Celje - skladišče D-Per III 19/1987 l! Silil!1,1! m COBISS • MERK VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 5 — Leto VII — Maj 1987 Sozd Merx združuje: Avlo Celje, Avtotelmika Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur, Košenjak Dravograd. Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje, Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec, Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magyar, Zdenka Detiček, Danica Dosedla, Boris Kmet, Fanika Hijaš, Herbert Lešnik, Bojan Dežan, Alenka Škapin, Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš. Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx'j UL 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Merx Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica. Ljubljana. Moj maj Odkar obstaja svet in človek, se je in se bo pisalo o mesecu maju. Noben mesec v letu ni opevan tako kot maj. Pisatelji, pesniki, slikarji, vsi ga na svoj način označujejo kot: cvetoč, romantičen, nemiren, opojen, kot mesec cvetja in ljubezni, mesec prebujenja, mesec nežnih sanj... Resje mesec maj nekaj posebnega. V čem je pravzaprav ta posebnost? Je to narava v polnem cvetu, je to toplo sonce, je to pesem ptic ali je to človekova notranjost, ki je tako tesno povezana z naravo? Vsekakor sta človek in narava tisto, kar daje maju dih življenja, nežnost in vso veličino, ki jo ima. Ljudje smo različni in vsak nosi v sebi svoje srce in z njim svoje sanje, ki so del njega samega in del njegove osebnosti. Človek, ki ni nikoli zasanjan, ki nikoli ne hrepeni po nečem, je vduši prazen in živi zelo pusto življenje. Čeprav si upam trditi, da takšnega človeka ni, ki ne bi imel svoj sanjski svet in svoj, samo svoj kotiček v sebi, v katerega se od časa do časa skrije in sanja. Sanja o nečem lepem, kar je morda nekoč bilo ali pa sanja, kar bi lahko bilo, kar bi želel, da bi bilo, pa čeprav že v naprej ve, da nikoli ne bo — toda sanja in sanje so čudovite. Prav zaradi tega tako različno doživljamo maj, vsak po svoje in vsak zase. Tu je ta čar in vsa ta neizmerna lepota. Sama doživljam maj nekako takole. Z dežele sem. Zdaj živim v mestu. Zelo rada hodim nazaj domov, vendar nobenega meseca v letu ne spremljam tako kot maj. Ko grem domov, opazujem drevje, kako razvija listje, travo, kokose dviguje, poslušam ptice in čakam, kdaj bom prvič slišala kukavico. Na vrtu pri mami čakam na tulipane, na cvetoče grme in na breze za hišo, da slišim njihovo šumenje. Vsak teden je vse bolj zeleno, vse bolj cvetoče in to me osrečuje. Rada se sprehajam po gozdu, obujam spomine na minula leta, ko sem bila še doma. Spominjam se vsega, vsake podrobnosti, nekateri trenutki mi postanejo po mnogih letih tako blizu, kot da je do njih samo korak — a vendar so minila leta... Zakaj tudi ne? Gozdovi so ostali isti, ptice enako prepevajo, čeprav druge, vendar znajo isto pesem, kot so jo prepevale tiste takrat. Oblaki se enako podijo pod nebom in veter enako šumi in jaz sem še vedno jaz, čeprav starejša, vendar srce je ostalo isto. Nič se ni spremenilo, prav nič. V srcu sem še vedno zelo zelo mlada, skoraj otročja in srečna sem, da sem takšna. Saj kadar človek živi s srcem, se še postarati ne more in zakaj bi se, saj je maj mesec mladosti. Čeprav je naš vsakdan mnogo resnejši od takšnih besd, kot sem jih napisala, mora človek vendarle imeti posluh tudi za svet in življenje okoli sebe. Prehudo je, če se samo pehamo iz dneva v dan za dobrinami, ki so nekatere popolnoma prevzele, zato ne znamo več uživati v drobnih stvareh. To napetost je treba nekje sprostiti. Vzemite si zase košček dneva ali košček čudovitega večera in pojdite na sprehod. Zasanjajte se, saj ste vendar mladi, mladi v srcu. Pobrskajte po spominu in čisto nekje na dnu boste našli košček mladosti, ki je ostala v vas, košček sanj, ki vas niso zapustile, ki niso šle iz srca, čeprav ste morda hoteli. Tam ste vi, vi kot človek. Ali se poznate? Da, vi ste to! Tako ste pred mnogimi leti sanjali, tako ste doživljali cvetoči maj, pesem, noč zvezdnato, morda sami, morda pa s človekom, prijateljem, ki ste ga imeli radi... Ali ni čudovito? kako čarobno je zapreti oči, kolo časa zavrteti nazaj in uživati. Toda lepo je tudi sedaj. Dokler je človek še relativno zdrav in pri močeh, je lahko življenje lepo, samo treba ga je živeti, živeti s srcem m ga ceniti. Nič na svetu ni dražje od vašega življenja in notranjega občutka in nič ni lepšega od tega, če živimo z naravo, če smo del nje in človek to vsekakor je. Želim vam, da bi v maju zaživeli, da bi se v sebi prebudili in pomislili tudi nase. Vsak ima pravico do svojega, vsak ima svoj košček sonca, svojo zvezdo, svojo kapljico vode, svoje prgišče zemlje in svoje zrno peska. Mar ni to dovolj? Vsi imamo enako in vsi imamo vse. Dodamo le še sami sebe in dovolj je za srečo, tisto notranjo, ki nam je ne more dati denar, hiša ali avto. S to srečo se rodimo in z ljubeznijo nam je edino to ob rojstvu dano. Vendar vseprevečkrat se zgodi, da zelo zgodaj zavržemo to edino in najdragocenejše darilo narave in nanj pozabimo in s tem sami sebi opustošimo duha in izpraznimo srce. Mar ni tako? Razmislimo... Zdenka Detiček Aktualno ali razmišljanje Kaj vse vpliva na naše plače?! Za kaj gre, vemo vsi. »Ukaz« zveznega izvršnega sveta v obliki intervencijskega zakona, ki omejuje denar za osebne dohodke in mu strokovno pravimo »zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za osebne dohodke« je udaril po dolgem in počez. Tja od 27. februarja, ko so omenjeni zakon sprejeli, pa do danes, ko izračunavamo in izplačujemo osebne dohodke za mesec april (v mesecu maju) je referent za obračun OD daleč najbolj iskana (žal tudi neplačana) oseba v podjetju. Iščejo ga direktor in drugi vodilni, išče ga sindikat, delavci vanj vprašujoče in proseče uperjajo svoj pogled. Želi ga SKD, da pojasni, kako in zakaj ta in ta številka v tem in tem obrazcu. Teh (obrazcev namreč) pa kar mrgoli. Takšnih, samo za tozde, pa tistih za DSSS, tistih za zadnje lanske mesece, pa onih za prve tri letošnje, pa takšnih za akontacije, vsem pa je skupno le to, da so nejasni, skrajno birokratski, predvsem pa za enkratno uporabo. O kakovosti stvari za enkratno uporabo pa ne kaže širše pisati. Intervencijski zakon je torej tu, tak kot je, je. Vsak intervencijski zakon po logiki stvari oblikujejo naglo, ker pač želi nekaj na hitro spremeniti. Toda vprašanje je, če je naglica dobra. Potrdilo se je namreč tudi bridko spoznanje, ki se v tej državi tako pogosto ponavlja: navadno so tepeni pridni in nagrajeni slabi ali vsaj nebogljeni. In spet je bilo tako. Zakon določa, da je izhodišče za rast naših osebnih dohodkov zadnje trimesečje 1986. Osebni dohodki naj bi rasli le za toliko, za kolikor se bo povečal ustvarjeni dohodek na zaposlenega delavca. Dohodek pa je, zaradi novega obračunskega sistema v tem letu. očiščen inflacije in znatno nižji od tistega, ki smo ga izračunali po starem. Žal to tvorcev plačilne zakonodaje ni vznemirjalo preveč, saj je bilo njihovo edino vodilo znižati plače za vsako ceno. Pa se sprašujemo, ali so bile naše plače v resnici že previsoke? Bomo z intervencijskim omejevanjem in nižanjem teh naših, včasif prhv mizernih, plač zmanjšali inflacije s trimestnega na dvomestno število Se sploh zavedamo, kako malo pred stavljajo osebni dohodki v vseh obli kah naše skupne in splošne porabe' Se zavedamo, koliko delovnih ur sme izgubili, ko smo v skoraj trimesečn agoniji plačilne zakonodaje, angaži rali vse možganske moči sleherneg; kolektiva, po načelu, da več glav vee ve, da bi na koncu dokazali, da je tiste malo v plačilni kuverti res upravičeno Kako pojasniti skrajno malomarnos pri oblikovanju intervencijskega zakona, ki je povzročila, da smo ga morali že čez mesec dni popraviti. Državt s tolikšnimi izkušnjami, kar zadeve predpisovanja o delitvi, bi se vsaj tovrstnim nelogičnostim že morah izogniti. Nikoli več se ne bi smelo zgoditi, da bi moralo jugoslovansko de lavstvo svoje nedvomno majhne »preveč izplačane plače« vračati, če ji mogoče to urediti tudi dosti manj bo leče in dosti bolj politično modro — < pasivnim vračanjem, zadrževanjem dokler se spet ne prižge zelena luč z; njihovo objektivno zviševanje. In kako bo v prihodnje? Družben dogovor o razporejanju dohodka \ SR Sloveniji je sprejet. Ko bodo ob delali podatke in kazalce gospodarje nja za prvo trimesečje 1987 in s ten določili primerljive osnove, borne lahko osebne dohodke oblikovali pe novih, stvarnejših osnovah. Razlike v ravni osebnih dohodkov pomeni njihovo večanje, bomo po jasnjevali z večjo produktivnostjo it večjimi dohodki. Gre torej za nove kakovost. Plače bodo tako odvism predvsem od našega dela, kakovosti gospodarnosti in drugih ekonomski! kategorij, ne pa od »zadnjih treh me secev«. Delavci namreč iz meseca \ mesec ne žive od povprečja kakšneg; četrtletja, ampak od mesečne plače ir svojih potreb ne morejo prilagoditi n; četrtletni povpreček, saj kruha ne I u pujejo po povprečni, ampak po de . janski ceni. F " MIER2C VESTNIK Rezultati boljši od pričakovanj Prve analize poslovanja sozda »MERX« v četrtletju tega leta kažejo, da doseženi rezultati presegajo predvidevanja. Pozornost preizkusov ob novem obračunskem zakonu je bila usmerjena zlasti dohodku. Rezultati simulacij na osnovi rezultatov poslovanja v letu 1986 so nakazovali njegova zniževanja. Periodični obračun za obdobje januar — marec pa je pokazal, da je ob 130% porastu celotnega prihodka, v primerjavi z istim obdobjem lani, dohodek porastel celo za 150%. Zaradi hitrejše rasti obveznosti iz dohodka je čisti dohodek sicer večji le za 130%. Vendar pa je razpoložljivi čisti dohodek omogočil povečanje sredstev za reprodukcijo za 148 % in akumulacijo za 193 %. Razpoložljiva sredstva za reprodukcijo po dejavnostih različno naraščajo. Trenutno so možnosti za reprodukcijo najboljše v živilsko-predelovalni industriji (indeks 407) in v kmetij- stvu (indeks 313). Blagovni promet je povečal svoja reprodukcijska sredstva v primerjavi s prvim trimesečjem lani za 138 %, le gostinstvo in turizem še naprej pesti nizka akumulativ-nost, saj je delež sredstev za reprodukcijo večji le za 95 %. kar pomeni, da ta sredstva, ob upoštevanju inflacije, realno upadajo. Značilnost tega obdobja je relativno visoka stopnja zaposlovanja, saj so zaposleni v sozdu opravili za 3 % več delovnih ur kot v preteklem enakem obdobju. Po svoje preseneča stanje zlasti v gostinstvu, kjer ob zniževanju fizičnega obsega storitev zaposlitev narašča s 4 %. Morda je del razlogov za nizke osebne dohodke v gostinstvu, ki so v tem obdobju v poprečju znašali 148.713 din. iskati tudi v neproduktivnosti rasti zaposlovanja. Trenutno po poprečnih OD v sozdu vodijo delavci v kmetijstvu in živilsko-predelovalni industriji s 175.545 din. delavci v bla- govnem prometu pa so imeli poprečni mesečni OD 168.362 din. Poprečje v sozdu znaša 166.752 din. Porast sredstev za OD je v skladu z družbenimi usmeritvami, saj obseg neto mase s porastom za 131 % za 19 indeksnih točk zaostaja za rastjo dohodka. Posebej je razveseljiv podatek, da je v okviru sozda bilo le za 30 milijonov din izgub, kar predstavlja indeks 19 glede na lansko isto obdobje. Prvi rezultati, ki so nedvomno ugodni, pa seveda še ne zagotavljajo brezskrbnega pričakovanja konca poslovnega leta. Vsi učinki spremenjenih pogojev gospodarjenja še niso začeli delovati ali pa še niso celovito uveljavljeni. Prizadevnost ohraniti doseženo s smotrnim gospodarjenjem. zniževanjem stroškov, dvigom produktivnosti, prilagajanjem tržišču in drugimi ukrepi je neizbežna. Mitja Pipan Izgradnja žitnih silosov na Spodnji Hudinji v Celju dobro napreduje, izvajalci so izvlekli opaže oziroma zabetonirali celice v rekordnih sedmih dnevih. Predviden zaključek vseh del je konec meseca junija, tako da bodo lahko sprejeli že letošnji pridelek žita. Raziskave za razvoj trgovine Bolj gospodarne zaloge in manjši stroški V okviru rednih letnih delovnih stikov je bil v delovni organizaciji Blagovni center razgovor med KPO sozda in vodstvom Blagovnega centra. V razgovoru so ocenili dosežene poslovne rezultate, stanje na področju izvajanja dogovorjene poslovno komercialne politike. ocenili razmere na področju financ, izvozno problematiko in odprta vprašanja na področju naložb in izgradnje informacijskega sistema. Menili so, da so bili poslovni rezultati v lanskem letu in v letošnjem trimesečju relativno sicer ugodni, vendar pa so tudi ugotovili, da so letošnji načrt dosegli samo 18-odstotno. Težave pri doseganju načrtovanega povzročajo zlasti zniževanje razlik v ceni, pa tudi izpad dohodka v izvozu. Poseben problem predstavlja rast stroškov na področju sadja in zelenjave. Izboljšanje sedanjega položaja, so ugotovili na razgovoru, bo moralo iti v smeri nadaljnje gospodarnosti zalog, zniževanja stroškov, poiskati pa bo potrebno tudi premeščanje pri zaostajanju plačevanja izvoznih spodbud. Načrt izvoza so sicer presegli, vendar še vedno ne na področju lastne dejavnosti. Če bodo uredili problematiko negativnih ra- zlik, so menili, da so možnosti v tem letu še zelo ugodne. Na razgovoru so tudi ugotovili, da poslovno komercialno politiko uresničujejo, kot so se dogovorili. oceniti pa bodo morali odmike na nekaterih posameznih področjih. Ocenili so tudi, da je založenost Blagovnega centra dobra in da za zdaj ni pričakovati na tem področju večjih težav. Premike je opaziti tudi na področju razvoja in sicer na področju širjenja ponudbe, zlasti neživilskega dela, večje kadrovske in programske izpopolnitve pa so se pokazale tudi na področju lastne proizvodnje. Pomanjkanje reprodukcijskih in obratnih sredstev je narekovalo. da so v Blagovnem centru oblikovali vrstni red za izvajanje načrtovanih naložb. Na področju informacijskega sistema so ugotovili, da so bile v začetku leta pri uvajanju računalniško podprtega poslovanja precejšnje težave, ki pa so jih ob dobrem sodelovanju s sektorjem za avtomatsko obdelavo podatkov dokaj dobro rešili.. Na koncu razgovora so vsi skupaj ugotovili, da je vloga Blagovnega centra v sozdu Merx kot pomembnega nosilca zelo velika. Odgovornost vodstva delovne organizacije Blagovni center pri iskanju rešitev za izboljšanje poslovanja je zato velika, ocenili pa so, da so zastavljene rešitve dobro usmerili. Nestvarni načrti, pa še slabi zakoni Marketing sektor je pripravil posvet o problematiki izvozno uvozne dejavnosti v okviru sestavljene organizacije Mera z namenom, da ugotovimo, ali smo to dejavnost pri članicah sozda stvarno načrtovali, kako uresničujemo načrt izvoza blaga, s kakšnimi problemi se pri tem srečujemo, kaj smo in kaj bomo še morali narediti za uvoz načrtovanih količin reprodukcijskega materiala, opreme in nadomestnih delov. Obenem smo želeli oceniti tudi finančno problematiko te dejavnosti. REALIZACIJA IZVOZA BLAGA SOZD »MERX« CELJE /.—///. 1987 (na osnovi podatkov delovnih organizacij in prispelih ICD per 15/4, v 000 din fco jugomeja) S = 451,60 din Delovna Načrt izvoza Realizacija organizacija 1987 I.-III. 1987 % 1 2 3 4 KZ Celje 45.597 5.458 12% (do KZ Laško 48.554 13.774 28,4% 28.11. KZ Sl. Konjice 155.353 — — 1987) KK Šentjur 165.074 25.639 15,5% BC Celje 103.658 155.380 149,9% »AVTOTEHNIKA« Celje 426.795 — — Sozd »MERX« SKUPAJ 945.031 200.251 21,2% V prvi točki so nas seznanili z uresničevanjem načrta izvoza in uvoza organizacij združenega dela agroživilstva Slovenije v obdobju januar — februar 1987 ter s programom izvoza kmetij-sko-živilskih izdelkov v letu 1987. V razpravi o uresničevanju načrtov izvozno uvozne dejavnosti sozda Mera smo najprej obravnavali uresničitev izvoza blaga v letošnjih treh mesecih (priloga tabela). Iz podatkov ocenjujemo, da so načrti posameznih delovnih organizacij nerealni, zato smo sklenili, da bomo izdelali kalkulacije in v ta namen ob obiskih v delovnih organizacijah ponovno proučili in ocenili izvozne možnosti ter uvozne potrebe. Ob tem se seveda ne bomo mogli izogniti problemom, na katere so opozorili predstavniki naših delovnih organizacij. Ti problemi tarejo vse izvoznike in so posledica nedorečene devizne zakonodaje (nepravočasnega poravnanja spodbud, nastajanje velikih negativnih razlik, neza-gotavljanje uvoznih potreb kot posledica nedelovanja deviznega trga in podobno). Devizni zakon bo moral uvesti določene spremembe, da bo z bolj spodbudnimi ukrepi izboljšal položaj izvoznikov. Predstavniki delovne organizacije Blagovni center so tudi poudarili vprašanje izvozne usmeritve kot dolgoročne usmeritve sozda ter izrazili svoje zanimanje za intenzivno povečevanje izvoza. Pri tem pa želijo predvsem sozdov o pomoč na področju financiranja te dejavnosti. Namen tega članka je, da se grobo seznanimo, kako trenutno potekajo raziskave za potrebe razvoja trgovine v širšem slovenskem prostoru. Tovrstne raziskave republiškega pomena potekajo pri pooblaščenih raziskovalnih institucijah, kot so: ITEO Ljubljana, VEKŠ Maribor, VŠOD Kranj, ECM, Ekonomska fakulteta Ljubljana. Financira jih združeno delo posredno in neposredno. Razmerje takšnega financiranja je 70:30. Posredno financiranje raziskav za potrebe razvoja trgovine poteka preko Posebne raziskovalne skupnosti Slovenije za trgovino, gostinstvo in turizem ter drobno gospodarstvo, pri kateri se zbirajo združena sredstva združenega dela. Združeno delo namreč prispeva 0,06 % prispevka od dohodka za te namene. Medtem ko neposredno financiranje raziskave pomeni, da zainteresirane organizacije združenega dela same neposredno financirajo potek raziskav, te OZD lahko močno vplivajo na potek raziskovanja in zato bodo rezultati raziskave tembolj uporabni za njihovo prakso. Zato je prav, da se sozd Mera, z zbranimi združenimi sredstvi za raziskovalno dejavnost čimbolj vključuje v sofinanciranje pomembnih raziskovalnih nalog republiškega pomena. Takšno sofinanciranje smo že namenili za naloge, ki spadajo pod tematska sklopa: — raziskava sistema trženja v trgovskih OZD — informatika in uporaba računalnika v trgovini Trenutno je za našo trgovinsko dejavnost vsekakor aktualna naloga, ki spada pod tematski sklop Ekonomska uspešnost trgovine, z naslovom Optimalna razlika v ceni z živili na drobno in debelo v SR Slovenije. Cilj te naloge je alokacija stroškov distribucije in prodaje po blagovnih skupinah kot osnova za izračun DELOVNA ORGANIZACIJA GENERALNI IZVOZ MOP KOOPERACIJA KLIRING Plan realizacija % plan realizacija % plan realizacija % plan realizacija % 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 KZ Celje 45.597 5.458 12 — — — — — — — — — KZ Laško — — — 24.100 • — 24.454 13.774 56,3 — — — KZ Sl. Konjice 155.353 — — — — — — —■ — — — — KK Šentjur .35.124 — — 129.950 25.639 19.7 — — — — — — BC Celje 40.216 68.126 169,4 34.992 87.253 249,3 — — — 28.450 — — »AVTOTEHNIKA« Cc. 426.795 — — — — — — — — — — — Sozd »MERK« .KUPAJ 703.085 73.584 10.5 189.042 1 12.892 59,7 24.454 13.774 56,3 28,450 — — razlike v ceni. do katere je trgovina ekonomsko upravičena. Raziskovalna institucija, ki bo izvajala to nalogo, je izrazila pripravljenost, da bi rezultate te naloge testirala v eni izmed naših članic sozda Mera. Zato je zaradi takšnega sodelovanja pri poteku izvajanja raziskav upravičeno sofinanciranje deleža sozda Mera, ker bo naloga zelo koristna za katerokoli našo članico, ki se ukvarja s prometom z živili. Izvajanje raziskav za potrebe razvoja trgovine v SR Sloveniji usklajuje ITEO Ljubljana-Inšti-tut za trženje, organizacijo in ekonomiko v sodelovanju s Posebno raziskovalno skupnostjo Slovenije za trgovino, gostinstvo in turizem ter drobno gospodarstvo. Po skromnih začetkih v preteklem petletnem obdobju, so si v tem srednjeročnem obdobju 1986—1990 zastavili več nalog pod skupnim naslovom Raziskave za potrebe razvoja trgovine. Naloge so večletne, do uporabnih rezultatov pa bomo prihajali po fazah, ki se v določeni meri skladajo z letnimi obdobji- V okviru tega je steklo raziskovalno delo na devetih projektih oz. tematskih sklopih, ki jih večinoma sestavlja več raziskovalnih nalog. Tako so izvajanje raziskav razdelili na naslednje pomembne projekte: 1. Trgovina kot dejavnik družbeno-ekonomskega razvoja 2. Dolgoročni razvoj trgovine na drobno 3. Raziskave sistema trženja v trgovskih OZD 4. Informatika in uporaba računalnika v trgovini 5. Ekonomska uspešnost trgovine 6. Logistika v trgovini 7. Organizacija in kadri 8. Vloga trgovine pri pospeševanju razvoja turizma in drobnega gospodarstva 9. Trženje v širšem smislu V delo na raziskovalnem projektu pa so vključili tako delavce iz raziskovalnih institucij kot delavce iz gospodarstva. Naj končamo z grobo oceno dosedanjih raziskav za potrebe razvoja trgovine. V sedanjem času. ko morajo pri teh raziskavah sodelovati tudi OZD neposredno s finančnim prispevkom kot uporabniki in sofinancerji, je narejen kakovosten premik v tem smislu, da je med trgovsko OZD in raziskovalno institucijo izpostavljeno večje sodelovanje npr. pri oblikovanju zasnove neke raziskave. Ladislava Krivec MIERK VESTNIK MAJ 1987 Pogovor s predsednikom KPO sozda Merx Francem Banom Medsebojno zaupanje in sodelovanje Ni dvoma, da bo tudi letošnje leto glede gospodarskih razmer zaostreno, da bo zahtevalo še več naporov in trše delo vseh delavcev sozda, če bomo hoteli doseči vsaj takšne finančne rezultate, kot smo jih v letu / 986, ki pa so bili zelo ugodni. Na številnih področjih smo načrtovane cilje celo presegli. Tovariš predsednik, morda nekaj več besed o tem, kako nam je to uspelo? »V Merxu smo si postavili in tudi sprejeli zelo ambiciozen srednjeročni razvojni program za obdobje 1981 — 1985. Podatki nam kažejo, da smo ga v zadnjem letu uspeli prav na vseh področjih pospešeno uresničiti. S tem smo si. kar pa je še posebej pomembno, ustvarili zelo dobro osnovo za novo srednjeročno obdobje. Zato ni slučaj, da je vse. kar smo dosegli v letu 1986. dosegli pa smo zelo veliko, na nekaterih področjih celo preseglo načrtovane cilje. Dobro je tudi to. da smo dosegli rezultate na vseh področjih, tako v blagovnem prometu, pri grosistu, kot tudi v maloprodaji, v avto stroki, še posebej pa so pomembni doseženi rezultati v kmetijstvu in predelovalni industriji ter v dejavnosti gostinstva in turizma. Nobene čarobne formule si nismo uspeli postaviti in odkriti. Rezultati sami so pokazali, da smo prav organizirani, da je medsebojno zaupanje pristno in dobro, da je sodelovanje na vseh ravneh od temeljnih organizacij, preko delovnih do sozda in nazaj pravilno. Tudi krepitev nekaterih skupnih funkcij na ravni sozda in delovnih organizacij je dalo v tem obdobju določene rezultate. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na delavca, kajti menim, da so vsi Merxovi delavci skupaj s številnimi zasebnimi kmeti in obrtniki, ki so povezani skozi kooperacije, vložili več truda in več naporov za doseganje teh ciljev. Prav tako moramo priznati, da je tudi družba storila svoje, da je vendarle ekonomski položaj delavca tudi zaradi mnogih ukrepov v družbi zanesljivejši, varnejši. Če zaključim, vse to pomeni dober start za letošnje leto.« Ugodni rezultati lanskega leta so vsekakor tudi dobra osnova za letošnje leto, čeprav nas bodo vseskozi spremljale spremembe raznih predpisov in bo potrebno vložiti največje napore, da bomo leto Zaključili brez izgube. Zato bo verjetno ena izmed pomembnih nalog v letošnjem letu povečevanje dohodka in zagotovitev likvidnosti za tekoče poravnanje finančnih obveznosti. Tovariš Predsednik, kaj bo treba storiti, da bomo to dosegli? »V vseh delovnih okoljih smo se za letošnje leto zelo temeljito pripravili, kajti računali smo na to. da se bodo pogoji gospodarjenja zaostrili, da pri obračanju denarja iz pozitivnih obresti ne bo več toliko dohodka, kot ga je bilo v lanskem letu. da se bodo zaostrile tržne namere, pogoji delovanja trga denarja in podobno. Zato so tudi rezultati Prvih treh mesecev letošnjega leta spodbudni, saj je primerjalno samo 19 odstotkov, glede na lanske prve tri mesece, izgub v celotnem sozdu Mera. Pa še te so tako minimalne, da upamo, da jih v drugem polletju ne bo več. Rezultati, ki smo jih torej dose- gli. nam dopuščajo tudi rahlo rast osebnih dohodkov, kar je v tem času za vse delovne ljudi Mena izredno pomembno. Tudi programe dela. od komercialnega, finančnega, razvojnega do informacijskega sicer dobro uresničujemo. Nekoliko manj smo bili uspešni na področju izvoza. Bistveno večjo realizacijo izvoza pričakujemo sicer ob dobri letini v drugem polletju, še posebej, če nam bo uspelo povečati izvoz jabolk in gozdnih sadežev, pa zložljivega motorčka Tori. mesnih izdelkov in mesa ter še nekaterih drugih izdelkov. Pri vsem tem pa je pomemben tudi devizni priliv na področju turističnega gospodarstva in uslug. Pravzaprav lahko rečem, da imamo na vseh teh področjih velike možnosti, imam pa občutek, da nam včasih manjka malo več korajže. Nekoliko več naporov vlagajo v delovni organizaciji Blagovni center. zato imajo tudi rezultate, seveda ob skupnih aranžmajih, ki so potrebni, ko gre za kompenzacijske posle. Doseglj -•smo tudi določene premike na področju stimulativnega nagrajevanja. Skoraj vsak mesec naredimo kaj novega na tem področju. Družbeno-poli-tične organizacije, samoupravni organi in odgovorni poslovodni delavci intenzivno razmišljajo, kako pravilno nagraditi dobre delavce in hitreje uvajati obliko stimulativnega nagrajevanja. Po mojem gre tu za čisto preprosto logiko. Ljudem je treba več dati. da bi lahko od njih tudi več pričakovali. Ne more biti dobrega dela za slabo plačilo. To je sicer nekoliko lažje reči in težje doseči. vendar praksa nam nenehno potrjuje, da so v tistih delovnih sredinah, kjer so se smelo lotili področja nagrajevanja po delu. tudi rezultati zelo dobri.« Merx je zanimiv poslovni sistem Lahko rečemo, da je Merx učinkovito organiziran sistem. To potrjuje tudi dejstvo, da je v zadnjem času zelo veliko pobud za vključevanje v ta istem. Lani se je v Merx vključil Savinjski magazin iz Žalca, letos Jelša iz Šmarja. Glede na to, da je bilo ravno ob teh dveh zadnjih vključitvah veliko besed v celotnem slovenskem prostoru, da v zadnjem času veliko govorimo o Topru, vas prosim, tovariš predsednik, da poveste nekaj več o teh integracijskih težnjah oziroma o dolgoročni razvojni usmeritvi Merxa? »Res je. da je Mera zanimiv poslovni sistem. To bi lahko podkrepil z dvema primeroma. Prvi je ta. da se v sozd Mera in njegove delovne organizacije vračajo kadri, ki so pred leti odhajali. Moram povedati, da jih povsod radi sprejmemo nazaj in mislim, da je to dobro. Sprejemali jih bomo tudi v bodoče in sicer vse. ki želijo ustvarjalno razmišljati. ki so ambiciozni, ki imajo veliko volje in energije. Prepričan sem. da je to osnova uspeha našega sozda. Brez dobrih in kakovostnih ljudi, tudi če imaš veliko denarja in dobro organiziran sistem, ne moreš doseči tistega, kar želiš. V zadnjem času smo se povečali za dve uspešni trgovski organizaciji. to sta Savinjski magazin in Jelša Šmarje. Pri tem smo izrazili veliko besed, političnih ocen. čeprav ni šlo za nobene izgubarje, ampak je šlo za dobri in uspešni delovni organizaciji, pri katerih so se ljudje odločili za vključitev v sozd Mera na osnovi jasnih programov. Moram povedati še to. da programe obeh delovnih organizacij uresničujejo v smeri, ki smo jo v sozdu dorekli pred priključitvijo. V zadnjih tednih in mesecih pa smo veliko govorili tudi o tem. da 1! Ustanovili smo tudi primerno ekipo in prve ocene že kažejo, da v vseh temeljnih organizacijah Topra že dosegajo, sicer počasi, pa vendarle nekatere kakovostne premike. Zelo jasno pa nam mora biti eno. Tovarne 15D0 zaposlenimi delavci, ki je zaradi številnih objektivnih, pa tudi subjektivnih vzrokov zašla v težave, ni v nobenem primeru mogoče sanirati preko noči. hotela Golte. Kakšna bo naložbena politika v letošnjem letu? »Že vsa leta nazaj imamo v sozdu Mera ambiciozne razvojne programe. Ravno sedaj razmišljamo, da bi pripravili zelo temeljit pregled vseh dosedanjih vlaganj in uresničitev razvojnih programov v teh sedmih letih. Že sedaj pa lahko rečem, da gre za izredno velike zalogaje, ki pa vsi po vrsti dajejo dobre rezultate in prav na to smo posebej ponosni. Moram reči. da v tem času merila pri izvedbi posameznih pomembnejših naložb še zaostrujemo. Načrt za letošnje leto namreč predvideva za 1.200 starih milijard naložb, brez velikega zalogaja v Zdravilišču Dobrna, ki ga pripravljamo na osnovi vlaganja tujega kapitala. Pri uresničitvi posameznih naložb so danes Na ravni sozda imamo v letošnjem letu 18 razvojnih nalog, ki jih vse že uresničujemo. Nekoliko slabše je na področju inovacijske dejavnosti, počasi se premika na področju stalnega izobraževanja zaposlenih in pridobivanja sicer novih znanj tudi na vseh drugih področjih, ki jih danes nekoliko bolj poudarjamo. kot so organizacija dela. poslovno marketinška funkcija, informacijski sistem in podobno. V tej smeri nas seveda čaka zelo veliko nalog. Pomembno pa se mi zdi to. da vemo, kaj hočemo in da se zavedamo, da čez noč ne moremo doseči vsega, pa tudi to, da nas nobena stvar ne sme uspavati. Najbolj nevarno je takrat in v tistih primerih, ko smo dosegli kar dobre rezultate No, res pa je tudi to, da srednjeročni razvojni program od nas bi v sozd Mera vključili delovno organizacijo Topcr. Ponovno poudarjam, da o tem nismo razmišljali. da vse prepuščamo času. Mislim pa. da smo se zelo odgovorno in močno organizirali v smeri sanacije te delovne organizacije. saj se nam je zdelo, da Toper to pomoč v celoti tudi potrebuje. Pri vsem tem pa smo izhajali iz ene čisto preproste predpostavke, da je praktično nemogoče, da v Celju propadeta dve tovarni, torej za Lik-om še Toper. Ocenili smo. da obstaja jo stvarne možnosti za dolgoročno ozdravitev delovne organizacije Toper in pomembno se mi zdi. da smo se dokaj dobro tudi ujeli z regijskim političnim vodstvom in vodstvom občin Celje. Šentjur in Šmarje. Izjemno veliko vlogo pa ima pri sanaciji tudi Ljubljanska banka v Celju, ki je skupaj z nami prevzela največji del odgovornosti za ureditev Topra. Trezno smo ocenili, da sta potrebni najmanj dve leti. morda tudi več. da bi v delovni organizaciji Toper dosegli rezultate, ki bodo porok za normalen razvoj takšnega kolektiva. Če bomo v tem uspeli, mislim pa. da moramo. potem bomo normalno razmislili tudi o predlogu za vključitev te delovne organizacije v sozd Mera.« Drugačni prijemi pri naložbah Lani smo zelo veliko naredili na področju naložb. Zgradili oziroma dokončali smo blagovnico v Zagorju, market v Laškem, skladišče kmetijskega repromate-riala s sortirnico jajc v Laškem, industrijsko pekarno s silosi v Celju ter več obnovitev od klavnic do hotela Švicarija v Dobrni in potrebni seveda drugačni prijemi in priprave, kot pa je bilo to v preteklosti. Uspešni smo tudi na področju dogovarjanja za sovlaganje poslovnih partnerjev in širše družbeno-politične skupnosti. To je dobro, zato bi morali ob skrbni pripravi vsake naložbe posebej, predvsem pa ob zagotavljanju primernih kadrov, uspevati na področju naložb tudi v bodoče.« Pri ocenjevanju možnosti nadaljnjega razvoja posebej poudarjamo vlogo in pomen znanja. Kakšna je vaša ocena o položaju na tem področju in kaj bi morali storiti za izboljšanje? Tu mislim predvsem na razvojno dejavnost, inovacijsko dejavnost in izobraževanje. »Dobrega nadaljnjega razvoja si danes ne moremo zamisliti brez ustreznega znanja. V posameznih delovnih sredinah se ta stvar odvija nekoliko prepočasi. Specializirana proda jalna,iiiii,iiiM... ZENSKE KONFEKCIJE ZA ŽENE Z MOČNEJŠO POSTAVO TO* celje 1 omogoča tudi ženam močnejših linij odlično izbiro in sodoben nakup ‘tkanina CEL^ vseh terja Stalno mobilnost in razmišljanje v vseh smereh.« Na samoupravnih organih in sejah družbeno-političnih organizacij sozda vedno znova poudarjate, kako so za dobro delo delavcev in nasploh dobre rezultate pomembni medsebojni odnosi, pravilno nagrajevanje po delu, skrb za standard delavca, njegovo rekreacijo in oddih, izobraževanje, preventivno zdravstveno varstvo in podobno. Tovariš predsednik, ali smo na vseh teh področjih, lahko bi rekli skrbi za delavca, naredili dovolj? Če ne, kje smo in kako naprej? »Res sem v zadnjih dneh in tednih na mnogih sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij veliko govoril o dobrih medsebojnih odnosih, nagrajevanju, skrbi za delavca, družbenem standardu in podobno. Odločno moram povedati, da so vsa ta področja za mene najpomembnejša in sem jih vedno v mojem dosedanjem delu postavljal na prvo mesto. Poglejte, kaj nam pomagajo vsi napori, če se ljudje ne razumejo med seboj, če si mečejo polena pod noge. če izbijajo nerealni osebni interesi in jih posmaez-niki dvigujejo nad skupna hotenja. V takšnih primerih seveda odgovorne ekipe razmišljajo o tem. namesto da bi razmišljali o ljudeh, o delovnih razmerah, o boljši organizaciji dela. Mislim, da bi morale tudi ustrezne službe in ljudje v njih. ki pa jih niti ni tako malo. več pozornosti nameniti tudi osebnim problemom delavcev in načinu reševanja. Zdi se mi. da nikoli ne bomo storili dovolj na teh področjih, predvsem skrbi, da se bo delavec dobro počutil na svojem delovnem mestu. Zavedati bi se morali, kako veliko pomeni posameznemu človeku-delavcu. če prihaja zjutraj ali popoldne na delo v delovno okolje, ki ga dobro sprejema, tako da dobi delavec občutek socialne varnosti, da dela v okolju, kjer so dobri medsebojni odnosi. V takih delovnih razmerah je polovico dela opravljenega kar samega od sebe. Zato menim, da bomo morali vedno znova opozarjati na to in se tudi sproti dogovarjati o vseh teh vprašanjih.« MIERX VESTNIK STRAN 4 MAJ 1987 25-letnica Mode Dejavnost delovne organizacije MODA, ki je slavila te dni 25-letnico obstoja, poteka v 1 1 specializiranih prodajalnah, ki so vse' v samem mestnem jedru Celja in se po asortimentu in izbiri dopolnjujejo. Specializirana ponudba blaga ima za kupce predvsem to prednost, da imajo na istem prodajnem mestu boljšo, večjo in obsežnejšo izbiro blaga. V specializirani prodajalni se kupec lahko hitreje in lažje odloči za nameravani nakup zlasti zato, ker je ponudba posameznih izdelkov predstavljena po njihovem namenu in glede na spol in starost kupcev. Takšno ponudbo občasno dokaj uspešno dopolnjujejo z ekskluzivnimi izdelki, različnimi ostanki od izvoza blaga in akcijskimi prodajami izdelkov z ugodnejšimi cenami. In katere so te specializirane prodajalne? 1. »VOLNA« je v strnjenem centru Celja in že dolga leta je ena najbolj obiskanih prodajaln. Ponudba blaga je specializirana v osmih oddelkih in to: ženska konfekcija, moška konfekcija, pletenine, moška moda, trikotaža, posteljnine, pletenine in galanterija. Prodajalno smo obnovili v letu 1967 in 1968, ponovno pa letos, za kar smo namenili oz. načrtovali 1 60 milijonov dinarjev. 2. »VESNA« v Cankarjevi ulici je specializirana prodajalna s 4 oddelki in to: ženska konfekcija, ženska moda, galanterija in moška moda. Prodajalno smo prvič obnovili v . letih 1963—1964 in ponovno v letu 1984. 3. »MANUFAKTURA«, prav ako v Cankarjevi ulici, je ek-jkluzivna prodajalna za pro- dajo volnenih in bombažnih tkanin in posteljnine. 4. »DROGERIJA« v Prešernovi ulici je zelo znana prodajalna z veliko tradicijo in ima specializirano prodajo kozmetike in fotomateriala. Prodajalno smo obnovili v letu 1967, pridobili smo 70 kv.m prodajnih površin in skladišč. 5. »BABY« na Trgu V. kongresa je specializirana prodajalna za naše najmlajše do 8 let starosti. Ima bogato ponudbo oblačil za dojenčke, cicibane in pionirje. Obnovljena je bila dva- krat in to v letu 1969 in ponovno leta 1979 zaradi poškodbe od eksplozije plina na Trgu V. kongresa. 6. »TORBICA« je v samem centru mesta v Prešernovi ulici. To je specializirana prodajalna izdelkov usnjene galanterije in galanterije iz drugih materialov. Prodajalno smo preuredili v letu 1971 v enega najbolj sodobnih lokalov usnjene galanterije. 7. »STARI TRG« na Tomšičevem trgu je znana prodajalna, ki se ukvarja s prodajo izključno drugorazrednega blaga in to predvsem konfekcije, trikotaže, pletenin in tkanin. Prodajalno smo, pridobili v letu 1965. 8. »MLADOST« v Zidanškovi ulici je specializirana prodajalna konfekcije za mlade. Ima dva oddelka in to za moške in ženske. Prodajalna je bila pridobljena v letu 1972. 9. »PIONIR« na Tomšičevem trgu je zelo priznana specializirana prodajalna konfekcije za mlajše in to za starost od 8 do 16 let. Pridobljena je bila leta 1 975. 10. »ČIPKA« je neposredno pri celjski tržnici v stavbi banke. Je specializirana prodajalna, ki prodaja vse za ročna dela od volne, kvačkanca, pozamenteri-je, krojaški in šiviljski pribor, gobeline, čipke, zadrge, okrasne trakove in nenazadnje najboljši izbor gumbov v Celju. Prodajalno smo pridobili in opremili v letu 1986. 1 L »FORMULA EL« v Zidanškovi ulici je specializirana prodajalna za prodajo izdelkov že daleč znane firme Elkroj iz Mozirja, predvsem po vseh vrstah hlač. Prodajalno smo uredili in opremili v letu 1986 skupaj z El-krojem. Dobri poslovni odnosi Že več deset let se med sozdom »MERX« in njenim prednikom ter Industrijo čokolade, bonbonov in keksov »JOSIP KRAŠ« iz Zagreba razvijajo zelo dobri poslovni odnosi. Sleherni posameznik zelo dobro pozna priznane izdelke »KRAŠ«, zato ni naključje, da smo v maloprodajnih enotah, tozdih in DO prehrambene stroke, združenih v sozdu »MERX« Celje, lani podali več kot 220t kakao izdelkov, 1001 bonbonov, lOt žvečilne gume in 350t keksov ter vafel proizvodov. Poslovni odnosi so se krepili in utrjevali iz leta v leto. Obojestransko razumevanje za skupno premagovanje težav, ki so se podajale tako v proizvodnji kot v blagovnem prometu, daje nove možnosti nadaljnjega poglabljanja medsebojnega sodelovanja. Skladno z določili poslovno komercialne politike sozda »MERX« in dobrimi poslovnimi odnosi z RO »JOSIP KRAŠ« Zagreb, so 23. 4. 1987 pri RO »JOSIP KRAŠ« v Zagrebu pripravili poslovni razgovor. Izsozda »MERX« Celje so na razgovoru sodelovali predsednik KPO Franc BAN, glavni direktor DO »BLAGOVNI CENTER« Venčeslav ZALEZINA in direktor marketing sektorja DS SS sozda »MERX« Franc PETAUER in iz RO »JOSIP KRAŠ« Zagreb predsednik KPO Dragotin ŠTIGLIČ, direktor OOUR »Komercialni poslovi« Ivan MAŽURAN in vodja tržišča L Zlatko POPEK. Poslovni razgovor je potekal '.elo tvorno. Ugotovili so možno"-ti vsestranskega poglabljanja ledsebojnega poslovnega sode- lovanja. Predsednik KPO RO »JOSIP KRAŠ« Zagreb Dragotin ŠTIGLIČ je izrazil pripravljenost, da,združijo določena investicijska sredstva za naložbe v blagovnem prometu, združenem v sozdu »MERX« Celje. Ob sklepanju sporazuma o skupnem proizvodno prodajnem planu za leto 1987 so sprejeli obveznost nakupa preko 750t raznih izdelkov. Prav tako so se dogovorili o skupnem mesečnem načrtovanju potreb posameznih izdelkov. Na poslovnem razgovoru so med drugim ponovno potrdili, da RO »JOSIP KRAŠ« uvršča sozd »MERX« oziroma DO »BLAGOVNI CENTER« med tiste kupce, ki skupaj s Krašom načrtujejo proizvodnjo in prodajo, takšna uvrstitev pa po merilih Kraša zagotavlja kupcem celotno dobavo načrtovanih količin raznih izdelkov ne glede na njihovo morebitno pomanjkanje. Na zaključku poslovnega razgovora so se dogovorili, da začno pripravljati SaS o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in da se direktorja Interne banke SOZD »MERX« Celje in RO »JOSIP KRAŠ« dogovorita o sredstvih in tehniki združevanja. Poslovni razgovor se je odvijal v izredno prijetnem vzdušju, tovarištvu in razumevanju za reševanje razvojnih in drugih problemov, ki so prisotni v blagovnem prometu. Zainteresirani smo in materialno spodbujeni, da uresničimo in izpolnimo sprejete obveze ob sklepanju sporazuma o skupnem proizvodno-prodajnem načrtu za leto 1987 ter da porabnikom zagotovimo zadostne količine resnično kakovostnih konditorskih izdelkov. $KI agrotehnika-gruda n.sol.o., Ijubljana, titova 38^40 PROIZVODNJA, NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI AGROTEHNIKA-GRUDA Ljubljana, tozd Agrotehni-ka-trgovina oskrbuje slovensko kmetijstvo s kmetijskimi stroji, nadomestnimi deli, umetnimi gnojili in sredstvi za varstvo rastlin. Na pobudo komisije za podeljevanje priznanj in odlikovanj sozda Merx je pet delavcev Merxa letos prvič dobilo državna odlikovanja. Slovesna podelitev je bila v dvorani Razvojnega centra, državna odlikovanja pa je podelil predsednik Skupščine občine Celje Tone Zimšek. Na sliki so nagrajenci in sicer od leve proti desni: Alojz Turnšek, poslovodja Volne, ki je dobil red dela s srebrnim vencem, Ciril Zavolavšek, direktor delovne organizacije Moda, ki je prav tako dobil red dela s srebrnim vencem, Franc Ban, predsednik kolegijskega poslovodnega organa, dobil je red dela z zlatim vencem, Ivan Požlep, direktor Avto Celje, dobil je red dela s srebrnim vencem in Vitomir Dolinšek, podpredsednik kolegijskega poslovodnega organa, ki je dobil red dela s srebrnim vencem. Po besedah predsednika Skupščine občine Celje Toneta Zimška, ki je v svojem govoru pohvalil organiziranost sozda Merx in njegove jasne razvojne cilje ter pripadnost temu regijskemu prostoru, se je v imenu nagrajencev za podeljena državna odlikovanja zahvalil predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban. Poudaril je, da prejeta odlikovanja niso samo veliko priznanje in obveznost za vnaprej za njih same, ampak za vsa tista delovna okolja, iz katerih izhajajo nagrajenci. Popestriti ponudbo Preko marketing sektorja potekajo nekatere aktivnosti za večjo in bolj učinkovito prodajo Merxovih izdelkov, predvsem na področju vina. mesnih izdelkov in jabolk, seveda s sodelovanjem članic. Na raznih sestankih marketing sektorja z članicami so namreč ugotovili, da so v preteklosti prav na tem področju, torej plasiranju svoje proizvodnje znotraj Merxa oziroma povečevanju notranjih blagovnih pretokov in s tem učvrstitvi poslovno komercialne politike, naredili premalo. To. da imamo v Merxu še veliko rezerv, kažejo tudi podatki, ki jih imajo Priznanje za pomoč Predsednik Jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda Silvo Ramašk je v imenu društva in Jamarske zveze podelil sestavljeni organizaci ji Merx bronasto priznanje in plaketo za pomoč, ki jo je naša sestavljena organizacija nudila pri izvedbi I. in II. jugoslovanske jamarske odprave v Ekvador 78 in Kolumbijo 84. Priznanje je sprejel predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc Ban ob obisku članov Jamarskega kluba Črni galeb v sozdu Merx. v marketing sektorju. Trenutno tečejo aktivnosti na področju vina. Tako so v Kmetijski zadrugi Slovenske Konjice pripravili pokušnjo njihovih vin, s katerimi želijo čimbolj seznaniti ne samo nabavno prodajne službe Blagovnega centra, ampak tudi vse poslovodje Merxovih prodajaln s prehrambenimi artikli. Že takoj na prvih pokušnjah so udeleženci kakovost njihovih vin zelo pozitivno ocenili, še posebej pa so pohvalili njihov nov izdelek Frankinja (samotok). Podobne aktivnosti, kot tečejo sedaj na področju vina, bodo tudi na področju mesnih izdelkov Kmetijskega kombinata Šentjur in Kmetijske zadruge Laško. Za jabolka pa se v marketing sektorju že pogovarjajo o njihovi prodaji, vendar ne samo znotraj sozda, ampak tudi izven in celo za izvoz. Črna pika za Kmetijski kombinat Šentjur Zakaj je to potrebno? Že dalj časa je izložbeno okno, levo od vhodnih vrat tehnične trgovine Kmetijskega kombinata Šentjur, temeljne organizacije Trgovinska dejavnost prazno. V njem so samo prazne, stare sive police. Ko sem si malo bolj podrobno ogledala trgovino, sem ugotovila, da v njej prodajajo blago — male gospodinjske aparate, orodje, akustiko — ki bi ga lahko na primeren način razstavili na prazne police in s tem še bolj privabljali mimoidoče kupce, da si razstavljeno blago tudi ogledajo in ob prijaznem pristopu prodajalca tudi kupijo. Odgovor na vprašanje, zakaj je izložbeno okno tehnične trgovine prazno, sem poiskala pri pomočniku direktorja temeljne oiganizacije Trgovinska dejavnost Marku Jazbecu, ki je med drugimi odgovoren tudi za področje propagande in pri poslovodji trgovine Francu Jazbinšku. Prvi mi je povedal, da sicer priznajo svojo napako, da so se že večkrat pogovarjali o tem, da morajo izložbeno okno urediti, vendar pa so se pri tem srečevali tudi s težavami. Nikoli do sedaj niso imeli dovolj denarja, da bi postavili nove, lepše Alposove police. Prav tako v Kmetijskem kombinatu Šentjur nimajo svojega aranžerja in je urejanje izložb povsem prepuščeno poslovodjem trgovin. Sedaj sicer iščejo skupni dogovor s Prodajo Šentjur, ki ima svojega aranžerja, da bi vsaj nekaj ur na teden delal tudi za njih. Na koncu razgovora po telefonu pa mi je Marko Jazbec zagotovil, da se bodo sedaj bolj potrudili in to izložbeno okno lepo uredili ob praznovanju 25-letnice njihove delovne organizacije. Ali bo to res, ali ne, vas bomo obvestili v naslednji številki. Zakaj prazno izložbeno okno, pa nam je nekaj več povedal še poslovodja trgovine, ki je dejal: »S tem izložbenim oknom imamo že dalj časa težave. Tudi direktor nas je že večkrat opozoril. Poglejte, v tem prostoru, ki je edini posebej ločen v naši trgovini, imamo zaščitna sredstva, škropiva in podobno. Teh izdelkov ne smemo razstaviti v izložbi, ker je to izredno sončna stran. Vse drugo drobno blago, ki ga prodajamo, pa ne sme biti v terr prostoru zraven strupenih snovi Včasih sem že dal v izložbe kakšno motorno žago, pa smo žt imeli inšpekcijo v hiši. Že več krat sem razmišljal, da bi se po vezal s proizvajalci zaščitnil sredstev, da bi nam poslal prazne kartone oziroma emba lažo, ki bi jih lahko razstavili Toda kaj, ko izdelke tako hitre menjajo in so predvsem sezon skega značaja. Strinjam se ; vami, da je prazna izložba pust: ter da so lepa izložbena okna ši vedno privabljala kupce. Neka smo gotovo tudi sami krivi, kajt če bi se malo bolj potrudili, bi go tovo našli kakšno rešitev. Pa št to. Ta trgovina je že zelo stara vanjo ne vlagamo več tudi zato ker predvidevamo, da bomo de leta 1990 imeli že novo trgovine za prodajo tega blaga.« Verjamemo, da so težave. Toda če bi se vsi v tej temeljni organizaciji malo bolj potrudili, bi verjetno našli rešitev. Zato menim, da to pot tej temeljni organizaciji lahko podelimo črno piko. MERK VESTNIK STRAN 5 MAJ 1987 Srebrni jubilej Kmetijskega kombinata V Šentjur 29. m;ija 1987 je bila v motelu Šentjur ob počastitvi srebrnega jubileja delovne organizacije Kmetijski kombinat Šentjur osrednja proslava. V ta namen so se na slovesni seji delavskega sveta poleg delegatov zbrali tudi poslovni partnerji ter predstavniki družbenopolitičnega življenja republike, sozda Merx ter občine Šentjur. Na seji smo kratko prikazali zgodovinski razvoj DO ter nakazali naš bodoči razvoj. V zahvalo za dobro sodelovanje smo ob tej priložnosti podelili poslovnim partnerjem 20 plaket ter 50 priznanj z željo, da bi to sodelovanje še nadalje ohranili in obogatili. Dimica Dosedla Sistem E AN Računalnik tudi v trgovini Pred kratkim je marketing sektor pripravil predavanje o vsebini in sistemu EAN (JANA) sistema za označevanje blaga za vse članice sestavljene organizacije Merx. Na seminarju so udeleženci, bilo jih je kar 34, bolj površno, nc pa strokovno spoznali, kaj vse jih čaka pri pripravah za označe-vanje embalaže in izdelkov s kodami. Sozd Merx je član sistema Jana že od lanskega leta. S članstvom si je Merx pridobil standarno številko za označevanje artiklov s kodnimi črtami. Te kode so Predvidene za lastne izdelke, s standardno številko pa bomo imeli možnost označiti 10.000 m tiklov. Standardno številko sestavlja 13 mest, 3 označujejo Jugoslavijo (860), 5 mest označuje sozd Merx (7005), 3 označujejo izdelke, 2 pomenita delovno organizacijo in zadnja je kontrol-ka. Marketing sektor predvideva, da bodo v bližnji prihodnosti rabile kode naslednje naše delovne organizacije: Blagovni center, Mlinsko predelovalna industrija, Kmetijski kombinat Šentjur, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijska zadruga Laško, za proizvode in kooera-cije pa tudi Dravinjski dom Slovenske Konjice, Avtotehnika ^elje. Savinja Mozirje in Jelša Šmarje. Vse delovne organizacije, ki bodo pripravljale blago za izvoz, pa bodo morale svoje izdelke že dznačevati s kodami oziroma svojo številko. V Ljubljani že odpirajo prvo takšno trgovino pri nas, v kateri bodo prodajali blago, ki bo označeno s kodami. Na interno označevanje se že tudi pripravlja naša delovna organizacija Tkanina in sicer v grosistični dejavnosti. To označevanje ne bo po Jana sistema, ampak bo samo interno za svojo kontrolo. Pripravlja se že tudi Kmetijski kombinat, kajti označevanje po JANA sistemu je naloga proizvajalcev, maloprodajna .mreža pa se mora pripraviti za prodajo tako označenega blaga. Mogoče bi na koncu še enkrat napisali, kakšne prednosti imajo izdelki označeni s kodami? Maloprodaja, ki je opremljena s blagajnami (ANKER ADS) za prodajo blaga, označenega s kodo, ima namreč možnost priključitve neposredno na računalnik. v katerem ima prav vse podatke o določenem izdelku. Torej lahko zaključimo, da našo sestavljeno organizacijo po vključitvi v JANA sistem in prejemu svoje standardne številke še čaka ogromno dela in potrebnih sredstev za izpeljavo sistema v celoti. Aktualno Na zadnji seji uredniškega odbora smo se dogovorili, da bomo v našem glasilu uvedli novo rubriko »Aktualno«, v kateri bomo vedno poskušali objaviti vsaj en komentar oziroma prispevek enega od vodilnih delavcev naše sestavljene organizacije Merx. Za to številko nam je uspelo dobiti kar dva in sicer od direktorja Kmetijske zadruge Laško Jožeta Rajha na temo Kmetijstvo danes in od direktorja temeljne organizacije Prodaja Celje Maksa Mačka o dejavnosti oziroma položaju trgovine, s kakšnimi težavami se srečujejo v temeljni organizaciji in kje vidijo izhod iz težav. Ker je Maks Maček tudi predsednik republiškega odbora sindikata Slovenije delavcev trgovine, smo ga zaprosili še za kratek komentar o delu odbora in o njegovem osebnem mnenju, kaj je danes glavna naloga dela sindikatov? Člani uredniškega odbora smo prepričani, da boste izvedeli marsikaj novega, ko boste prebrali ta dva prispevka oziroma komentarja. Obenem pa vabimo vse naše redne bralce, da nam pišejo, kaj bi želeli v našem skupnem glasilu še prebrati, kaj vas še zanima, pa o tem pišemo premalo. Postavljajte nam tudi vprašanja, v uredniškem odboru se bomo potrudili, da boste na vsako vprašanje dobili tudi odgovor od enega izmed vodilnih delavcev sozda Merx, ki pokriva to področje. Problematika trgovine Osnovni problem v dejavnosti trgovine je ^danes administrativno določanje pogojev gospodarjenja, ki zadeva predvsem deleže za pokrivanje stroškov prometa, ki so za nekatere izdelke v nerealnih absolutnih zneskih. Nadalje je problem v obratnih sredstvih za pokrivanje zalog. Prav tako je dolgoletno obdobje zamrznjenih marž zaustavilo razvoj trgovine, ki danes ne ustreza sedanjim potrebam proizvodnje za plasma svojih izdelkov. Dejavnost trgovine slabijo še naprej naraščajoče družbene dajatve in tako se še vedno v tej dejavnosti pojavlja problem osebnih dohodkov delavcev, predvsem v trgovini na drobno z živil i in mešanim blagom. Ravno v tej trgovini osebni dohodki še vedno močno zastajajo za drugimi strokami in gospodarstvom. V temeljni organizaciji Prodaja Celje je sestav prodaje izdelkov v razmerju 70 : 30 v korist živil, kar pogojuje slabši ekonomski položaj, saj je za visok odstotek živilskih izdelkov določen delež za pokrivanje stroškov. Prav ti deleži pa za velik del proizvodov ne pokrivajo tekočih poslovnih stroškov, kaj šele, da bi ustvarjali akumulacijo za razvoj trgovine. Zaradi tega tudi naraščajo prodajalne, ki so poslovale z izgubo v prvem trimesečju letošnjega leta. To število prodajaln se je za enako lansko obdobje v letošnjem letu povečalo kar za 40 odstotkov. V temeljni organizaciji Prodaja zato zaradi pomanjkanja denarja težko obnavljamo trgovine in opremo, s čemer bi izboljšali ponudbo in delovne razmere trgovskih delavcev. V zadnjem času opažamo tudi spremembo sestave prodaje zaradi vedno manjše življenjske ravni kupcev. To pa istočasno pomeni, da vse več prodamo izdelkov osnovne preskrbe, na katerih trgovina ustvarja nizek dohodek in si s tem slabša ekonomski položaj. Zaradi stabilizacijskih ukrepov pričakujemo, da v naslednjem obdobju promet ne bo tako hitro rastel kot do sedaj. Veliko problemov in. težav v prvem trimesečju smo imeli tudi zaradi odloka o vračanju cen. S tem smo izgubili veliko neplačanih ur, imeli smo izgubo na dohodku, ker nam vsi dobavitelji niso priznali razlik. Zato v naši temeljni organizaciji Prodaja Celje menimo, da nam ta ukrep ni prinesel nobenih stabilizacijskih učinkov. Naša ocena je, da so bili stroški večji od samega učinka. Analiza nam je tudi pokazala, da so letos v prvem trimesečju izrecno narastli nekateri stroški in so na indeksu 300 in tudi preko 400. Tu gre predvsem za stroške najemnine, komunalnih storitev, energije, pa tudi obveznosti iz dohodka, ki so v naši te- Maks Maček Republiški odbor sindikata Slovenije delavcev trgovine ima svoj letni program dela. Po besedah Maksa Mačka, predsednika odbora, so se v zadnjem času največ ukvarjali s problematiko organizacij združenega dela, ki poslujejo z izgubo, v prvem trimesečju jih je bilo 18, in delitvijo osebnih dohodkov glede na intervencijski zakon. Razpravljali so tudi o samoupravni organiziranosti v trgovini, o protestnih ust avitvih dela, kijih v trgovini ni bilo veliko, obravnavali so obnašanje udeležencev samoupravnega sporazuma pri o bi ikovanju razporejanja sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, osnutke sprememb družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobivanju in delitvi dohodka v Sloveniji za leto 1987, zakona o združenem delu, ustave in podobno. O tem, kaj je danes giuvna naloga dela sindikatov, pa Maks Maček pmvi takole: » Mislim, da gre v prvi vrsti za spreminjanje družbenih razmer, reševanje gospodarskih in drugih težav, ki preprečujejo hitrejši razvoj. Gre za krepitev socialističnih samoupravnih družbeno ekonomskih odnosov z utrjevanjem samoupravnega položaja delavca za uveljavljanje njegovih ustavnih pravic in odgovornosti, da v svojem skupnem in splošnem interesu upravlja s svojim delom, pogoji in rezultati dela. Republiški odbor sindikata delavcev trgovine bo svoje delovanje usmerjal torej predvsem na tista področja, od kute rih je odvisno uresničevanje samoupravnih pravic in obveznosti delavcev, njihovih motenj, kakor tudi skupnih dolgoročnih interesov delavcev v trgovinski dejavnosti. meljni organizaciji Prodaja Celje na indeksu 260. Naj svoje trditve podkrepim še z nekaterimi podatki iz periodičnega obračuna. V prvem trimesečju smo ustvarili burtto realizacije 4 milijarde 753 milijonov 890 tisoč novih dinarjev in načrt za prvo trimesečje uresničili s 97 odstotki, s tem da smo načrt prometa za teto 1987 povečali od lanskega za 117,5 odstotkov. Število zaposlenih po urah je ostalo na indeksu 100, mesečni osebni dohodki za prvo četrtletje in sicer neto na delavca pa so bili 154.660 in so sorazmerno nizki glede na druge trgovske stroke. Kazalci gospodarstva so sicer nekoliko boljši od lanskega istega obdobja, kar pomeni, da je večja ekonomičnost, produktivnost in rentabilnost ter da smo porabljena sredstva v sorazmerju s celotnim prihodkom zmanjšali. Vse to je vplivalo, da smo prvo trimesečje zaključili pozitivno, vendar pa nismo ustvarili sredstev za poslovni sklad in smo pokrili iz čistega dohodka (indeks 227,5 odstotkov) osebne dohodke, stanovanjski del in rezervni sklad. Če se pogoji poslovanja ne bodo poslabšali, v temeljni organizaciji Prodaja pričakujemo, da Na področju naložb je politika tozda usmerjena bolj k obnavljanju obstoječih prodajaln in manj v novogradnje. V letošnjem letu bo temeljna organizacija Prodaja Celje nadaljevala z obnovo Soče, SP Pod gradom in Livar Štore in če bodo lahko pridobili del sredstev z dogovorjanjem z družbeno politično skupnostjo, bodo obnovili še poslovalnico Škofja vas. Novogradnja trgovine v Dobrni stoji na mrtvi točki, ker še niso uredili problema prostora trgovine. bodo v naslednjih obračunskih obdobjih rezultati boljši. Izhod za boljše poslovanje, s tem pa tudi večji ekonomski učinek, vidimo v večji produktivnosti na zaposlenega, z izenačenjem pogojev gospodarjenja z drugimi panogami in prenehanjem administrativno določenih pogojev ter v boljši in učinkovitejši organizaciji poslovanja. Prav tako pa bi bilo potrebno zmanjšati naraščanje obremenjevanja dohodka gospodarskih organizacij oziroma nujno zaustaviti nadaljnjo rast. Kmetijstvo danes Govoriti oziroma pisati o kmetijstvu danes, ko skorajda ni dneva, da ne bi bilo vsaj enega članka v časopisu ali obvestila o razpravi o kmetijstvu v tem ali onem organu na republiški ali zvezni ravni, je težko. Kljub temu sem se odločil, da sprejmem predlog uredniškega odbora Merxovega Vestnika, da naj napišem članek o problematiki v kmetijstvu. Kmetijstvo je panoga, ki ima pri nas že vsa leta zelo močna nihanja, saj je enkrat tega preveč, drugič pa premalo. To pa je neposredno povezano z ekonomsko situacijo posamezne panoge v okviru kmetijstva. V tem času vendar lahko ugotavljamo, da je vse kmetijstvo v zelo težkem položaju, še posebej kritično pa je v živinoreji. Lahko rečemo, da tako težkega položaja že dolgo ni bilo. Nekateri, ki v kmetijstvu že dolgo delajo, celo pravijo, da tako slabo doslej še ni bilo. Kje so vzroki za to? Glavni vzrok je gotovo ta, da kmetijstvu nikakor ne moremo zagotoviti tržnih pogojev poslovanja, to je pogojev, ki bi omogočali neko ekonomsko sprejemljivo poslovanje. Osebno sem prepričan, da smo v Jugoslaviji s tem, ko imamo vsa povojna leta v vseh dokumentih zapisano, da je kmetijstvo prednostna panoga, kmetijstvu mnogo bolj škodili, kot pomagali. V tem času pa je še dodatni problem, da je sistem popravka cen mesa in mleka v celoti v rokah ZIS in to tako, da ni možno dati s strani OZD zahtevkov za povišanje cen, ampak lahko cene spremenijo, koto tem pač razpravlja in odloči ZIS. Takšen način popravka cen pa nas je pripeljal do tega, da so v zadnjem letu ob splošni rasti cen preko 100 % cene mesa in mleka narasle za vsega 26 % (meso) in 65 % (mleko). To seveda pomeni, da v prireji nastaja vse večji izpad dohodka in posledice se že kažejo v zmanjšanju proizvodnje. Kmetu namreč ob taki politiki ne ostane drugega, kot da zmanjša stalež, saj je primoran kupiti manj repromate-rialain seveda tudi manj dodatne krme. Dodatno nezadovoljstvo pri kmetih povzroča tudi sklep Skupščine sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane SR Jože Rajh Slovenije, da v letošnjem letu uvede diferencirano premiranje pitanja govedi glede na kakovost govedi. Za govedo ekstra kakovosti je ena premija, za druge kategorije govedi pa je ta premija praktično polovico nižja. S L aprilom je kmetijstvo dobilo dodaten udarec z uvedbo realnih obresti, saj so se s tem ukrepom obresti za tekočo proizvodnjo povečale od 33 % na 82 %. Glede na prej Ugotovljeno rast cen mesa in mleka pa so bile za živinorejce realne obresti že veljavne obresti do L aprila. Prišlo je do uvoza večjih količin mesa, ki pomeni dodaten pritisk na nadaljnje zadrževanjeTten na sedanji ravni, pomeni pa tudi, da nekateri nimajo kam prodati svojih prašičev. Tudi to kaže na to, da v Jugoslaviji ni pripravljenosti za razreševanje problemov v kmetijstvu. O naložbah je najbrž škoda govoriti, saj ob pogojih, ki veljajo od L aprila letos, po vsej verjetnosti ne bo heroja, ki se bo lotil gradnje novega hleva ali druge večje naložbe. Ob vseh naštetih problemih pa v na začetku omenjenih člankih lahko preberemo o potrebi po dolgoročnem razreševanju problemov kmetijstva, svetlih perspektivah kmetijstva in podobno. Najbrž se vsi strinjamo s tem, da je tudi na dolgoročnih usmeritvah treba delati, vendar to nikakor ne sme pomeniti odlaganja razreševanja tekočih problemov, saj je od uspešno razrešenih tekočih zadev v veliki meri odvisna tudi dolgoročna stiategija razvoja kmetijstva. MIERX VESTNIK MAJ 1987 Dvodnevni seminar za delavce v agroživilstvu Delati je začel tudi odbor za izobraževanje delavcev v dejavnosti agroživilstva, ki ga vodi predsednica Margareta Robič iz Kmetijske zadruge Celje. Organizator izobraževanja na ravni sestavljene organizacije Dušanka Plesničar nam je povedala, da so skupaj z odborom pripravili seminar za vse direktorje, vodilne in vodstvene delavce delovnih organizacij s področja agroživilske dejavnosti. Seminar bo v motelu Merx v Šentjurju, trajal bo dva dni, na njem pa bodo udeležence seminarja seznanili še z naslednjimi temami: vloga in položaj agroživilstva v Merxu in strategija razvoja, informacijski sistem v agroživilski dejavnosti, kadri — osnova za hitrejši razvoj, povezava proizvodnja in trgovina. Vse te teme bodo obravnavali Drugi seminar v Konjicah V skladu s programom dela Odbora za izobraževanje delavcev v gostinsko turistični dejavnosti sozda Merx je bil 18. in 19. maja v prostorih hotela Dravinja v Slovenskih Konjicah že drugi seminar na temo: Organizacija dela s tehnološkega in družbenega vidika. Seminar je bil namenjen predvsem vodjem gostinskih obratov, vodjem kuhinj in strežb ter izmenovodjem. Sam seminar so razdelili na dva dela, na splošni in na strokovni. Tako so udeležence prvi dan seznanili s tremi splošnimi temami in sicer Nekateri vidiki vodenja delavcev v organizacijah združenega dela, Problematika organizacije dela v posameznih organizacijskih enotah različnih kategorij in Povezovanje med prodajnimi in ostalimi gostinskimi dejavnostmi. Drugi dan, torej na strokovnem delu, pa se udeležence razdelili v dve skupini. V prvi so se spoznali s samopostrežnim načinom zajtrka, z družbeno prehrano, pripravljanjem jedi pred gostom, hladno toplim bifejem in jedili po naročilu. V drugi skupini pa so jih seznanili s pripravo mize s strežbo, sprejemom gosta, strežbo in obračunavanjem, ponudbo in postrežbo vin, pripravo bifejne mize s strežbo in sflambi-ranjem ter razkosavanjem hrane pred gostom. O vtisih udeležencev seminarja pa bomo nekaj več napisali v prihodnji številki Vestnika. prvi dan seminarja, naslednji dan pa bodo priznani predavatelji povedali nekaj besed o marketingu novega proizvoda v živilsko predelovalni industriji in kmetijstvu, o strateškem načrtovanju v agroživilstvu ter o stilih in metodah vodenja. Na koncu bodo vsi udeleženci seminarja izpolnili tudi vprašal- nik, s katerim bodo lahko izdelali podrobno oceno, kako so bili udeleženci seminarja zadovoljni s samimi temami, s predavatelji, kaj so pogrešali in čemu bi morali v bodoče na takšnih oblikah izobraževanja posvetiti več pozornosti. Več o tem pa boste lahko prebrali v naslednji številki Vestnika. Spoštovano uredništvo! V splošnih prizadevanjih naše družbe za večji izvoz in višjo učinkovitost gospodarstva postaja tema, ki jo obravnavam v prispevku, še kako »vroča«. Še posebej aktualna pa postane tudi zato, ker je med študenti ekonomije gotovo tudi več Merxo-vih štipendistov. Jasno je, kaj združeno delo pričakuje od diplomantov, manj jasno pa je, kakšen vpliv ima na oblikovanje programov, po katerih študentje študirajo, čeprav naše šolstvo financira prav gospodarstvo. Zato menim, da je prav, da se tudi naše glasilo vključi v splošno družbeno razpravo o teh vprašanjih in pričakujem, da bo članek dovolj primeren za objavo. Lep pozdrav Peter Mikek Koroška 4, 63325 Šoštanj Kdo reže jezik? V letošnjem letu zaključuje drugi letnik fakultet in visokih šol generacija, ki je bila že v srednji šoli prva, ki je »okusila« usmerjeno izobraževanje. V skladu s tem tudi na fakultetah in visokih šolah uvajajo v svoje delo nove vzgojno izobraževalne programe (VIP), ki naj bi omogočili večjo učinkovitost našega šolskega sistema v smeri kakovostnejših in bolj ustvarjalnih kadrov, ki bodo mogli tvorno sodelovati z drugimi delavci v združenem delu. Ali pa VIP res prinaša take spremembe, ki bi bile v prid posameznikom ali celotni družbi, pa je že drugo vprašanje. Tako predvideva VIP za bodoče strokovnjake s področja zunanje trgovine in turizma na VEKŠ Maribor drastično zmanjšanje števila ur tujega jezika v tretjem letni- ku. Ob tem se seveda poraja nezadovoljstvo študentov, ki se zavedajo, da bodo na delovnih mestih na omenjenih področjih tuj jezik še kako potrebovali, pa ne le enega, temveč celo dva ali več. Jasno je, da strokovnjak za izvoz, denimo, enostavno ne more opravljati svojega dela brez aktivnega znanja tujega jezika. Zato je torej tuj jezik sestavni del strokovne izobrazbe na tem področju in študentje pričakujejo, da bodo tudi ta del dobili na matični šoli.- Kam plove naša izvozna usmerjenost ob dejstvih, kakor je ta, pa je vprašanje, ki zadeva celotno družbo in ne samo študente, ki so posredovali poslovodstvu šole jasno izraženo željo, da se ohrani število ur, namenjenih tujim jezikom. S tem v zvezi študentje zahtevajo spremembo VIP, na osnovi katerega šola tudi pridobiva finančna sredstva za izvajanje predagoškega procesa. Poznavalci pravijo, da je sprememba VIP dolg proces in se ga ne da spremeniti čez noč, zato ostaja odprto vprašanje, ali bo študentom uspelo doseči spremembo pravočasno, torej še preden takšen neustrezen VIP začno izvajati, ali pa bo njihove zahteve zopet požrla »črna luknja« birokracije. To je samo eden od najbolj ilustrativnih primerov, ki jih prinašajo novi vzgojno izobraževalni programi. Zato študentje Visoke ekonomsko komercialne šole v Mariboru upajo, da v svoji zahtevi po spremembi ne bodo ostali osamljeni in jih bodo podprli tudi študentje drugih usmeritev. Ob koncu naj dodam še samo eno vprašanje: »Mar bomo tudi visoko šolstvo reformirali, ko bo že prepozno, kar postaja povsem očitno na primeru usmerjenega izobraževanja v srednjih šolah?« AVTO CEI-IIE •AVTO CELJE • AVTO CELJE OBVEZNICE MSTAM GRADNJA NOVE TOVARNE VUCO-MIIAU« IN BOLJ ORGANIZIRAN NASTOP NA DOMAČEM IN SVETOVNEM TRŽIŠČU - PREDVSEM V ZDA VPIS OBVEZNIC SE PRIČNE 27 04 '87. - ENKRATNO PLAČILO DO 23 10 87 - OBROČNO PLAČILO, ZADNJI OBROK 31 05 88. 5.000 DIN NAJMANJŠI OBROK AMORTIZACIJA OBVEZNICE TRAJA 3 LETA 25- LETNE OBRESTI BRONASTA PLAKETA ZA VPlS VSOTE NAD 100 0QQ - DIN IN DO 250.000 - DIN OMOGOČA KRAJŠO IZDOBAVO AVTOMOBILA DO 30 DNI SREBRNA PLAKETA ZA VPIS VSOTE NAD 250 000 - DIN IN DO 500 000.■ DIN OMOGOČA IZDOBAVO AVTOMOBILA DO 20 DNI GARANTIRANA CENA ZLATA PLAKETA ZA VPIS VSOTE NAD 500 000.■ DIN OMOGOČA IZDOBAVO AVTOMOBILA DO 10 DNI GARANTIRANA CENA • ZA VSE KUPCE OBVEZNIC PA BO TUDI 3 KRAT VELIKA LOTERIJA - 2. x: 1988. 2 X 1989 2 X 1990 V KRAGUJEVCU VSAKIČ BODO RAZDELILI PREKO 1000 NAGRAD AVTO VUGO FLORIDA AVTO VUGO. ZASTAVA 101. ZASTAVA 128. ZASTAVA 101 -3V. POTOVANJE V ZDA ■ OBISK Fl'RME VUGO AMERIKA (10 KART). LETOVANJE ZA 2 OSEBI i^O KART, ZIMSKE POČITNICE ZA 2 OSEB! (20 KART' ZASTAVA LOVSKO OROŽJE (LOVSKE PUŠKE. ZRAČNE PUŠKE IN PIŠTOLE' TER ŠTEVILNE DRUGE NAGRADE GARANT ZA OBVEZNICE JE JUGOBANKA OSNOVNA BANKA AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE KRAGUJEVAC AVTO CELJE •AVTO CELJE • AVTO CELJE Rušenje Kreuha nasproti blagovnice »T« Pred prvomajskimi prazniki je sozd Merx odstranil objekt »Kreuh« v središču Celja nasproti blagovnice » T«, ki je kazil videz in razburjal občane. Bodoči investitor že pripravlja zazidavo nastale »škrbine«. Kaj bi spremenili vi? Najbrž ni naključje, da smo tovariša Prebila izbrali kot našega sogovornika, kajti lahko trdimo, da ima večletne izkušnje na področju vodenja delegacij. V tem mandatu vodi splošno delegacijo SIS v tozd Lastna kmetijska proizvodnja in kot pravi, je že v preteklosti, pa tudi sedaj, dostikrat razmišljal o delu delegatov, o spremembah na tem področju, vse učinkovitejšem in boljšem delu. Med drugim je povedal: Od začetka delegatskega sistema sem aktivno sodeloval v raznih delegacijah na različnih ravneh. Ob spremljanju delovanja sistema, s katerim v svetu ni izkušenj oz. primerjave niso mogoče, lahko ugotavljamo o nenadomestljivosti sistema, da pa prihaja do nekaterih pomanjkljivosti pri funkcioniranju. Mišljenja sem, da je predvsem potrebno ločiti samoupravljanje od vodenja. Od sprejetja načrtov ali zastavljene politike do delitve dohodka mora glavno vlogo odigrati vodenje. Z zamenjavanjem pojmov vodenja in delegatskega odločanja prihaja od neučinkovitega odločanja in do neopredeljene odgovornosti. Menim, daje nesprejemljivo, da se za sprejetje slabih predlogov predlagatelj sklicuje na samoupravne sklepe oz. delegate. Odgovornost samoupravnih organov oz. delegatov na eni in predlagateljev na drugi strani ni jasno opredeljena. Posebej je potrebno razmisliti o načinu samoupravnega odločanja tam, kjer je na sejah pogosto problematična sklepčnost (predlagam hitrejši in učinkovitejši postopek odpoklica). Glasovanje oz. odločanje naj bo v večji meri referendumsko — tajno, s tem bi zagotovili izraz prve volje delavcev. Posebej me motijo vnaprej pripravljeni predlogi sklepov, ki sicer zago- tavljajo ekspeditivnost, na drugi strani pa imajo grenak priokus. To je dušenje razprave in razmišljanja. Če pa sklepe pripravijo, naj bodo v več inačicah oz. variantah. Ne morem se sprijazniti z zadnjimi vsepogostejšimi pojavi, da dobivamo delegati gradiva pod oznako »ZAUPNO«. Pri tem se posebej sprašujem, kakšno je delegatsko odločanje v tem primeru? Ali pri tem res ni potrebno mnenje iz tako imenovane baze? Na koncu razgovora je poebej poudaril, da je omenil samo nekatere misli, sicer pa je potrebno, nujno in obvezno spremeniti še marsikaj (graditi na zavesti delegatov. ..). Poziva vse odgovorne, ki so dolžni zagotavljati delo delegacij, delegatov, da posvetijo več pozornosti in pripadnosti delegatskemu sistemu. Danica Dosedla V Blagovnem centru smo sklenili Pomagati si moramo sami Organi upravljanja so konec meseca ocenili rezultate poslovanja za obdobje januar—marec in ugotovili, da niso najbolj ugodni. Strokovni svet in organi upravljanja ter tudi družbenopolitične organizacije in vsi zaposleni so sklenili, da je potrebno sprejeti Program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja, kar so tudi že storili. Tudi skupščina občine je sklicala zbor združenega dela, da bi razpravljala in sklepala o vzrokih, ki vplivajo na takšne rezultate in ukrepih za izvajanje programov uspešnejšega gospodarjenja. Skratka, potrebna je maksimalna angažiranost vseh zaposlenih na vseh področjih, da rezultate poslovanja čimprej izboljšajo in si tako zagotovijo socialno varnost ter nadaljnji razvoj. ak Predstavljamo vam Metka Padežnik Metka Padežnik se je v Kmetijski zadrugi Laško kot kuharica zaposlila leta 1978 in do nedavnega sama vsak dan pripravljala okrog sto obrokov malic. Počasi se je to število dvignilo na stoštiride-set obrokov, zato je dobila v kuhinjo pomoč. V zadrugi se namreč prehranjuje tudi nekaj drugih — zunanjih delavcev, ki sami nimajo svoje kuhinje. Metki so, poleg tega, da kuha. zaupali tudi nalogo nabave rhateriala, ki ga uporablja pri svojem delu. Ko sem jo vprašala, s kakšnimi težavami se pri svojem delu srečuje, je odgovorila: »Prvi in največji problem, s katerim se pri svojem delu srečujem, je nabava materiala. Obroki, ki jih pripravljam, morajo biti dovolj kalorični in pestri, ob vsem tem pa moram jasno gledati tudi na dinar, da ni cena obroka previsoka.« »Kako pa si kaj zadovoljna s kuhinjo in njeno opremo?« »Sam prostor, v katerem kuham, je majhen. Poleg tega mi pa manjka skladiščni prostor oziroma shramba, kjer bi imela spravljen material in bi odpadla njegova vsakodnevna sprotna nabava. Nasplošno sem s samo opremljenostjo kuhinje zadovoljna. Manjka le nekaj manjših gospodinjskih strojčkov.« »Kaj misliš, so delavci zadovoljni s hrano, ki jo skuhaš?« »Če je človek dovolj kritičen, sam težko sodi in ocenjuje svoje delo. Je pa res, da so tudi okusi posameznikov zelo različni. V povprečju pa mislim in upam. da so z malicami zadovoljni.« Zdenka Mažgon MERK VESTNIK STRAN 7 MAJ 1987 Spoštovani! Kakor so proslave ob praznikih izraz spoštovanja do zgodovine, do določenih osebnosti in hkrati izraz kulture našega naroda, naših delovnih organizacij, tako je tudi časopis sestavljene organizacije Merx izraz življenja, izraz kulture, ki diha v notranjosti sozda in posameznih temeljnih organizacij združenega dela. Kot prodajalka v temeljni organizaciji Tkanina redno prebiram časopis oziroma glasilo Vestnik, za katerega si upam trditi, da je pester in da izčrpno poroča o življenju v sestavljeni in temeljnih organizacijah. Morda so me ravno določeni članki pripravili do razmišljanja, zato sem se odločila, da vam pošljem svoje razmišljanje o mejah človeških odnosov, če ga smatrate primernega kot članek za ta časopis. Če ne ustreza vašim zahtevam, se vnaprej opravičujem! Tovariški pozdrav Marinka Pilko . Kje so meje človeških odnosov... Kjakšni so danes človeški odnosi? Kakšna je danes človeška beseda? Kakšen je danes človek? Vprašanja, ki se danes vedno znova postavljajo in ki vedno znova vznemirjajo ljudi. Tudi jaz sem se dostikrat spraševala in razmišljala o teh vprašanjih. Morda zato, ker lahko ravno prodajalec v svojem poklicu najde odgovor na zastavljeno vprašanje. Ko sem se odločala za poklic, je bila v meni edina želja biti med ljudmi. Ne to, da bom ob koncu meseca dobila zaslužen osebni dohodek, temveč, da bom lahko preko svojega poklica uresničevala tisto nenapisano moralno načelo »BITI ČLOVEK«. To pa ni drugače izvedljivo, kot samo ob sočloveku. Kakšni so danes medčloveški odnosi? Ali še znamo kontaktirati z ljudmi? Ali pa so naši odnosi hladni, uradni in prisiljeni? Zakaj? Morda zato, ker si ravno mi želimo in hrepenimo po teh toplih človeških odnosih, pa si tega nočemo priznati. Kako lahko prodajalec uspeva v svojem poklicu s hladnostjo in narejeno prijaznostjo? Takšni odnosi odbijajo kupca in ga odtujujejo. Kakšna pa je naša beseda? Morda beseda, ki je uradna, prav tako hladna, beseda, ki ne izraža ničesar, kakšne so naše besede? Postale so prazne »ŠIFRE« kakor na računalniku brez vsebine, brez tiste topline, ki bi naj bila zajeta v besedo, ki jo izgovori človek. Beseda lahko ubija, odtujuje; lahko pa tudi vzgaja, osvaja, osvobaja. Mislim, da se moramo truditi, da bo naša beseda, tista, ki bo prihajala iz naših ust, polna človeške topline, ki bo zajemala našo osebnost in ki bo naša osebnost po njej govorila. In končno, kakšen je danes človek? Ali lahko današnjega človeka imenujemo še človek, ali pa mu raje recimo »STROJ«. »Stroj«, ki dela zato, da bi uresničil svoje materialne in ekonomske potrebe. Časa je premalo, da bi.se ta »Stroj« lahko odpočil in si vzel čas zase, za družino in morda začel po končani hiši, graditi tudi svojo osebnost, sebe kot človeka. Človeka, ki bo znal uskladiti svoje delo s konkretnim življenjem, ki bo imelo smisel ravno v dobrih medčloveških odnosih, v tisti človeški besedi, ki ne bo več »ŠIFRA«, temveč beseda, ki bo osvobajala, ki bo dvigala tako daleč do tiste prave podobe in ko ne bo več treba klicati z Otonom Župančičem: »O, da mi je priti do svoje podobe!« JUTRANJA ZARJA BISER Črni biser Srce zaigra odseva svetlobo v ljubezni jasnega sonca Z zvezdami časa do konca mojih dni upanje spleza na tistem tihem junaško samotnem otoku na varne čeri lačna zver kjer si ti trga od srca do kosti vsa mehka grebi grebi vame od vlažnih črni edinstveni biser poljubov noči da pijem v jutranjo zarjo žrelo razkošje razpete dlani pomladne noči SKRIVNOST nosijo te zemlje krila srhljiv opgled v temo zija tesnobno ležišče mrak sonca išče zaman zora se maja dan novi uhaja kam nekoč se kruši nebo in zemlja te mehka prst vsesa takrat se spomni tajnost dedov cekin dobrote skrivnost življenja pozna Ivanka Petek Mladinski interdisciplinarni raziskovalni tabor Jurklošter 1987 Naša družba ugotavlja in v zadnjem času tudi posveča uveljavljanju znanja v gospodarstvu veliko pozornost. Zaradi tega in ob intenzivnejšem delu na Občinski raziskovalni skupnosti Laško smo prišli do pobude, da bi tudi v laški občini pripravili Mladinski raziskovalni tabor. Po krajšem razmisleku smo ugotovili, da problematika kmetijstva na nerazvitem delu občine (Kozjansko) kar kliče po reševanju nakopičenih problemov. To območje se namreč otepa z velikim zmanjševanjem prebivalstva, z visoko stopnjo deagrarizacije, s problemi ostarelih in zapuščenih kmetij itd. Tako je ob sodelovanju občinskih strokovnih in družbenih organizatorjih, kot so: Zasadili lopato za farmo nesnic Kmetijski kombinat Šentjur, tozd Lastna kmetijska proizvodnja je pred nekaj dnevi zasadil lopato za izgradnjo farme nesnic v Slivnici. To naložbo so načrtovali in bo veljala 210 milijonov din. Obsega 1310 kv.m proizvodne površine, kjer bo 23000 kokoši vsako leto zneslo 6.800.000 jajc. Farmo nesnic gradi DO Ingrad Celje, tozd Šentjur, zgradila pa naj bi jo oktobra letos. Lep primer hitre in učinkovite gradnje. Danica Dosedla Iz pravne prakse Izgubljena delovna knjižica Vprašanje: Ob vstopu v delovno razmerje je delavec poleg drugih dokumentov predložil v organizaciji tudi delovno knjižico, po 20 letih dela v isti organizaciji ugotavlja kadrovska služba, da njegove knjižice nima. Kdo je sedaj dolžan priskrbeti novo knjižico, podatke glede prejšnjih vpisov v knjižico in kdo v TOZD je za hranjenje delovne knjižice odgovoren? Odgovor: Pravilnik o delovni knjižici (Uradni list SRS, št. 6-84) določa le primere, ko izgubi delovno knjižico delavec, ne pa tudi primere, ko izgubi delovno knjižico organizacija, kateri jo je delavec izročil. V primeru izgube delovne knjižice naj bi torej delavec podal zahtevo za izdajo nove delovne knjižice, v katero mu bodo vpisani podatki o pridobljeni zavarovalni dobi, priznani zavarovalni dobi s povečanjem in posebni dobi, ugotavljeni do izdaje delovne knjižice. Menimo, da bo moral delavec podatke, ki jih lahko pridobi le sam, le-te tudi osebno pridobiti. Seveda pa bo delavec lahko od organizacije zahteval povrnitev škode, ki mu bo z zahtevo za izdajo nove knjižice in ponovnim zbiranjem podatkov za ustrezne vpise nastala, v skladu z določbami zakona o združenem delu in ZDR o odškodninski odgovornosti. Kdo je v temeljni organizaciji odgovoren za hranjenje delovne knjižice, je odvisno od ustreznih organizacijskih predpisov vsake temeljne organizacije, od ustreznih internih predpisov, pa tudi, kdo od delavcev bo dolžan povrniti temeljni organizaciji odškodnino, ki jo bo temeljna organizacija izplačala delavcu, katerega delovno knjižico je izgubila. Prekinitev porodniškega dopusta Vprašanje: Delavki poteče porodniški dopust 3. 1. 198. AH lahko prekine porodniški dopust, zato da bi izrabita letni dopust, nato pa nadaljuje s porodniškim? Odgovor. Dopust za nego in varstvo otroka po poteku 105 dni porodniškega dopusta, je delavki-na pravica, ki jo lahko izrabi, ali pa tudi ne. Če delavka te pravice ne želi izrabiti, se mora vrniti na delo, delovna organizacija pa ji je dolžna zagotoviti pravico do letnega dopusta (seveda v skladu z letnim planom dopustov). Če je možen prenos dela dopusta v naslednje leto, bo delovna organizacija delavki, ki seje predčasno vrnila s porodniškega dopusta zagotovila izrabo 12 delovnih dni dopusta še v tekočem letu, do najkasneje 31. 12., preostanek pa do 28. februrja naslednje leto. Zaradi prekinjene izrabe porodniškega dopusta za izrabo letnega dopusta, se porodniški dopust ne more podaljšati, ampak delavki v vsakem primeru pravica do porodniške, s 3. januarjem preneha. Benificirana delovna doba in pravice iz dela Vprašanje: Ali se benificirana doba šteje v skupno pokojninsko delovno dobo in se tako tudi od benificirane dobe izračunava prispevek delavca iz minulega dela? Odgovor: Benificirano dobo urejajo predpisi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, z njo delavec hitreje izpolni pogoje za polno pokojnino, ker se tudi njegova delovna sposobnost zaradi narave določenega dela hitreje izrabi oziroma ob določeni starosti delavec nima več zadostnih psihofizičnih sposobnosti za opravljanje določenega dela. Menimo, da je v skladu z določbami Zakona o združenem delu, če se benificirana delovna doba upošteva tudi pri delitvi sredstev za osebne dohodke kot benificirana, če je delovna doba tudi za druge delavce edina osnova za delitev glede na minulo delo. Tako se namreč upošteva, da delavec v določenem krajšem obdobju izrabi svojo razpoložljivo delovno sposobnost, njegov prispevek k delu je torej večji, v krajšem časovnem obdobju, in mora biti izenačen z delavcem, ki opravlja drugačno delo v daljšem časovnem obdobju. Menimo, da bi bilo v skladu z zakonom in načeli socialistične morale, da bi benificirano dobo upoštevali tudi pri tako imenovanih jubilejnih nagradah, osebnem dohodku za minulo delo, reševanju stanovanjskih potreb, idr. — Občinska raziskovalna skupnost — OO ZSMS občine Laško — Skupščina občine Laško — GG Celje — TOK Laško — Veterinarska postaja Laško — KZ Laško TZO Kooperacija in ob pomoči raznih sodelavcev v republiki: — RK ZSMS Slovenije — Kmetijski inštitut Slovenije — Biotehniške fakultete Ljubljana V tozd za živinorejo, V tozd za veterino, V tozd za gozdarstvo — Gozdarskega inštituta Slovenije — Višje agronomske šole Maribor — Srednja kmetijsko živilska šola Celje pobuda o raziskovalnem taboru prerasla v republiški okvir. Pokroviteljstvo nad taborom je prevzela sestavljena organizacija združenega dela MERX Celje, ki je tudi glavni nosilec razvoja kmetijstva na področju svojih članic. Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem delavcem TKANINE CELJE in tozda Potrošnja Zagorje za darovano finančno pomoč ogroženim delavcem tozda POTROŠNJE Zagorje zavoljo plazenja na Ruardiju. Posebna zahvala tudi tozdu POTROŠNJA ZAGORJE za takojšnjo materialno in fizično pomoč pri reševanju naših hiš, kot tudi za odstop poslovnih prostorov, v katere smo lahko skladiščili naše rešene premičnine. Hvala! - družine Vesna Polc in Marjan Marija in Drago Polc Osnovni podatki o raziskovalnem taboru: čas: 5.—15.julij 1987 kraj: na območju krajevne skupnosti Jurklošter, predvsem zaselki Lahov graben, Henina, Pole udeleženci: 8 študentov Vtozd za živinorejo Ljubljana, 3 študenti VAŠ Maribor, 5 dijakov SKŽŠ Celje, 6 študentov Vtozd za gozdarstvo, 3 študenti Vtozd za veterino, skupaj 25 udeležencev delovanje kmetijski del: — uvajanje pašno-košnega sistema — proizvodno usmeritveni programi — izraba površin opuščenih kmetij — prihodnost ostarelih in kmetij brez naslednikov — veterinarski del — deficitarne bolezni pri govedu — dispanzerizacija — parazitarne bolezni — zdravstveni problemi živali na paši — gozdarski del — problematika nekontroliranega zaraščanja kmetijskih površin — spravilo lesa v zasebnih gozdovih s posebnim poudarkom na varnost pri delu nastanitev: v Osnovni šoli na Henini Kot je prikazano, je večino dela članov tabora usmerjeno v kmetijske probleme. V ta namen smo v KZ Laško, TZO kooperacija pripravili v Sodelovanju s strokovnjaki iz KIS podroben načrt dela mladih na taboru in se z njimi tudi dogovorili o pričakovanih rezultatih. Vsi namreč pričakujemo, da bodo mladi ljudje, ki se bodo zbrali iz različnih krajev Slovenije in ki niso obremenjeni z vsakodnevnimi problemi kmetijstva, pripomogli k razrešitvi oziroma bodo nakazali pot do razrešitve problemov. - Zoran Kramer wL( IvtNIJAi - i fkf\tpojdite z nami! POČITNICE SLOVENI JATURISTA V LETU 1987 Kakor že dolgo vrsto let, tako tudi letos turistična agencija TTG Slovenijaturist ponuja počitniške aranžmaje, ki so namenjeni najširšemu krogu slovenskih dopustnikov. V predstavljenih letoviščih, v zasebnih sobah, hotelih, apartmajih in počitniških prikolicah nudi Slovenijaturist sorazmerno poceni počitniške aranžmaje, ki utegnejo posebej zanimati ne le posameznike, temveč tudi delovne kolektive, ki nimajo lastnih počitniških zmogljivosti ali pa imajo premajhne. Posebej bi vas radi opozorili na nekatera letovišča, kjer smo rezervirali največ postelj. To so naslednji kraji: Pulj in okolica, Vis, Lastovo, Makarska Riviera, Murter in Pag. V zvezi z zadnjima dvema otoškima krajema bi radi povedali, da tam organiziramo klubsko dejavnost pod geslom »Vesela družba«. Prepričani smo, da bodo v okviru te dejavnosti počitnice še posebej prijetne za skupine dopustnikov iz delovnih kolektivov. V oba »klubska« kraja bomo organizirali tudi avtobusni prevoz iz Slovenije (podrobnejšo informacijo o »veseli družbi« lahko preberete v priloženem ceniku). Seveda pa ne gre prezreti možnosti za obročno odplačevanje. (Podrobnejšo informacijo o tem lahko preberete v priloženem ceniku.) Opozorili bi vas na našo izletniško dejavnost! Za vas smo pripravili obširen program posebnih izletov (skupine) — z vlaki, letali, avtobusi in ladjami po domovini in tujini. Če želite, vam pošljemo naše izletniške programe. SLOVENIJATURIST p STRAN 8 MIERK VESTNIK MAJ 1987 Sedmo srečanje Prvomajska žičničarjev Slovenije športna srečanja Namizni tenis Poslovna skupnost za žičnice . Slovenije je aprila pripravila na Krvavcu sedmo srečanje žičničarjev Slovenije v veleslalomu. Tekmovanja se je udeležilo kar 17 ekip iz vseh slovenskih smučarskih centrov. Tako smo sodelovali tudi predstavniki dveh Merxovih smučarskih središč, RTC Golte in GTC Kope. Prvo mesto je osvojila ekipa rekreacijsko turističnega centra Krvavec z devetdesetimi točkami, drugo Merxove Golte s šest-inosemdesetimi točkami, tretje pa Kobarid s petinosemdesetimi točkami. Sledile so ekipa SR Škofja Loka, ki je prejela 69 točk, Kranjska gora z 61 točkami in tako naprej. Naša druga ekipa GTC Kope je z 41 točkami dosegla solidno osmo mesto. Povejmo še, kdo vse je sodeloval za drugouvrščeno ekipo RTC Golte. To so bili: Anica Rifelj, Petra Marolt, Jože Melanšek, Slavko Lisec, Marjan Prelog, Danijel Strmčnik, Marjan Dobnik in Peter Skornšek. Samo tekmovanje so zelo dobro pripravili in je potekalo v lepem sončnem vremerfu. Več kot 120 tekmovalcev je tekmovalo na dobro pripravljenih progah in sicer v štirih kategorijah pri moških in v treh pri ženskah. Naslednje osmo srečanje žičničarjev Slovenije v veleslalomu bo na Golteh, torej na domačem terenu in ena možnost več, da predstavniki RTC Golte osvojijo prvo mesto. Slavko Lisec Občinski svet ZSS Celje je v počastitev L maja — praznika dela pripravil vrsto športnih srečanj za moške in ženske ekipe delovnih organizacij. Tako so moške ekipe tekmovale v rokometu in malem nogometu, ženske ekipe pa v odbojki, in sicer že teden dni pred praznovanjem. Finalna srečanja pa so pripravili na predvečer 1. maja na Gričku, kjer je bil še kros ter kresovanje z glasbo in plesom. Na teh turnirjih so sodelovale tudi ekipe Blagovnega centra. V malem nogometu dve, vendar sta izpadli v predtekmovanju, ena v rokometu, kjer je zasedla tretje mesto za ekipo Libele, ki je zma- gala in Aerom ter ena ženska ekipa v odbojki, ki je v predtekmovanju premagala vse trj ekipe v svoji skupini in nato v finalu ekipo OŠ I. Celjske čete in končno še najboljšo celjsko odbojkarsko žensko ekipo Ingrada. Tako smo osvojile prvo mesto že drugič zapored in smo edina ekipa, ki jih je že premagala enkrat v sindikalnih športnih igrah. Zato smo bile tudi te zmage še kako vesele. Že po množičnosti ekip, ki so sodelovale na teh turnirjih, ki so sedaj že tradicionalnimi, lahko sodimo, da je akcija Občinskega sveta ZSS Celje izredno uspešna. ak Vzorna organizacija tekmovanja Rešitev nagradne križanke iz 4. številke Vodoravno: PENELOPA, ANALITIK, LOVORIKE, ES, IRO, STISKALO, TAR, NOS, PRVI MAJ, AR, DA, PLIN, OKER, UKRADEN, KROKAR, NOTAR, IP, RODILA, LOPATA, ASA, ABBA, OPOSUM, AMILAZA, TM, AIRES, OČI, SEJALNIK, PEKRČAN, SENAT, IO, INOZEMEC, NOVA VAS, KISLE KUMARICE, ATA-LANTA, NASAD, BIENALE, AST, CIK, RJA REVIR, LOLA, KORANA, JUR, LLA-NERO, NEN, OMO, OB, ALIN, ALA, OPRAVEK, OSEBA, VINIL, ETALON, AMA, REAL, EJAKTOR, ROJ, STILET, KAS, CANA, PAST, POJATA, SL, GUSAR, RAN, LISTA, RAKAR, BELL, TESTENINA, KASA, AKA, JERAS, ATON, KOKS, DIREK, ING. SAMOUPRAVLJANJE, BČ, VELANA, BAAL Po programu komisije za šport in rekreacijo sestavljene organizacije Merx je bilo aprila tekmovanje v namiznem tenisu za posameznike, ki ga je pripravila delovna organizacija Teko skupaj s sestavljeno organizacijo Merx. Tekmovanje je bilo v telovadnici srednje Pedagaoške gimnazije, udeležili pa so se ga samo tekmovalci iz naslednjih delovnih organizacij sozda: Teko, Moda, Gostinsko podjetje, Zdravilišča Dobrna in delovne skupnosti sozda. Po zaslugi delovne organizacije Teko je tekmovanje potekalo dobro, tekmovalci pa so tekmovali v pravem športnem vzdušju. In kakšni so bili končni rezultati? ŽENSKE: 1. Marija MAKOVŠEK, delovna organizacija Teko 2. Mojca KRALJ, delovna organizacija Moda 3. Marjana VODEB, delovna organizacija Teko MOŠKI: 1. Jože JOŠT, delovna skupnost sozda Merx 2. Zmago TAJNŠEK, delovna organizacija Zdravilišče Dobrna 3. Boris TAMŠE, delovna skupnost sozda Merx Najboljši so prejeli kolajne in priznanja, ki jih je podelil predsednik osnovne organizacije sindikata delovne organizacije Teko Jože Jutršek. Slavko Lisec IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE: 1. nagrada: 5.000 dinarjev, Ivanka Volovšek, 63000 Celje, Cigaletova 4; 2. nagrada: 3.000 dinarjev, Albin Klanjšek, 63220 Štore, Štore 142; 3. nagrada: 2.000 dinarjev, Matjaž Kotnik, 63000 Celje, Pucova 1; 4. nagrada: 1.500 dinarjev, Barbara Potočnik, 63230 Šentjur, Pešnica 7: 5. nagrada: 1.000 dinarjev, Božena Kujan, 63000 Celje, Tkalska 14. NAGRADNI RAZPIS: 1. nagrada: 3.000 dinarjev 2. nagrada: 2.500 dinarjev 3. nagrada: 2.000 dinarjev 4. nagrada: 1.500 dinarjev 5. nagrada: 1.000 dinarjev »Kaj je novega, kolega?« vpraša šef pri jutranji viziti. »Nič posebnega,« reče asistent iz nočne izmene, »samo vaš si-mulant na številki dvanajst je umrl.« Afektirana ženska pride k zdravniku, ki mu je bilo vprašanj in tožba že čez glavo. Včeraj sem jedla slanike,« pripoveduje« ali menite, da so zdravi?« »Brez dvoma,« odvrne zdravnik, »še nobeden ni prišel k meni v ordinacijo!« »Zakaj ste prišli k meni, res ne vem! Saj vas je samo zdravje!« pravi zdravnik po pregledu mladi ženi. »Po pravici povedano,« zardi dekle, »v nekaj dneh se bom poročila in bi se rada navadila sleči se pred moškim!« Pacient je ponoči nenadoma umrl. Naslednjega jutra povprašuje zdravnik pri vdovi: »Ali.se je zelo potil?« »Ah, seveda, pa še kako!« »Zelo lepo, potenje je vedno koristno!« Veseljak se da pregledati in čaka na zdravnikovo mnenje. »Ja, dragi moj, kako pa kaj s petjem, vinom in ženskami?« »O, čisto enostavno, takoj se zatečem k vinu, kakor hitro začne žena peti!« V čakalnici vaškega zdravnika: »Krščenduš, od tega dolgega čakanja mi je že rit zaspala!« »Potem pa takoj vstanite, da ne bo začela smrčati!« Stari bogataš pravi svoji mladi ženi: »Draga, vedeti moraš, da nisem popolnoma zdrav. Imam sinusitis, kronični hepatitis, sic-nokardijo...« »Česa pa nimaš, dragi?« ga prekine žena. »Zob.« DELAVEC V OPEKARNI TURŠKO LJUDSTVO V SZ MESTO IN REKA V SIBIRIJI PETER ERŽEN POPEVKARICA RE-DŽEPOVA DEBLO ZA OBTEŽITEV RASTLIN. BODICA OTOK ZAHODNO OD SUMATRE BELGIJ. SLIKAR (JAMES) REPNIK ANTON e LETOVIŠČE V ISTRI SENČNA, SEVERNA STRAN AVTOR: R. NOČ CELJSKA TOVARNA POSODE LITJE NRAVO- SLOVEC RUSKI KEMIK (PERIO DIČNI SISTEM ELEMENTOV) IGRALKA ZUPANČIČ SLOV. PEVEC POPEVK PETER OBLAK TROPSKA SMOLA NAUK O ANALIZI ITALIJ. SKLADATELJ V 16. STOL. IZOLACIJA RUDNIK V BOSNI ' LIK PRI ČETVORKI VRSTA KAVE KRONSKA DEŽELA ZABAV. PRIREDITEV, SPEKTAKEL ST. ITALIJ. KOLESAR ZVEZNA DRŽAVA V ZDA VEČERNA PRED- STAVA KOLAR SLAVKO KAREL DESTOVNIK LEGAT IGRALEC TAMIROFF RASTLINI PODOBNA MORSKA llVAL & SMUČIŠČE NA POHORJU VRSTA RIBE V KRKI EDO KOCBEK KILOVOLT UMETNO VLAKNO (ORIG.) OBVESTILO NAZNANILO j GRAFIK J DEBENJAK PREBIVA LEC AONIJE 0’KAY SREDIŠČE MOLDAVIJE VRSTA PECIVA SEV. ATLANTSKI PAKT DEL FOTOAPARATA REKA V ALBANIJI TRSKA, TROHA ZMIKAVT PRAVO- SLAVNA VERSKA PODOBA NEENAKO- MEREN UTRIP SKOPJE BILKA, ZELIŠČE KCNJSKI OVRATNIK AM. FILM. IGRALKA GARDNER