Jaz sem tudi bil študent! In tudi še zdaj katero vera pa rad pravim in porečem o tistih nepozabljivih letih, ako nam boste skazali čast —" pravi Javorski vabeč. „0 prosim," odgovori Rastislav nvi meni skazujete čast svojim prijaznim vabljenjem. Rad in z veseljem se bom poslu žil vašega prijaznega dovoljenja." Predno se Rastislav potem loči od dena-šnjih dveh soznancev, mora Javorskemu še jedenkrat za trdno obljubiti, da bode mož beseda zaradi obiskanja, „ker," pristavi ta „po tem kar ste denes storili, sva mi dva vam tudi še velika dolžnika, katerima bode najveće veselje zadostovati vam o dani priložnosti. IV. Novo seznanje, katero narediti je po naključji skor prisiljen bil Rastislav na nedeljskem sprehajališči, prizadevalo mu -je kmalo veliko premišljevanja. Seznanil se je z Ljudmilo prav na mestu, kjer je pred kratkim še najhuje protivil se naprem vsemu ženstvu; prav tam, kjer 'je modrivec napovedoval mu Ljudmilo, odtrgal je in ravno njej poklonil osodno cvetlico. Ali nijso leti čudni stikljaji neko posebno osojenje? Ali nij Modrivec govoril nekaj resnice? Ali se ne izpolnuje uže nekoliko njegovo prerokovanje? Ne! Ljudmila je lepa, krasna, to je res ; ali razun tega pa nij na nji našel ničesar, kar bi kaj odlikovalo ali poviševalo jo v njegovih očeh , nikar, kar bi utegnilo povajati mu kako posebno sočutje do nje. Na dalje je po tem, kar je do zdaj opazoval z okna, pričakoval, da ona prvikrat v pričo njega bode vendar kazala se kaj dekliško bojazljivo. Toda niti sledu o tem. Govorila in obnašala se je pred njim vselej tako lohkosrčno, tako naravno-na-vadno, da si on nikakor ne more domišljevati, da bi bil najmanjši vtis naredil na njo. Kakor mu je po jedni strani všeč ta njena hladna ravnodušnost, proti njemu izbuja nekako tiho nejevoljo. Začne se kesati, da je obljubil obiskovanje. 1 )rugi dan potem Rastislav ob svojem oknu opazi nekaj, kar ga celo osupne. Izza nasprotnega okna je proč zagrinjalo in Ljudmila mu po polnem odkrita sedi tam nasproti, da jo brez truda lehko gleda po vsi volji. Zdaj pa zdaj se tudi ona ozre ven, pa pred njegovimi pogledi ne razodeva najmanjše plašijivosti, naj on še tako očevidno pogleduje na njo. Vsak naslednji dan ima Rastislav novo priložnost čuditi se tako nagli spreobrnitvi Ljudmilini. Kakor je dosle težko kedaj dobil jo pred oči, tako jo ima zdaj dan na •onih osemdeset milijonov, ki ga dolžuje država narodnej banki? To je jedno onih silnih vprašanj, s kojimi se tarejo glave naših državnikov. Ali tudi bankin status, kakor ga zahtevajo Magjari, je važno, morebiti važneje vprašanje, kojega preglavice $e ne bode tako hitro konec. A obče se trdi, da so zahteve Magjarov baš v drugem vprašanji za Avstrijo nedopusthive. Nekateri dunajski listi celo trde, da je vzajemna banka kakor si jo mislijo Magjari, za Avstrijo bankerot. Domače stvari. — (Dramatično društvo,) bode pričelo svoje predstave za sezijo 1876/7 15. oktobra. Kakor čujemo, pripravilo je društvo mnogo novih iger, in engažiralo tudi nekaj novih ženskih močij. Za celo sezijo daje društvo nekatere lože v najem, natančno se po-zve pri blagajniku gosp. Žagarju. — Knjige za leto 187G so se tudi uže razposlale, in gospodje poverjeniki naj blagovole izterjati zaostale letnine ter pošljejo jih društvenemu blagajniku. Zadnje priobčujemo na izrečeno željo odborovo. — (Banka „Slovenija".) K izrednemu občnemu zboru 28. t. m. je prišlo 25 delničarjev, ki so 500 delnic zastopali. Debate nij bilo posebne. Delničarji so izprevideli, da jim ne ostane druzega, nego po predlogu likvidacijskega odbora skleniti 15°/0 doplačo na delnice, da se s tem izognejo konkurzu, kateri bi gotovo še večjo svoto do-plače požrl. Tedaj je bil jednoglasni sklep, da se ima na vsako delnico še 30 gld doplačati, in sicer 15 gld. do 1. oktobra, ostalih 15 gld. pa do 1. decembra t. 1. Upati je, da vplačana ta svota ne bode izgubljena, ampak se bode vrnila po dokončanej likvidaciji, to pa samo, če se likvidacijski odbor kolikor mogoče požuri z delom. Pač škoda za lep denar, ki se je potratil za nesrečno to pod-vzetje. — (Iz Dunaja) se nam piše: Slavjan-skemu pevskemu društvu na Dunaj i je policija prepovedala napraviti koncert na korist ranjencev na jugoslovanskem bojišči. Motivirala je prepoved s tem, ka nij nikjer v pravilih zabilježeno, da ima društvo pravico na korist družili osnovati veselice. Ker je pak to draštvo uže večkrat na korist člove- koljubnih namenov osnovalo jednake veselice, i gosposka tega dosedaj nij prepovedala, rekuriralo se je na misterstvo i nadejati se je ugodnega odloka. — (V Mokronogu) na Dolenjskem je znani Pischmacht zopet za župana izvoljen. — (V semenišče Mariborsko) je sprejetih sledečih 11 gospodov v prvo leto blagoslovja: gg. Marko Črnko iz št. Petra pri Mariboru; Ivan Cvetko iz št. Urbana pri Ptuju; Jože Dekorti iz št. Petra pod sv. gorami ; Ivan Držanič iz Artič; Fr. Irgl iz št. Urbana pri Ptuju; Iv. Kociper iz Velikene-delje; Fr. Purgaj iz sv. Lenarta v slov. nor.; Ign. Rom iz Celja; Vincenc Sevšak iz &mi-klavža pri Ljutomeru; Mart. Travnar iz Bra-šlovc in Andr. Zdolšek iz Fonkve. — (Veliko cesto) nameravajo narediti od Orinuža do sv. Tomaža na okrajne stroške. — (Radgonski notar) dr. Ziervogel je 64 strank ogoljufal za 22.650 gld. in se pri sodniji v (Jradcu zagovarjal s tem, da je moral za mnoge svoje nezakonske otroke skrbeti in da je kot notar imel malo zaslužka. To mu bo težko kdo veroval. Dobil je 6 let teške ječe. — (Posestnik Miha Mejovšek) v Zrečah pri Konjicah je v nekih judovskih pre-mogovih jamah pri strelu bil zasut in umorjen, ter je zapustil 6 otročieev in drugo še mlado ženo in posestvo. — (Utonil) je v Vuhredskem potoku Matija Odernik, žagmaster od sv. Antona na Pohorju. — (Iz Ljutomera) se piše „Gosp.u Tukajšnje društvo za dirkanje konjev je ta mesec za letos uže v drugič napravilo javno dirko in sicer na velikih Cvenskih pašnikih. Društvo je dobilo nekaj podpore v denarjih od c. kr. ininisterstva za poljedeljstvo ter je prostor za dirkanje dostojno priredilo in precej znatne premije za dirkanje nastavilo. V kljub slabemu vremenu se je sešlo kacih 200J ljudi. Tudi nekoliko tujcev je bilo navzočih, Za dirkanje se je s svojimi kobilami oglasilo 22 posestnikov, a udeležilo se jih je le 20, ker sta 2 odstopila, 8 je bilo obdarovanih s premijami. Kobile, katere so se dirkanja udeležile, bile so vse zarod cesarskih žrebcev. — V Zbigovcih je tamošnji posestnik Franc Las- dan skoraj brez presledka pred seboj. Vsak le površni poznavatelj ženskega srca bi po tem njenem obnašanji utegnil sodniti, da Ljudmila počenja to z nagibom do Rastislav. On sam skuša verovati to ; toda noben njen pogled, niti najmanjši gibljej njen mu nikoli ne naznani, da ona misli na njega. In baš ta njena nerazumljiva samovlastnost je, ki čedalje bolj viša njegovo zanimanje za njo, če ravno si sam tega noče priznavati. Zlasti zato da bi natančneje poznaval to nenavadno žensko bitje, sklene tudi ne dalje odlašati obljubljenega obiskan j a. Oblačen popoludan je, ko se Rastislav brez kakih premislekov nekako rad in vesel napoti k Javorskemu. Na pragu mu na jeden-krat nekaj tesneje postane pri srci, po čemur bi mu ve bila preteška sodba, da je razun radovednosti in izpolnitve dane besede prignalo ga semkaj še nekaj druzega, kar pa zdaj ne utegne in noče preiskavati. Javorski z nepopisljivim veseljem sprejame Rastislava. Toliko, da ga ne objame. In v tem, ko Rastislav še molče stoji ves v zadregi na katero Javorskijevo povpraševanje bi prej odgovarjal, približa se tudi uže Ljudmila, in prijazno nazdravi. Pri tem opazi posobno pozorno oko Rastislavovo, da tudi njej je v prvem trenotki pred njim neki radostljiv sijaj pozibal se na obrazu, potem pa hitro minul. Po nekolikem vletu besedi Javorski povabi obiskovalca malo pogledati po hiši. In Rastislav v družbi z obema domačima hodi iz sobe v sobo in ima priliko zares čuditi se izvrstnemu okusu in očitnemu blagostanju, katera se mično razodevata o raznih dragocenih predmetih po vseh prostoriščih. Z nekim posebnim čutom vstopi v sobo, ki ve, da v njej navadno prebiva Ljudmila. Zares, pokaže so mu prava izgledna ličnost in čednost na vsaki reći in neki posebno prijeten duh po cveticah veje tii notri. „Aj, tu je posebno prijetno!" opomeni Rastislav, radovedno ozreč se za Ljudmilo, ki je ravno otorej hlastno odstopila malo na stran „Nil, tii notri mi Ljudmila najraje prebiva. Tu kraljuje!" pristavi Javorski nekaj šaljivo. bacher res storil, kar je storiti uže več časa žugal. Sam se je usmrtil s tem, da je precej mišnice v sebe spravil. — 1«>. sept. zvečer je viničar Jožef Kavčič, doma iz šavniskega dola, nagloma izpil toliko žsanjice, da je k [»riči mrtev ostal. Nekateri pa mislijo, da se je nesrečni človek še komaj 37. let star. zav-dal, ali da mu je nekdo drugi zavdal; sodnija je zarad tega začela preiskavo. — (Iz Brežic) se p:še: Poslednje deževje je pri nas vse vode napelo in imeli smo zlasti po dolini Sotle precej močno povodenj. Bilo je 14. sept., ko so blizu sv. Petra pod sv. gorami na desnem podbrežju Iiistrice našli moškega mrtveca brez vse obleke; le pre-pasni remen se je še držal života. Telo bilo je grozno pogledati, raz lice bilo je meso potegnjeno, truplo razčesano in roke pri ramenih iztrgane. Mož je bil kacih 60 let star, toda kdo je bil, tega nij mogel nihče spoznati. Vsi pravijo, da je nesrečnež žrtva strašnega hudodelstva. — Poslednja povodenj je tudi novo reguliranje in popravljanje Savine struge močno poškodilo. Sedaj hodi kraj Save posebna komisija zastopnikov deželne gosposke Štajerske in Kranjske, da precenijo škodo; 18. sept. so imeli ti gospodje skupne pogovore v Krškem na Kranjskem. Če bo naturna sila tako naglo razdirala to, kar človeška roka teško postavlja, po tem takem utegnemo še veliko denarjev v Savo zmetati, predao jedno strugo popravimo. — (Iz Šoštanja) se piše; V Lokavi-cah sta nič vreden oče in sin sovražila GO letnega dedeca. Ta se poda 23. sept. v bližnji mlin. Ko v mlinu svoje opravi, hoče zopet domov. Ali to se mu nij več živemu posrečilo. Hudobni sin in vnuk ga počakata v gozdu in ga k priči ubijeta. Zločinca je sodnija zaprla. — Ravno tisti dan je tudi v Prologih nastal hud prepir mej dvema kmetoma. Grozovitno sta se pretepala. Polna sta hudih ran, jeden ima desnico zlomljeno, drugi pa 4 prste iz sklepa vržene. Brez dvombe bi se bila oba dva umorila, ako ju ne bi sosed srečno raz-pravil. — (Ljubljanski mestni zbor.) (Konec.) Bolnemu katehetu ljudskih šol mestnih g. Boštjančiču seje dovolilo, da bode tudi naprej prejemal plačo svojo, gg. Dolencu in Rozmanu pa, ki ga nadomestujeta, se jo odlo- Rastislav je preslišal le-ta njegov prista-vek, kajti prezanimiv prizor je pokazal se mu v taistem trenotji. Ljudmila je namreč nekako skrivajo posegla po neki cvetlici v zali vazi in hitro zavila jo v svojo belo dlan. Kljubu temu je Rastislav nekoliko videl cvetlice. Bila je vela uže in rumena! Spoznal je zlatico! Vrsta mislij, ki mu hipoma šinejo po glavi, Ljudmilina rudečica na obrazu in njena očitna zadrega: to vse vznemiri njega samega tako, da kar osupnjen strmi. „No, zdaj smo videli našo malenkost, po zdaj pa je moramo tudi še nekoliko priv-žiti. Glej, glej Ljudmila! Jaz sem malo žejen !a S temi besedami Javorski pretrga trpki molk in namigne Ljudmili, da urno otide. Rastislav koj ugenivši Javorski je vej namen izusti nekaj branečih besedi, pa ta ga smehljaje se prime za roko rekoč: rNe, ne! moj mladi gospod! Vi morate kozarec vina piti z menoj ! Nemam preslabega ne! Pa tudi meni diši in tekne vse bolj, ako sem ter tja trčim na kako veselo zdravico." (Daijc pnh.) cib nagrada in sicer g. Dolencu 20, g. Rozmanu pa HO gld. ua mesec. Zaklad više realke se deli mej mestom in deželo tako, da jedna tretjina ostane mestna, dve tretjini pa deželni. — Za modelirsko šolo znašajo dohodki 270 gld. 54 kr., stroški pa 57 gld. 59 kr., tedaj ostane gotovine 212 gld. 95 kr.; mesto plačuje za to šolo 25 gld., dežela tudi 25 gld., kar je pa preveč, kakor kaže ostali znesek, kateremu mestna in deželna nagrada za 1. 1875 in 187G še nij prišteta. — Letna poročila ljudskih šol mestnih se zarad varčnosti letos nijso tiskala in se vzemo le na znanje. Posestniku hiše št. 5 v Trnovem se prepusti toliko prostora, da bo hiša njegova v ravni vrsti z vojaško kosarno proti temu, da on za razširjenje ceste mej hišo njegovo in kosarno mestu prepusti 1 meter Širok in 63 metrov dolg kos svojega prostora. — Diažbe za posipanje cest in mestnih ulic se vzemo na znanje; mesto bode 1. 1877 okolo 700 gld. manj plačalo od letos. Glede Stubenbergove ustanove za revne se je sklenilo, da naj se hiši št. 20 in 21 v Gradišči popravite; denarji, nekaj črez 5000 gl., naj se iz hranilnico vzemo in dajo drugam na posodo, kder bodo več obresti donašali; tudi naj se po nasvetu dr. Suppana sestavi statut, kakovšni revni naj se bodo v te hiše sprejemali, ali samo mestni, ali tudi taki, ki uže dolgo bivajo v Ljubljani, pa domovinske pravice tukaj nemajo. — Prošnjo posestnika Ćeš-novarja hišna št. GO na tržaškej cesti, da naj se mu vrne parcela št. 42, katero si je prisvojilo mesto, večina zavrže, češ, da naj posestnik mesto toži. G. Ilegali je pojasnoval, kako je parcela mestu prišla v last; g. Čuber in dr. Schafler sta podpirala odsekov nasvet; g. Petričič nasvetuje reč izročiti izbrani sod-niji; g. Horak pa meni, da naj se g. župan z možem z lepo dogovori. Obveljal je predlog odsekov. — Prošnja hišnega posestnika v Blatnej vasi hiš. št. 117, da bi mu ne bilo treba podreti necega zida, ki ga je prejšnji posestnik sezidal brez dovoljenja magistrato-vega, se zavrže. Ker je seja trajala uže skoraj 3 ure, in je bilo na dnevnem redu še veliko rečij, se je javna seja sklenila in se je nadaljevala v petek 29. t. m. ob 5. uri po polu dne. V tajnej seji se je rešilo nekaj prošenj za pred-plače ; tudi se je sprejelo IG novih srenjčanov in jeden mestjan. Brandstetterjeva pravda. (Dalje.) Predsednik pozove pričo baronico Ross-ler še jedenkrat, da jo izprašuje o umrlej Rozi Rrandstetter. V protivji z dr. Stogerjem trdi priča, da Brandstetterjeva soproga na Dunaji nij zapravljivo živela, nego da je šla na Dunaj le, da si da po prof. Braunu polipa operirati. V njenih rokah je Roza Brandstetter umrla. Priči je žal, da se o umrlej po nekri-vem tako grdo kleveta. Predsednik govori potlej o zapuščini P>randstetterjevej ter izjavlja, da je pasterka zatoženčeva, grofica Orsič, ki je za časa sod-nijskega preiskavanja doletna postala, izjavila, da so soduijskemu preiskavam u ne pridružuje. Predsednik dalje konstatira, da je zato-ženec izrekel, da je vsigdar pripravijen poravnati znesek, s katerim so bili otroci zavarovani, in vpraša zatoženca, zakaj se k temu ponuja, ker je rekel, da nij bil odgovoren za ta znesek. Zatoženec pravi, da umeva pod poravnanjem to, da plača dolgove, ki leže na zapuščini. Zagovornik dr. Holzinger vpraša, da-li oskrbništvo otrok onih 18.000 gld. nij zahtevalo kot pupilarni denar V Zatoženec odgovarja, da se to nij zgodilo; cirkulirale so menjice na ime umrle soproge Roze, ki so bile likvidne, in Miksič, oskrbnik grofic« Orsič, in Seidl sta dala dovoljenje do plačauja teh menjic. Pri obravnavanji o vrednosti rudokopa se začudi predsednik, kako da se jedna cenitev glasi na 22.000 goldinarjev, druga na jeden milijon; ako človek to premotrava, deje predsednik, usiljuje se mu nehote misel, da je bilo vse le sleparstvo — „šviudeh"k. Zatoženec se opira posebno na direktorja lhneja, ki rudokop ceni na milijon. Predsednik: Zakaj ste pa v preiskovalnem zapisuiku imenovali to cenitev sleparsko? Zatoženec: Gotovo manjka besedice ne. Predsednik: Tako je v protokolu. Zagovornik: Jaz ne razumem, zakaj bi — po svojem drugem govorjenji — zatoženec omenjeno cenitev zval sleparsko, in ker sam trdi, da manjka besedica ne, predlagam, da se pozove preiskujoči sodnik, deželnega so* dišča svetovalec Jordan. Predsednik svetovalca Jordana pozove, ker državni pravdnik temu ne ugovarja. Pozvani izjavlja, da mu je Brandstetter sam narekaval list; da-li ona besedica manjka, tega ne zna. — S tem se konča mučni prizor. liJaijt! urili*. IiiMtui«-« opravniAtvai Gosp. J. P. v Skofj«j Loki Do koncu leta morate še 3 gl. 66 kr. plačati. (Jutru v ijuitijuiit ud 25. de 27. septembra: Elizabeta Merlak, osobanjica, 60 1., v deželni bolnici, na bronhijalni bolečini. — Gospa Emilija Hamann, trgovca soproga, 24 1., t mestu št. 242, na pljučni tuberkulozi. — Marija Urbanič, otrok zemljaka, v llovci, št. 78, na božjaati. — Gospa Marija Jakelj, colnega urada kontrolorja udova, 61 ]., v Gradišči št. BO, za naduho. 28. septembra: Kmst Frič iz Litije. —Dimic iz Gorice. Pri ••MMi: Kokalj iz Gradca. — Balazč iz Trsta. — Peer iz Celja. — Stadler iz Dnnaja. —-Bradaškv iz Ogerskega. — Jarec iz Dolenjskega. — Gozani iz Kranja. Pri n»nni: Hribar iz Jesenio. — Urbančič iz Gradca. — Đohutinaki iz Dvora. — Krug iz Dunaja. — Kotlu l iz Kočevja. — Einerl z Dunaja. — Sari ori iz Trsta. — Triu k iz Trebi ža. — \Volf iz Dunaja. — Danili iz Gradca. Jjunajska borza 29. septembra. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v baiikovcih 66 g'd. 75 kr. Enotni drž. dolg v srebru 69 . 20 1860 drž. posojilo 111 , 70 Akcije narodne banke , . 854 _ • Kreditne akcije . , 152 , 50 t 121 . io Napol. - , . . ... 9 , 68 5 . 81 Srebro 102 Vabilo na naročbo. Koncem tega meseca začenja se novo naročevanje na „Slovenski Narod". Vse gg. naročnike, katerim naročnina potekay nujno prosimo, da jo ob pravem času pošljejo, ker moramo na nalog lastništva list ustavljati onim, kateri naprej ne plačajo. Ker se lista tiska le toliko, kolikor je naročnikov, ne moremo vselej kasneje številk dopošiljati, ako se naročevanje zakasni. .•NI o v. zaroti*' velja: Za ljubljansko naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....