229. številka
Ljubljana, v četrtek 8. oktobra.
XYIII. leto, 1885
Uhaja vsak dan »večer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vstrij iko-ogerske dežele »a v»e leto 15 i; I d., za pql leta 8 fcld., za Četrt leta 4 ^ld., ca eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Lrj ubijan« bre« pošiljanja nft dom za vse leto 13 gld. za 6etrt leta 3 jrld. 30 kr., za jeden mesec. 1 g\d. 10 kr. Za pošiljanje na (dom računaše po
10 kr. za mesec, po-0 ter. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po rt kr., če se oznanilo je«lenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., 6e ao trikrat ali večkrat tiska Dopisi naj se izvole frank. »vati.     RokopiBi se no vračajo.   Uredništvo in 0 pravniš t v 6 J« v Budolfa KirbiSa hiSi, ^Gledališka stolba". Upravni štvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t,'}. VMs administrativne stvari.
Dogodki v Zagrebu.
Viharni prizori in strastni pojavi, kateri so se zadnje dni v zbornici hrvatski vršili, zavzeli so splošno pozornost. Vse je v tem jedino, da so jednaki dogodki v parlamentskem življenji nečuveni, ali vsaj nenavadni, redki. Vajeni smo sicer burnih debat v francoski zbornici, kjer čestokrat vzplamti južna kri, dobro se spominjamo Bradlaughove afere v angleškej dolenjej zbornici, doživeli smo sami več negd živahnih epizod v naših zbornicah, a vse to je le senca proti dogodkom v zbornici hrvatski, kateri so zares nenavadni.
Nenavadni dogodki pa imajo nenavadne uzroke. Kdor je skrbno opazoval, kako so Madjari zadnja leta postopali proti Hrvatom, ni niti za jeden hip dvomil, da je pri tem ne vodi pravicoljubje, marveč brezozirnost in od nekdaj ukoreninjeno sovraštvo do vsega, kar je slovanskega. Naredba za naredbo bila je taka, da je vsakemu pravemu rodoljubu razburjala1 kri, vsi koraki madjarski bili so večinoma izzivajoči, kakor da bi gospodje v Budimpešti hoteli se prepričati, kolika je potrpežljivost hrvatska.
Odkar so Slovake poteptali in jim onemogočili vsakeršno politiško delovanje, naperili so Madjari ost svoje politike proti Hrvatom, o čemer priča cela vrsta najnovejših dogodkov.
Jedva so z znanim ravnateljem Davidom razburili duhove, že so izumili nov način, žaliti ponos Hrvatov in sicer z znanimi grbi, zaradi katerih je po ulicah kraljevega Zagreba tekla kri, zaradi katerih se je vsa dežela tako silno zganila, da se je z oboroženo silo moral delati red.
Omenjeni dogodki bi bili vsakej drugej vladi v svarilo, da z ognjem ni smeti igrati. Madjarska vlada pa se za to ni zmenila, temveč vztrajala je trdovratno v svojej zmoti, nadaljevala jo svojo iz-zivajočo politiko proti Hrvatom.
Kot zmoto nam je zmatrati, da se je poklical grof Khuen Hedervarv na banski stol. Ne glede na to, da je mož za to uzvišeno mesto bil še jako mlad, novinec, kar se tiče uprave, tudi sicer ni bil tak, da bi narod imel vanj zaupanje. Od prvega njegovega nastopa pa do današnjega dne bil je v očeh Hrvatov le tujec, ki nema srca za narod in njega potrebe.   Za njegovega banovanja pomnožila se je
opozicija in več nego jedenkrat pokazal mu je narod svoje nezaupanje.
Reklo se bode sicer, da je večina deželnega zbora bila na banovej strani. Res je to, a treba pomisliti, kako se je ta večina skrpala. Ves vladni aparat je deloval in z vsemi sredstvi, a kjer slednji neso bili zadosti, netil se je antagonizem mej Srbi in Hrvati, delalo se jepogaslu: „divideetim-pera" in tako se skovala in zvarila »narodna stranka", tako tudi dobile zaupnice in diplome častnega občanstva.
Naravno je, da je tako delovanje slabo upli-valo na javno mnenje. A namesto, da bi se bilo postopalo spravljivo, uporabljala se je pri vsaki priliki skrajna strogost. Tiskovna svoboda, ki je v Budimpešti uprav neomejena, postala je v Zagrebu iluzorična, časniki konfiskovali so se dan za dnevom, narodni zastopniki izključevali so se iz zbora za celo vrsto sej, in kakor bi vsega tega in drugih napak še ne bilo dovolj, izdal se je ukaz, da se morajo „kameralni  akti" odposlati v Budimpešto.
Kakor smo že nedavno povedali, tičejo se omenjeni akti samo Hrvatske in Slavonije in so teh dežel svojina, kakor druge javne naprave. 35 let ležali so ti akti mirno v arhivu, sedaj pa, dasi je arhivar MiŠkatović v uradni h „Narodnih Novi-nah" pisal: „Zakon o arkivu nedozvoljuje banu, da može zatrti i od tud j i ti arkivska pisma, uprav kano što Lvkurgov zakon nije dozvoljavao sinovom da mogu ii lii t i otca. Ni sama pomisao, ni daleka sumnja o tom, da bi ban mogao zlo upotrleliit svoju vlasi, te arkiv osakatiti, bila bi nakazna, .i«'si absolutno izključena", sedaj vzeli so se kar čez noč in odposlali iz dežele.
S kako pravico so zahtevali Madjari in vzeli omenjene akte? Z isto pravico, s katero so zaplenili slovaško „Matico", z isto pravico, s katero pri vsaki priliki kažejo svoje oholo gospodstvo. Da je ta čin še bolj razburil Hrvate, kdo bi jim to v zlo štel, zlasti ako se pomisli, kako žalostno ulogo je pri tem imel ban sam. Ni se čutil bana hrvatskega, ampak le kot poslušno orodje v rokah Tiszinih. Brez najmanjšega ugovora, brez vsa-cega premisleka izročil je akte in s tem predrznim, nepremišljenim činom še poostril itak že skrajno napeti položaj.
A dasi se ta korak nikakor opravičevati in zagovarjati ne da, bi se bila stvar morda vender poravnala, da je ban svojo krivdo pripoznal in kazal dobro voljo, stvar kolikor možno popraviti. Namesto tega, pa je bil toli nepreviden, da je v javni zbornici izrekel, da Hrvatska teh aktov ni imela v pošteni posesti. Te besede so po vsej pravici bile ogenj v streho kajti krivica sama ob sebi je še bolj čutna, kadar se jej pridruži razža-ljenje, kadar tako govori vrhovna osoba v deželi, ban hrvatski sam.
Kaki so bili nasledki teh besed, je znano, znano tudi,[<l;i je Fr. Folnegović z drugimi predlagal, naj se deželni zbor po reprezentaciji obrne do cesarja, da bode grof Khuen Hedervarv takoj odstranjen z banskega stola in je dr. Mazzura stavil predlog v blizu jednakom zmislu.
Zbornica, oziroma vladna stranka tema predlogoma ni priznala nujnosti. Možno, da, celo gotovo je, da se bodeta predloga tudi zavrnila a s tem stvar sama ne bode rešena, temveč k večjemu za-vlečena. Kakor stvari sedaj stoje, ne bode prej miru na Hrvatskem, dokler grof Khuen ne ostavi banskega stola in dokler g. Tisza ne predrugači svoje politike proti trojedni kraljevini. Temu bi baš sedaj, ko orijentalno vprašanje trka na naša vrata, bil skrajni čas.
Po prebranih poročilih.
(Dopis.)
Opravičeno senzacijo je vzbudil v „ Slovenskem Narodu" dopis, ki je letos januvarija meseca do nazega razodel glasovitoga moža v Bolei. Tako drzna in težka obsodba je zadela moža, kateremu je tudi izročen časten mandat narodnega zastopništva, da se je v slehernega bralca duši poroditi moral glas, da tu je treba pojasnila, natančnega pojasnila. Poštenjaštvo je postulat človečnosti in ako se nočemo pogrezniti v barbarstvo, čuvati moramo ščit poštenjaštva na sebi in na drugih, dati ga ne smemo oskrunjevati tudi ne našem bližnjem. Dogodki pa, katere je rečeni dopis ostro bil začrtal v zgodovino življenja Bolškega župana, svojstva, katere je isti obelodanil na goriškem poslanci, titula-ture, s katerimi je dopisnik predstavljal večinoma neznanega rojaka — vse to nam je storilo sliko
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(Humoristiški roman. — Češki spisal Svatopluk Cech.)
XI. (Dalje.)
Mej drugim govorilo se je i o starem Grku in iz tega govora se je kazalo, da je vzbujal ta starec s svojim strašno slabim pogledom občno sočutje. Toda brzo umakne se tužni ta predmet ve-selejšemu razgovoru.
Kdo si je dovolil podražiti mladega, nekoliko izžilega Francoza plemenitega rodu in po poklici mislim, alkimista, ki bi bil rad svoje plemenitaštvo in svojo uglajeno kavalirsko prikazen spremenil v zlato, iz katerega koli kraja si že bodi, za doverne odnošaje, katere se mu je posrečilo na poti od Ba-tuma zapresti z mično krajanko guvernanto. Francoz je proglasil, da na nji ne najde in ne vidi več nego prijetno okrajšanje dolzega časa na ladiji, pa da nad vsem tem nobena dama na ladiji ni jednaka v lepoti njeni krajanki. Neki mladi imoviti Vlah, potujoč za zabavo po iztoku, trdil je nasproti temu,
da je rusa hči Albiona najkrasnejša dama na ladiji. Ostala družba pritrdovala je bodi si na to, bodi si na ono stran ali pa nekemu tolstemu starejšemu mladeniču, kupcu iz Livorna, ki je proglasil, da dava svoj glas skledi crnomorskih rib z majonesovo omako.
Estetiški naš spor umolknil je stoprav, ko se prikažeti obe dami na palubi. Vlah začne se krožiti z daleka okolu nepristopne angleške krasotice in francoski pleraenitaž priklene se mični krajanki, zaprede se z njo brzo v živ govor, kojega sredo ni delala samo „la belle France".
Mi drugi, manj srečni, ozrli smo se zopet na breg, na kojem se je ravno pokazal na vznožji krasnega lesnatega gorovja kakor kopa raznobojnih hišic, sestavljenih iz božičnih škatulj za otroke, lepi Tripoli. Na to smo občudovali krasoto barv, ki je nasledovala zapadu solnca v vodno maso. Oblok nad mestom, koder je solnce zašlo, bil je krvavo rdeč in na okrog kupičil se je zlati fantastni oblak; na krat zmeni se v zlato tudi purpur obloka in kar-minovi valovi zahodujega morja. Zlato je bledelo in mizelo in nad vodo zgrnila je noč temna svoja krila.
Odšli smo pod palubo k čaju. Grška družina se ni prikazala. Pogrešili smo tudi druge potnike: dasi je bilo morje dosti mirno, izbrala si je že morska bolezen nekoliko žrtev. Večina ostavila je že jedilno in samo mala kopica ostala je še za mizo odpuhaje lahni dim papirosov in baveč se nenujno. Ali ko je bil veseli naš pogovor v najlepšem toku, vstopi naglo z resnim obrazom grški doktor in pravi nam :
r Oprostite, gospodje, da rušim veselo vašo zabavo. Prihajam v imenu svojega starega prijatelja, da bi bila dva ali trije prijazno prisotni pisanju njegove poslednje volje."
„Kaj pa se je zgodilo?" zakličemo z jed-nimi usti.
„Opazili ste gotovo pri obedu, da je stari gospod bolan," odgovori doktor z dostojnim usmehom. „K večeru občutil je neobičajno omotico. Izrazi se skrbno, da ne dožije jutra in jaz točen v svojih okolnostih, odločim se k storjeni oporoki. Dasi ne soglasujem s cela njegovi skrbi, opozarjam je vendar glede na prevažni premislek omišljene bolezni."
Molče odložimo jaz, Francoz in Vlah papiroso
propaloga človeka redke nečloveške prikazni, kateri tinli ne pristoji već dragocena človečka pravica do časti in poštenega itnena. Z nenavadnim aplomboiu je tedaj, ..Slovenski Narod"4 pogazil čast Dolskega veljaka in marsikdo je miloval dopisnika ali odgovornega urednika, kateri se je na takšen način izpostavil kazenskemu zakoniku. Kajti neverjetne stvari je trdil o svojem bližnjem iu neusmiljeno mu je zanikal poštenost, katere bi nihče ni sebi ni drugemu ne imel dati napadati! In prav zato, ker je tu šlo za nekaj neprecenljivega, za nekaj splošno človeškega, kar je utisneiio v kogar bodi srci kot neoddajna dragotina, zato morala je biti le lobro-došla novica, da bode v vso to stvar posvetil beli dan v podobi narodne razsodbe, porotne obravnave. Pokaznjen bodi, kdor po krivem jemlješ poštenje svojemu bližnjemu, ali pa naj vsa njegova sramota pride na dan, ves dokaz, da zanj časti več ni: to zadostilo je bilo potrebno vzburjenemu javnemu mnenju!
Sedaj je, hvalo Bogu, dano to zadostilo. Pojasnjena je stvar, znana pri nas, znana tudi ono-stran naših meja Prvi tožitelj je sedel tri dni na zatožni klopi, da se je zagovarjal zastran sodbe, ki jo je bil brez razprave izrekel o svojem nasprotniku in razglasil -urbi et orbi.u Storil ni bil tega v svojem imenu in v svojem pridu, nego v imenu dobre stvari in javne morale, v prid naroda svojega, čeg ar blaginje paziti je narodnega časnikarja vzvišena dolžnost. Ali objektivna vest ne postane pristranska, tudi za svoj dobiček ne r Audiatur ct al-tera para," — vi. prvi tožitelj, dokažite, kar se vam ugovarja, imejte tudi pogum zatoženca, šele, kadar tudi 9 tej ulogi zmagate, potem je vaše delo bilo, pravilno; za javnost koristno! Prav je tedaj bilo da sta se zamenjali ulogi, da je prvi tožitelj postal drugi zatožrnec, u prvi zatoženec drugi tožitelj. Pokazalo pa se je v treh dneh razprave, da je prvi tožitelj tudi v itlogti zatoženca ostal tožitelj, silen tožitelj, prvi obtoženec pa da je tudi v formalni obliki tožitelja v istini marveč bil zatoženec. ki je ječal pod skalo svojih storjenih dejanj, ki se ni vefl odkrižati mogel hudobe, katero je bil poklical na pomoč. Pravični možje pa so vrhu tega še izrekli slovesno, da je prav in s častjo ravnal prvi tožitelj, da njega nihče ne more spraviti vreč iz nk)ge tožitelja, javnega sodnika. In tako, ko je bila razdejana 6ast dotičnoga, bila je razdejana po vsej pravici in resnici, smela je biti razdejana po vnanje, ker je znotraj Se davno več ni bilo!
Javnost je sedaj o vsem tem temeljito poučena. Baš to jii neprecenljiva pridobitev novejšega časa. da bo pregreha praviloma preiskuje, sodi in maščuje na javnem mestu, pred ormi in na čulo občinstva. In tako je javna porotna razprava tudi v tem slučaji spravila na dan obširen komentar k inkriminovanianu dopisu. Ta komentar je pravomo-čen, potrjen z najvišo sankcijo, s prisego prič in na podlagi njega se je dovršila sodba, ki ne da ničesar več dvojiti.
Ako pa si kdo zmatra za dolžnost, da širi ta komentar z ustnim poročilom, ali celo t pismenim poročilom po časopisih, tistemu bodi ob jednem sveta dolžnost skrbeti, da je poročilo pristno, vestno in nedvoniljivo. Ne glede na to, da je pregreho slikati kot pregreho; morali bi časnikarski poročevalci baš
pri porotnih obravnavah pomisliti, da se ni za las ne sme premakniti kavz al nos t mej doka/, i 1-ni m gradivom in mej izrekom porotnikov. Porotniki so nam krivični ali pa brezumni sodniki, ako iz poročila razprave ni jasno, da se izrek sklada z izpovedbami prič in drugimi dokazili. A kako lahko se v tak „odiuratf pripravijo porotniki, sami pošteni in inteligentni možje! Ni treba nič drugega, kakor nesramna roka časnikarjeva prvotno poročilo tako predrugači in popači, da odpadejo najtehtniši dokazi, obvise pa sami taki, ki sodbo storjeno očitno pobijajo in kot krivico razupivajo. In kdor tako poročilo bere pa ni dovolj razsoden in izkušen, on se ne more prečuditi slepoti ali pa strankarstvu sodečih mož, ki so storili tako neosnovano, tako vnebo-vpijočo krivično sodbo. Prvo je, da bi človek „rad poznal' tisto porotnike, drugo pa, da začne obupa-vati nad porotniško napravo in nad pravico sploh. Se ve da ni tega ni onega ne bo hotel na svoji vesti imeti pošten časnikar, kateremu je kaj do resnice, do dostojnosti in do dobrega imena svojega lista. On nikdar ne bo resnice tako zavil, sodnikom kaj lacega podtikal in svojega občinstva tako misti-rikoval in slepil. — kakor je to z ve s t s v o j e m u značaju storil „Ljubljanski List", glasilo C. kr. deželne vlade! Berite njegovo poročilo o zadnji tiskovni pravdi »Slovenskega Naroda", primerjajte je s poročili po drugih slovenskih listih — in uvideli boste, koliko nesramne zavijače uredništvo oficijoznega lista uganja na račun porolniškega poštenja in obče morale! Kdo je po tem poročilu nedolžen kot golobica? (rkišoviti Bolčan ! Kdo je kriv? Urednik „Slovenskega Naroda41? Kaka pa je sodba V Temu vsemu nasprotna, krivična! Zamolčano je opravičenje storjenega izreka, priobčeno je samo to, kar ga zanikuje, zamolčan je izborni „plaidover" narodnega zastopnika, priobren pa zagovor nemšku-tarskega odvetnika — vse je obrneno proti razprave dejanjski resnici iti proti so ibi, proti opro-ščenju urednika, ki je toliko skrbij in muk prestal zavoljo svojega opravičenega potrtima! To je zopet jeden slučaj, ki nam v pero uriva nujno interpelacijo do naših poslancev: ali res vladni pečat, nekolekovanost časnika daje tudi privilegij za take in jednake podlosti, in ali se vam naj res še dalje narod demuralizuje od zgoraj doli ?
\T poštenem in obširnem poročilu o tej pravdi, ki je tako sijajno pričevalo dalo narodnemu časniku, dobi se pa še marsikako dobro zrno za rnz-mišljevanje in vzpndbujo. Predstavili so se nam pri tej priliki vsi slabi uplivi kapitala, uplivi, ki nam v zavisnost in bedo spravljajo mnoge kraje. Slučaj Bol ke doline ni jedini. A vender naj zlasti Goriški rodoljubje gledajo, da osvobodijo narod od tace ga kapitala, da ob volitvi zastopnikov pred vsem gledajo na značaj in poštenost kandidata. „Narod poštenjakov, narod vrlih mož" — bodi naše gaslo. Ti, pošteno narodno časnikarstvo, pa nam pokaži vsacega, kdor bi to gaslo oskruniti hotel z dejanjem, ali bodi tudi samo z besedo!
Politični razgled.
Ntotranje dežele.
V L j u b 1 j a n i 8. oktobra. Vlada bode v kratkem  predložila držav-iiomii z horu zakon o zavarovanji delavcev proti
nezgodam, kateri ni bil rešen v minulem zasedarji. Kakor čujemo, imel bode novi načrt več bisLvenih preinemb. Lansko leto je dotični odsek našel na vladni predlogi razne pomanjkljivosti in te je sedaj vlada popravila.
Poročila o mobilizaciji av»trij.Hke mornari rc se dementujejo. To vest so bili raztrosili Poštanski listi ki bi radi. da bi Avstrija takoj zatrla s svojo vojsko vsako slovansko gibanje na jugu.
Cerkveni kongres ogrr.Hkih in hrvatskih Srbov je sklenil, da bode zanaprej vsak nov patrijarh razen prisege vernosti moral kongresu priseči, da bode varoval cerkveno avtonomijo. Nadalje se je sklenilo, da ima krona pravico odkloniti kandidati za patrijarhov stol, ne sme pa imenovati kandidata manjšine.
Vnanje države.
lluski vojni minister poklical je v Sebasto-pol ravnatelja ruske parohrodne družbe, Flitta, da se ž njim dogovarja, da bi se ladije tega društva uvrstile v vojno mornarico. Iz Sebastopola odpotuje vojni minister v Odeso
Jako važno poročilo došlo je iz Plovdiva. Sultan je po svojem zastopniku Nihar beji pri bolgarske) vladi odgovoril na brzojavko kneza Aleksandra, da je pripravljen kneza bolgarskega priznati za generalnega guvernerja vzhodnjrriimclijttkctfa. Ta vest je v Sredo! in v Ploviiivu napravila veliko veselje, ker jo znamenje, da se bode ta stvar mirno poravnala, ako le Srbija in Grška ne bosta delali kakih ovir. Sicer bolgarski merodajni krogi s tem še neso popolnem zadovoljni, temveč žele, da se razveljavi vzhodnjerumelijski statut in skliče veliko narodno sebranje, katero bodo pregledalo ustavo, upe-Ijalo jednakomerno upravo v obeh deželah in dovolilo one kredite, ki so potrebni, da se plača Tur-škej davek in zaostali dolgovi. Upanje je, da se bodo Bolgari in Turki tudi o tem mirno sporazumeli. Vojne priprave, o katerih se poroča iz Carigrada, tedaj najbrž neso naperjene proti Bolgarom, ampak imajo namen, braniti turško zemljo p-oti Srbom in Grkom ter preprečiti izgrede v drugih turških pokrajinah.
Krh«ki kralj odgovoril je skupščinarjem, ko so se prišli poslavljat, na vprašanje nekaterih, kaj da hočejo povedati svojim volilcem o položaji Srbije nasproti Bolgariji iu Turčiji, da je sedanja si-tuvaeija jako resna. Srbija hoče počakati izida konference. Ko bi pa ta zanjo ne bil ugoden, bode pa prijela za orožje.
Veleposlaniki v Carigradu so se že baje sporazumeli o tekstu memoranduma, kateri se bode predložili velevlastim. V njem omenjajo, da so sklenili Turčiji in Bolgariji priporočati zmernost, d" iz Vzhodnje rumelijskega konflikta ne nuvstanejo U"ke nove težkoče Ta memorandum pa no obsega nika-keršnega predloga, kako bi se rešile, zamotane balkanske razmere. To je, z druzimi besedami povedano, koiifVrruca vcIrgM».slauikov v Carigradu za sedaj ni imela nobenega vspelia. Dogovori mej kabineti se bodo morali z nova začeti, da bodo dali veleposlanikom nove instrukcije. Itešitev te stvari se je tedaj za nekaj časa zavlekla. Se li bode toliko časa ohranil mir na Balkanu, da poslan"« dobe novih instrukcij, se ne ve. Srbija in G»ška sta oboroženi in že težko čakata kake rešitve. Zbrane vojske njima napravljajo velike stroške zategadelj bi ne bilo čudno, ako se naveličata čakanja in začneta boj. To bi pa še bolj zamotalo balkanske razmere.
Kakor Časniki poročajo, zavladal je v Carigradu bolj vojevit duh. Turki so se začeli resno pripravljati za boj. Vojne ladije se oborožujejo. V vojnih arsenalih se pridno dela. Vsak dan odpošljejo iz artilerijskega arsenala nekaj poljskih baterij v Carigrad, kjer se nalože na železniške vozove. 1. oktobra odposlali so se Štirje 17 centime-terski topovi za ohlegovanje v Drinopolje. Več azij-
in sledimo zdravniku v kabino kjer je prebival j stari Grk s svojima hčerama. Ni čuda, da se je rožasta naša volja po poti prelevila v temno. Pred časom spustili smo uzdo razkošne radosti iz živenja in sedaj čutimo blizu mrzli pih črnih peruti smrtnih. Sedaj natopimo v tesni prostor, malo razsvit-Ijen s težečo svitlobo in najprvo pogledamo žolto upalo obličje bolnega starca, ležečega na nizki postelji in zgornja polovica telesa nekoliko vzdignena s pomočjo podloženih preprog in plaht Oči so mu bile zaprte in izpod rdeče odeje visela mu je na tla kakor brez moči koščena, ovenela roka, na koji so izstopile močne žile, kakor spletene koreninice v suhih tleh lesnih. Po obeh straneh postelje so stale obe veči hčeri, tiščeč si bele robce sedaj k očem, sedaj k ustnicam. Najmlajša sedela je v kotu na culicah in upirala na tožno prikazen svoje oči bolj zvedavo nego z bolestnim udeleženjotn. Mimo nas bil jo navzoč še imenovani trebizondski konzul, poklican tudi za svedoka.
Ko stopimo k postelji, vzdigue bo'"; Grk malo dolge rese in zašepeče : „ Hvala, gospodje!"
Na to pristopimo k turobnemu aktu.   V res-
nobi notarja položi konzul, ki si je izvolil pisati oporoko, iz nedostatka mize popir na šahovnico, ležečo na visoki vreči in namočivši pero izusti, da je pripravljen za pisanje.
Starec upogne koščeno roko in pravi trudno: „Pišite tedaj in dajte laskavo pozor, da ne pokapate s črnilom šahovnice (šahove deske), ki me je stala skoro tri franke in je še le nova"'
V kljub resne sitžovacije se nismo mogli ubraniti smehu pri tej skrbi umirajočega za brezceno staro šahovnico.
Na to narekuje stari Grk z mrtvaškim, pre-trganim glasom svojo poslednjo voljo v francoskem jeziku tako-le:
„Jaz Miltiades Psaros, sumeč, da je mojega živenja še malo, želim pred vsem, da bi moje bedno telo, ako bi na ladiji umrl, pripravili v Carjigiad in tam pokopali poleg gomile moje žene, s spodobnim krščanskim obredom, toda brez vsakojakega kazanja in nepotrebnega izpostavljanja. Itakev, pokrov in vse drugo naj se vzame od rokodelcev, s kojimi sem se že naprej za ceno zmenil, in v grob naj me polože v mojem starem oblačilu, koje že nihče ne more več nositi.
Svojo novo obleko in fes odkažem možu svoje najstarejše hčeri Eudokije; črevlje naj vzame stari sluga, ki mi je dvajset let verno služil in od kojega se nadejam, da se me za to zapuščino vsako leto vspomni v molitvi v dan moje smrti. Svojo srebrno uro ostavim možu svoje druge hčere Helene.
Norišnici v Atenah ostavljam tisoč frankov.
Dediče vsega svojega ostalega imetja, na 500.000 frankov gotovega denarja, hišo s štirimi nadstropji v Peri in hišo s poljem in vinogradi v Trebizondu, postavljam na jednake dele svojim peterim hčeram: imenovanim Eudokija in Helena, pa Thcofana, Pelagija in Charitina."
Vedite gotovo, da smo pogledali pri narekovanji tega odstavka in posebno onih 500.000 frankov na oporočnika s presenetenjein in naglim spoštovanjem.
Ko je bila oporoka skončana s še nekolikimi bežnimi pristavki. podpiše pod njo starec s tresočo roko svoje ime in za njim smo se podpisali i mi prisotni svtdoki.
„Ah, pozabil sem še nekaj," pravi hitro stari Grk. „Imam se nekaj prebitka iu dela. Moglo bi se tam nekje upisati, da je odkazujem svojim hčeram."
čudimo, ker je poslanec Slovencev v Gradci, ne pa nemškutarjev. Morda se sedaj poboljša, ker je dosegel svojo željo. Do sedaj so bili v tem okraji vsi dekani grdi nemškutarji.
Iz l>ol» 7. oktobra. [Izv. dop.] Pričakoval sem od več stranij dopisa o odprtji našega „Bral nega društva", a do sedaj — zaman.
Primoran sem tedaj sam seči po okornem peresu, ter slovenskemu svetu malo to veselico opisati. V nedeljo 27. m. m. kazalo je nebo vedno svoje neprijazno lice. Oblaki so se valili ter obetali vsak hip že dovolj premočeno zemljo poškropiti. Vrlo pevsko društvo „Slaveew obljubilo nam je s svojim pohodom nas počastiti — a širna in razpe-njena Sava nam je ves up podrla. Valila je svoje kalne valove čez vse bregove, kajti narasla je tako silno, da je ljudje ne pomnijo večje od leta 1872. Noben Posavec se ni upal črez se peljati. Vendar smo poslali mladeniča s čilim konjičem gledat k Savi ali dojdejo g. pevci, ali ne V
Vskokote prijahal je nazaj ter zavpil na pe-, nastem konjiči: „So že tu!u
Hitro smo se pripravili, ter v naglici prostor za g. pevce pripravili, kolikor je bilo v tako kratkem času možno. Vso čast pa moram dati pogumnim „Slavcem", katere ni ustrašila reka, a gnala jih je domovinska ljubav , pomoči novorojenemu detetu, da se krepča in raste.
Vsprejem pri graščinji bil je srčen in po možnosti krasen, Na domu „ Bralnega društva^ bil je slavolok z napisom: „Dobro došli". Tukaj poprime predsednik g. Št. Lemut besedo, ter v krepkih besedah ljudstvu raztolmači namen novo osnovanoga društva, ter jih navdušuje za naš toli tlačeni narod zvesto stati in ne pedi zemlje odstopiti požrešnemu tujcu, v ta namen naj se narod izobražuje in poučuje čitaje časopise v prid narodnemu blagostanju. Nato je peval izborni „Slavec" (okolu 50 pevcev) krasne zbore, katere je ljudstvo z največjo pazljivostjo poslušalo. Potem sta deklamovali gospodi-čini T. L. in M. L. Prva je deklamovala „V pepel-nični noči". Burno ploskanje je sledilo vrlej domo-rodkinji, kakor tudi nje sestri, ki je Gregorčičevo „Domovini" v resnici z navdušenjem in občutom predavala. Ko je še „Slavec" nekaj pesnij zapel in borno znhvald od zbranega občinsva žel, usul se je silen dež in vihar je bučal, kakor na Krasu, v hiši pa se je pričel ples. Le prekratke so bile ure; katero nam je priredilo prej imenovano pevsko društvo. Prepričani smo, da je petje jeden glavnih faktorjev narodnega navdušenja, in mi, mali narod moramo in smo dolžni pri vsakej priložnosti poudarjati narodnost, ker drugače prekmalu zagazimo v narodno mlačnost.
Lepo nalogo prevzel je mili ..Slavec", ter širil bode narodno zavest, kakor je to že pokazal ne-kolikokrat! in s tem si pridobil neprecenljive zasluge za narodni razvoj. Že Stvarnik zapovedal je: „Pusti mojega slavca peti, kakor sem mu grlo ustvaril!" A mi zakličemo: „Delaj in vzbujaj povsodi s svojim petjem, kakor Ti je Bog grlo ustvaril, v prid in blagor tlačenega in zaničevanega naroda!" Na svidenje v prihodnjem letu!
Domače stvari.
— („Novice",) pišoč o pristopu prof Šuk-ljeja v Hobenwartov klub, ne dvomijo, „da veljavnost dolenjske volitve po ustopu Šukljejevem vkljuh temu ni postala ne bolj, pa tudi ne manj gotova, kakor je bila prej." Okončevaje svojo, proti našemu Novomeškemu dopisniku obrnjeno polemiko, pa pravijo: „Hohenvvartov klub izbral je v legiti-macijski odsek poleg Bukovinca Lupulo dr P o k 1 u k a rja in dr. Klaiča. Značaj, neodvisnost in vsa preteklost teh dveh poslancev pa daje poroštva dosti, da bodeta tudi glede volitve dolenjskih mest v legitimacijskem odseku neustrašeno branila postavo in pravico. Upamo, da bo prav tako sodil ves odsek in državni zbor. Justieia fuudaunmtum regnorum! To, upamo, da bode vodilo pri razso.je-vanji oporečenih volitev, in tako mora biti, drugače spodkopavamo lastni in državni obstanek."
— (Umrla) je včeraj zvečer na fužinah pod Ljubljano gospa Josipina Trpine, rojena Češko, vdova pokojnega predsednika kmetijske družbe kranjske Fidelisa Trpinca, v 82. letu svoje dobe.
I Pokojnici bila je jako blaga in izobražena gospa.
' V prejšnjih letih zanimala se je prav toplo za narodno gibanje in podpirala vse narodne zavode. „Narodnomu domu" poklonila je jako znaten znesek.   Blag jej bodi spomin!
— (Deželni zbor hrvatski) imel je včeraj zopet sejo, pri katerej se je zopet pokazalo,
! da se nam veselih vestij iz Zagreba ni več nadejati. Naj se dogodki zadnjih dnij še tako strogo obsojajo, to pa mora vendar vsakdo priznavati, da e z uprav drakoničnimi sredstvi ne bod«: doseglo po-mirjenja, temveč, da se bodo strasti še bolj razburile. To je menda tudi smoter politikov v Budimpešti, katerih ukaze morajo izvajati sedaj odločujoči krogi v Zagrebu in takozvana „narodna stranka" v deželnem zboru hrvatskem. Predsednik Muko Hrvat je proti članom opozicije kar naravnost oduren, večina pa mu je poslušna v vsakem slučaji. Najprej bi) je na vrsti dopis kralj, sodnega stola, da se mu izročita poslanca dr. David Starce v ič in Josip (i rž a nič zaradi hudodelstva javnega nasilstv.i. Ta uloga izročila se je imunitetskemu odseku. Čudimo se, da se govori o javnem nasilstvu, ko je vendar Agramerica trdila, da se bana nihče niti s prstom dotaknil ni. — Potem predlaga predsednik, da se dr. Iladošević in dr. D. Starčevu- zaradi preostrih izrazov izključita za 00 sej. Nujnost Foluegovićevega predloga se odkloni. Nič bolje se ni godilo predlogu dr. Mazzure. Omeniti treba, da je pri debati o tem predlogu dr. Gregor Tuškan dol d l ukor ker je omenil, da je presvetlega cesarja tajni svetnik z brcami bil iztiran iz zbornice. Pri volitvi imu-nitetskega odseka bil je izbran dr. Jovan Gjurič. Mnogo članov opozicije ni glasovalo, kar je predsedniku dalo povod, opominjati jo na i?. 55 opra-vilnika, po katerem mora vsak poslanec oddati svoj glas. Ko so prišle na vrsto interpolacije, oglasil se je dr. Jakob Uadoševič in interp<do\al, zakaj se je magistrat v Kostajnici ustavil in Župan Ma-šeg imenoval vladnim komisarjem. Dalje vprašal je vlado, mu li bode na njegove interpelacije, odgovorila.   Utemeljevaje svojo interpelacijo rekel je Ru-
skih čet se je že odposlalo v Hadikoh". Kakor se govori, sestavila se bosta dva kora redne vojske. Jednemu bode zapovedoval ghazi Osman paša, drugemu pa ghazi Ahmed Mukthar paša. Poleg tega se bode organizoval jeden rezervni kor, kateremu bode poveljnik Fazli paša. Za načelnika general nemu štabu je odločen Nedjib paša. Iz ruskih pristanišč Be v Carigrad privaža neprestano moka v velikih množinah. 4. t. m. pripeljala je ruska la-dija Čismčev 10,000 vreč moke in veliko volov. Iz Smvrne odhajajo ladije napolnene z Jizijatskimi vojaki, katere prevažajo v Dedeagač, ki je končna postaja rumelijske železnice ob Sredozemsk>*m morji.
Včeraj bi i je v Parizu ministerski sovet, kateremu je predsedoval G-revv. Ministri so se posvetovali o položaji, kateri je navstal vsled za vlado neugodnega izida volitev za francoNko zbornico. Vlada neki misli predlagati novej zbornici, da se iztirajo iz Francije vsi princi. Tako energično postopanje bode zopet vzelo reakcijonarjem pogum, kateri so jim dale zadnje volitve. — Monarhisti upajo pri ožjih volitvah pridobiti še toliko poslancev, da bodo imeli v zbornici 237 glasov, v republikanskih krogih se pa misli, da čez 210 glasov monarhisti nikakor ne bodo imeli. Republikanski listi naštevajo celo vrsto kažnjivih dejanj, katerih so se monarhisti posluževali. Podkupovali so volilce in trosili lužnjive vesti iz Tonkinga. Pripovedovali so volilcem o nekem izmišljenem mesarjeuji Francozov v Tonkingu.
IVVuašlti državni zbor snide se sredi novembra. Pruski deželni zbor začne zborovanje v janu-varji in tedaj bode državni zbor odložil svoje zborovanje do po Veliki noči.
Ko so španjsko-nemški konflikt in balkanske zadeve obrnile nase vso pozornost, se za Sudan že precej časa nikdo nič brigal ni. Sedaj pa od tam prihaja vest, da so Abisinci otepli sudanske US taj-nike, katerim je zapovedoval Osman Digma. Ustaj-niki imajo nad 3O00 mrtvih in ranjenih. Osman Digma je ubit. Abisinci so tudi imeli velike izgube.
Dopisi.
I/, ttloveiijega 4>rado 4 oktobra. [Izv. dopis.] Bog ga vedi, koliko se je že pisalo v naših listih o slovenskem uradovanji Vsaka beseda o tem predmetu se že zdi prežvekovanje. Vender pa stari Kato ni bil zopern zaradi tega, ker je v jedno mer
ponavljal: ceterum censev.....Naj bo tudi našim
listom stalna rubrika: slovensko urado vanje Počo-bajte časi pa časi s prav ostrim česaloin lene uradnike, advokate, notarje, duhovnike, učitelje, lupane, ki nemški uradujejo, pa prav trdo jih poštriglpijte, da jim pride do kože, ker nekateri imajo zelo debelo, kakor rinoceros.
Koliko let že prosijo duhovniki Lavautinske škofije, naj bi ordinarijat uradoval slovenski. Pa vse zaman. Odloki, okrožnice, ukazi, časi še celo molitve, s kratka, vse je nemški, in če pišeš v Maribor v onem svetem jeziku, v katerem učimo narod, dobiš gotovo nemšk odgovor. Pisec teh vrst je svedok. Če bodo v nebesih tudi samo nemški govorili, pač nečem tja. — Duhovniki so preplahi, premalo imajo energije, preveč pa nemškega klečeplazenja. Menda se bode vender jedenkrat na bolje obrnilo, kadar bode glavna ovira odstranjena.
Čuditi se moramo, da se tudi nekateri dekani — po glasu  narodni — ravnajo po vsemogočnem.
Bogato nadžupnijo Šmartiu pri Slov. Gradci dobil je dr. Šuc ob jednem bo tudi dekan. Želimo mu to mesto. A pričakujemo tudi, da bo narodno uradoval, česar do sedaj ni storil, čemur se tembolj
„Morila bi bilo bolje, da bi se oporoka prepisala", pravi doktor.
„0 nikakor!" reče hitro starec. Bila bi škoda nove pole popirja.*
„Ni treba, da bi pripisali," odloči konzul, izveden v pravih. „To se razume samo ob sebi."
Na to so nas tri poklicane svedoke z zahvalo odpustili.
Razume se, da smo govorili še precej časa o vtisih, koje je učinila na nas oporoka tega grškega bogataša in da smo se mudili pri drobni toda znatni poli, pri zahtevi, da se varuje šahovnica in papir, po čemer smo seveda morali soditi, da je Miltiades Psaros jeden največih skopuhov in lakomnikov, kar smo jih kedaj poznali.
Ulegši .se udal sem se dolgo neveselim mislim o poslednjih stvareh človeka, da me je ko-nečno uspala slavna zibelj valov, bijočih in pluska-jočih ob stran ladije.
Precej zgodaj stopil sem na palubo. Pod sivim oblokom razkladalo se je okoli ladije bledo morje, ki se je podobilo gruči tekočega svinca, razlitega v neštevilne grebene in vršičke. Naglo zardel
se je obzor na iztoku, ordeli in oblaki, stopajoči na razjasneni oblok. Po morji vlekle so se tu pa tam rdečkaste proge. In razcvela je vodna gruča liki tekoče zlato in samo na iztoku ostal je široki rdeči obrob, neprestano ožeč se. Iložasti oblački, vznašajoč se tam na obzorji, lomili so se s prva samo lahko z zlatom, toda brzo zmenili so svojo ro-žasto opravo v žareče se rmeno zlato. In sedaj je tonilo vse v zlatu; morje, oblaki, vse istočno nebo in na obzor je stopalo počasi in veličastno v osojnem plamenu jasnosti veliko solnce, kloneč do morja stolp žarečega zlata. Oprostite, da vam nudim slikanje tega obraza. Vtisnil se mi je tako živo v spomin. Nikjer ne izhaja solnce tako častitlivo in krasno nego iz valovja velelepega morja.
Približali smo se južnemu bregu in ustanovili na kotvah (mačkih) pred Bonu. Nad njo so se spe-njali lepi grički, poraščeni nekoliko z zelenim lesom, nekoliko vzdelano v polje, na meji pa so ležali orjarŠki dobovi in druga lesna drevesa, katere posekavši so odprli pred časom to polje.
Morje je zmenilo zlatozeleno barvo svojo, ko je solnce više stopilo, v krasno temno modro, v katerem so migali temno modri senčni  obrisi čolnov,
ve^.el in raznotvornib turških ladij, zibajočih se v pristanišči pred Bono.
Od razkošnega tega gledišča odvrnili so me koraki in glasovi za menoj. Ugledal sem Francoza in Vlaha. Pogledavši ja oživela se je v mojem spominu nakrat dogodbica včerajšnjega dne.
„Je že umrl V" vprašam zvedavo.
„Sedaj še živi," odgovori Francoz. „A doktor pravi, da teško ostane živ do Carigrada. Vrste njegove bolezni nesem mogel izvedeti. Sodim, da umira najbrže gladii. Žal mu je menda za vsak košček kruha, ki si ga da prinesti. Saj ste lahko že včeraj videli, gospodje, kako stopinjo je dosegla njegova skopost. Ko bi no bilo hčera, gotovo bi bil kupil listek samo za palubo in ležal s svojo boleznijo in s svojimi denarji na kaki plahti tamlo mej Čerkezi in Tatari. Ne oddali se menda niti za trenotek od svojih denarjev, kojih ima nekaj v odeji zašitih, nekaj pa zaprtih v veliki mošnji, ležeči vedno pod njegovo glavo."
»Obžalujem njegove hčere," pravi Vlah „Ne uži\ajo mnogo radosti pod silo takega lakomnika".
„No, ne bodo več dolgo stradale po skoposti svojega očeta," pridene Francoz. Daljo \>vih.)
došević: Stranka prava zahteva da se povsod postavno ravna. To zahteva od vlade, od družbe in od posamičnih in je pripravljena z besedami, z dejanji in „makar" tudi s prelivanjem krvi po-stavnosti pridobiti veljavo. Predsednik pozivlje govornika, da ta izraz ponovi, ter potem izjavi, da se v redni državi s prelivanjem krvi ne sme pretiti, zatorej predlaga, da se Radoševio izključi še za 30 sej. — Danes je zopet seja. — Po navedenem je že jasno, da so razmere v Zagrebu zelo napete. Vlada in njeni pristaši postopajo z veliko brezozirnostjo. Opozicija bode skoro, ako pojde tako naprej, vsa izključena. Nje glasila pa hote tudi prijeti v strah. Včeraj popoludne bila sta urednika „Pozora" in „Slobode" poklicana k sodniji, ker sta baje neresnično poročala o dogodkih v 5. dan t. m. in tako motila javno mnenje. Brez posebne bistroumnosti so lahko sklepa, da bosta tudi obsojena. — Baron Jovan Živković odložil je podpredsedstvo srbskega kluba in z Milanom Stan-kovieem vred izstopila sta iz omenjenega kluba, ker se njegovi nazori o kameralnih aktih neso strinjali z mnenjem drugih klubistov. Ta korak barona Živ-koviča zdi se nam pomenljiv, kajti, kolikor tega moža poznamo, odlikuje se po posebni previdnosti, da ne rečemo — lokavosti. Položaj v Zagrebu je resnoben, kajti, kjer so na dnevnem redu in tako-rekoč jedino sredstvo: Izključenja poslancev na 30 do 60 sej, preganjanja časopisov, uničenje opozicije, sodnijsko postopanje proti zastopnikom naroda, — kjer ni več druge nujnosti, nego ukrep imunitet-skega odseka, da se dva poslanca izročita sodniji, ondu nam se je nadejati še ozbiljnejših stvarij. Dal Bog, da bi ne bilo tako!
— (Na gimnaziji v Cel j i) napravi se le-toB v prvem razredu paralelka.
— (Prememba v posestvi.) Hišo na Križevniškem trgu št. 2, prej v posesti g. Josipa Matevžeta, „pri Šikci", kupil je g. Škof, posestnik hiše pri „Raci Miči" v Spodnji Šiški za 11.500 gld.
— (Pobegnil je) iz nepotrebnega strahu pred kaznijo jednajstleten deček. Kdor bi ga srečal, naj ga pošlje domov v Ljubljano, Poljski nasip 14, s potolažilom, da se mu ne bo nič zalega zgodilo.
— (Tatvine.) Kakor žandarmerijsko na-čelništvo iz Kostanjevice na Hrvatskem naznanja, ukrali so laški konjski kupci tam dve kobili in jo potegnili na Kranjsko. — Hišni posestnici Mariji Regali v Florijanovih ulicah ukral je neznan tat 14 gld. denarja. — V prodajalnico za smodke v Lattermanovem drevoredu ulomili so predvčeraj po noči tatovi in pokrali vse smodke v vrednosti 70 gl.
— (Muricodelske bike), katere je c. kr. kmetijska družba kranjska iz državne subvencije kupila in v 3. dan t. m. v Rudolfovem na dražbi prodajala, kupili so: Grof Albin Margheri, graščak v Otočići, dr. Teodor Rudež, graščak v Ribnici, Josip GorŠe, posestnik v Toplicah, Julija Rudež, graščakinja v Gracerjevem turnu, Franjo Majzel, posestnik pri Beli cerkvi, Anton Roje, posestnik v Zatičini, Anton Stravs, posestnik v Kostanjevici, Franjo Pintar, posestnik v Rudolfovem, Jakob Lenk, graščak na Raki.
— (Vabilo k slavnosti,) katero priredi učiteljstvo Postojinskega okraja v dan 11. okt. 1885 o priliki stavljenja nagrobnega spomenika pokojnemu narodnemu učitelju Valentinu Bernotu na Colu nad Vipavo. — Razvrstitev: 1. Govor. 2. K. Mašek: „Pri zibeli", čveterospev. 3. Fr. Gerbic: „Jezerski glasovi", samospev. 4. Anton Nedved: „Moja rožica", čveterospev. 5. J. Kocijančič: „Oblačku", samospev z zborom. 6. Kreutzer: „Večerna", čveterospev. 7. Val. Mandelc: »Bog vas sprimi! Kdaj pojdete domov ?" Vesela igra v jednem dejanji. — Začetek ob 5. uri popoludne Glede blagega namena ustopnina prostovoljna. Odbor.
— (V poštne hranilnice) uložilo se je meseca septembra 25,689.074 gld. 12 kr., izplačalo pa 24,740.545 gld. D3 kr. Na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem uložilo se je v septembru 1,676.324 gld. 20 kr., izplačalo pa le 761.583 gld. 63 kr. Slovensko-nemških knjižic je 9113 v prometu.
— (Premembe v Lavantinski Škofij i.) V ponedeljek dne 5. t. m. bilo je svečano umeščenje g. dr. Josip Šuca, novega župnika v Šmartinu pri Slovenjem Gradci. — G. Jurij KlanČnik, kaplan pri sv. Juriji pod Tabrom je stalno umirovljen. — Premeščen je g. Ivan To man i č k sv. Juriju pod Tabroin.
Najnovejše vesti.
Trst 7. oktobra. Turška vlada najela je za prevažanje vojakov 14 Llovdovih parohrodov.
Atene 7. oktobra. Agence Havas: Salisburv svetoval je Grški, naj se ne gane, ker bi bila velika nevarnost za Grško, če bi vojska mejo prekoračila. Delyanis odklonil je angleške svete rekoč, da se bode ravnal po nasvetih prijateljskih vlastij, če ne bodo nasprotni interesom helenizma. Prijazno obnašanje Angleške proti Bolgariji vzbudilo je vznemirjenje. Kralj, vlada in narod so jedini, da se morajo terjati kompenzacije, če treba z bojem. Ako se pripozna zjedinjenje Bolgarije, proglasili bodo Kandijoti zjedinenje z Grško. Delvanis jim je svetoval, da čakajo na dogodke.
Pariz 7. oktobra. Izid tukajšnjih volitev še vedno nepopolen. Dosedaj imajo samo republikanci Lockrov, Floquet, Delaforge, Brisson in Allain Targe, radikalci Barodet, Clemenceanu in Raspail absolutno večino. — Do sedaj še noben minister odstopil.
Rim 7. oktobra. Včeraj v provinciji Palermo 125 ljudij za kolero zbolelo, 71 umrlo. Izmej teh v mestu 105 zbolelo, 60 umrlo. V provincijah Fer-rara, Genova, Massa, Parma, Reggio, Emilia in Ro-vigo 11 za kolero zbolelo.
Tujci:
L oktobra.
Pri Mlouu t Dang z Dunaja. — Acquaroi iz Trata. — Vavpotie iz Selc.
Pri tlifcli«lx Baron Czwernigg iz Gorice. — MebuS z Dunaja. — Krauaenek iz Trsta. — Pech iz Pulja.
Pri HVHtrlfHkeiii eeaarjt: Prove Iz Kranja. — Rozman iz Planine.
Meteorologično, poročilo.
p	CaB opazovanja	Stanie barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v i mm.
7. okt.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvećer	73447 mm. 732 69 mm. 73P54 mm.	10-8" 0 17 8" U 13 2JC	■1. jz. z. jz. si. jz.	obl. d. jas. obl.	7 0 ran:. dežja.
Srednja temperatura 14*3°, za 1*5° nad normalom.
Vremensko porodilo 7. oktobra. Zračni tlak na severu jako nizek, najnižji v Danakej (Kodanj 738 mm.), na j upu zapadu in jugu stoji baromete'- še vedno visoko (765 mm.) V vsej zapadni Evropi in Nem6iji so močni viharji, ki vlečejo z jugo-zapada do severo-zapada. V več krajih dežuje Temperatura se doaedaj ni doati pre menila. — Ob 7. uri zjutraj se poroča: V Parizu 13, Brestu 13 2, Biarriei 14 5, Ni/.zi 14, Norwichu 6*7, Kodanji 7 8. Stock-holmn 6, Uleaborgu 4*4, Peterburgu 72. Moskvi 5/, Varšavi 7-1, Berolinu 12*8, Monakovera 1P7, Curihu 118, Genfu 12, v BukareStu 9.6, Odesi 119, Peri 16*2, Gleichenbergu 6*6, Opatiji 16*2. Gorici 14*8, Boznu 13-8, Rivi 13-1 Luganu 13 iti na Dunaji 98° C. Na Severnem morji so viharji. Pričakovati ao zapadni vetrovi, oblačno nebo, dež in nemirno vreme.
ZD"CLn.sijs3s:£L "borza,
dne 8. oktobra t. 1. (.Izvirno telegraficno poročilo.) Papirna rentH.........
5°/0 marčna renta.......•
Akcije narodne banke......«■ 857
Kreditne akcije.........
London   ... ....
Srebro...........
Napol ... C kr cekini .... NetnSke marke
4Q/U državne srečke iz 1. 1854 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld
Vit, »Vrtr  zlata renta, davka prosta OurBka zlata renta 4°/0    . . .
„    papirna renta 5°/,      - • »
5"/„ Štajerske zemljišč odvez oblig Dunava reg srečke 5°/„   . 100 gld
Zerolj obč avstr 41/,°/0 zlati zast listi Prior, oblig Elizabetine zapad železnice Pnor oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Riidoltbve srečke.....10 „
Akcije anglo-avKr. banke .       120 „ Trammway-društ  vel}  170 gld a. v. . .
81 gld. 40			kr.
82	1,	30	
108		80	
99	II	—i	
857		—	
280	D	90	
126		—	n
10	r,	02	
6	n	01	
61	•	95	
126	a	75	■
169		25	■
108	_	70	
y6		85	
89	n	80	
104	n	—	
115	■	25	_
125	t	—	n
115	it	50	ti
106		—	
175	H	2->	
17	n	50	n
96	•	50	
183	•	50	TI
V „NARODNI TISKARNI"
V JLJii.l>lj«.ni
so izšle in se dobivajo sledeče knjige:
I"arl% v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Rene I^efebrre.   Poslovenil * * m Stat nominift umbra.   Ml. 8', 535 strani}.   Stane 60 kr., po poŠti 70 kr.
r£*\\ dragocenim korenom.
Povest iz življenja, kitajskih pobudnikov.   Spisal A. J. i Maksimov.   Poslovenil  J.  P,  .Ml. 8*,   141   stranij. Stane 25 kr., po poŠti 80 kr.
Knez Sereorjtftiii.
j  Roman. Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 609 stranij. Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
•I u ust k našega časa.
Roman.   Spisal  M. LernwnU»>, poslovenil /. P.  —  Ml. S\ 264 stranij.   Cena 40 kr., po pošti 45 kr.
Nov.
Roman.  Spisal Turgenjev, poslovenil M. MAlovrh. — Ml. 8*. 32 pol.  Cena 70 kr., po poŠti 80 kr.
Dulirovski.
Povest.   Spisal  A. S. P&Skin, poslovenil  J.  P. — Ml. 8\ 122 stranij. Cena 25 kr., po poŠti 30 kr.
Časnikarstvo in liašl časniki*
Spisal i * *   Stat »oroinis mnlira.   Ml. 8°,  19 pdl. Cena 70 kr., po poŠti 75 kr. . ,
Za znižano ceno
se morejo Se dobiti si oduče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič*
— Životopisje, spiaal liajč Bož. — Prešer*n, Pr*ešerin ali Rreširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maeliiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celtstin. — Tr*štvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava Gode, novelira, spisal J. Ogrinec.  Velja .   ...   15 kr.
H. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič.  Velja........25 kr.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja ..... ..........25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal H. Peviere, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulaye, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži Se 15 kr. poštnine,  za posamezne zvezke pa 5 kr.
Poslano.
a—34)
GLAVNO SKLADIŠTE
najčistije lužne
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kas IzkuSan liek proti trajnom kašlju pltićevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
III Vit K .H ATT 0X1.1A
Karlovi vari i Widn.
je m
Naj goto vej ie, najhitrejše in najcenejše sredstvo za čiščenje iu zboljšanje vina in popravljanje bolnega vina jo
prava francoska galerta
tvrdke COIGNET Jfc O. v Parizo, Lyonu, Marseilla.
To zajamčeno sredstvo z navodilom, kako Je rabiti, se vedno dobiva pri tvrdki
A. IIARTflAIM v ljubi janl,
pisarna v Tavčar-Jevl palači. (587—1)
Ptujska vina,,
1884. leta malo rožno....... gld.  8 dO 12
1883. „    milo iu fino....... „   13   „ 16
1884. ,, (»ar-vitio svitlorudece ... „ 11 „ 14 pravi vinski Jesih........ „   U „ —
prodaja na hektolitre (313—20)
Jos. Krav v      1 vaj i.
Št. 545.
Razglas.
(585—2)
■»n«'* 12. oktobra 1. 1. se prično zopet v Sežani
redni mesečni sejmi za živino,
V^iijjjt.ii^t,v<> v Sežani,
dne o. oktobra 1885.
Žu pan.
Takoj delujoče.   . Uspeh zajamčen.
Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči
roborantittm:
(brado ustvarjajoie NreiUtvo)
bre& uspeba. Ravno tako sigurno pri pleftuli. izpulili in »dlvelila lusen.
Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. PoSiJja v steklenicah po l.gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld,
J. «3rrolioli v ZEJi-Mii.
W B f „i,i, <,m se dobiva pri g. JBišvtBrmm Maftr-ut v
Trstu Peter Slocovich, via Sanita. 18; v Gorioi lekar C. Cris-toffoletti; v lieki lekar C*. Šilhavy; v Celji Fd. PdU; v Mariboru J. Martinz; v liovtnji lekar G. Trotnba.
Tam se tudi dobi:
Enn    ili*   ITi^ho    orijentalsko lepotilno sredstvo, ki i! 11   U"   Jn."Ut;j   nar>.'ja uežnost,  belino ia obiluost telesa, odstrauuje pege in kise — cena 85 kr.
m sleparija! i^a (40—19)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne'