GLAS NAEODA WW YORK WAR FUND list aTovenalčih Mweer rAmeriE ReratmJ ms Ser—d CUm Matter 25th 1M9 at tke P—t Offic e at New lork, N. Y-, under Act of Congress of March 3rd. 1819. FOR OUB OWN-FIR OR A11ES No. 22:? — Ktev. 223 OlE LIL — LETNIK LIL NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 15» 1944 — SREDA, 15. NOVEMBRA, 3944 Tel: CHelsea 3-1242 DVE MILJI OD METZA i Zavezniški glavni stan v Franciji naznanja, da so Amerikanci včeraj zavzeli jiet trdnjav-skih mest južno od Metza ter >*o skrčili odprtin za nmik na osem milj. — Tretja armada generala Pattona prodira od treli strani proti Metzu, ki je najmočnejša nemška trdnjava. katere padee je mogoče pričakovati vsak čas. V severni Holandski je drn-T ga angleška armada pričela' raoono ofenzivo, je vda rila čez dva kanala in zavrela'najmanj dve mesti. Tretja armada generada Pattona, ki je pred enim tednom pričela svojo zimsko ofenzivo, v svojem prodiranju proti Aletzu ne zadeva na posebno močan odpor. Vojni poročevalec Lewi? Hawkins pravi, da je padec močne ' rdnjave samo še vprašanje nekaj dni ali ur. Po nje-jpovem mnenju Nemci Metza ne l>odo jiosebno branili in so so tekom dolgih noči že najbrže umaknili iz mesta. KDOR ZAPUSTI FRONTO. BO VSTRELJEN — PRAVIJO NACIJI Iz armadnega povelja, ki je bilo vplenjeno na *apa-dni fronti, je razvidno, da so visoki naciji zapoveda-li vsem nemških častnikom in vojakom, da vstrele vsakega "kot psa"- ako bi pokazal kako omahljivost v bojni moral*'. T« povelje je bilo objavljeno v vojaškem listu "Scorpi-on", ki ga dobivajo vojaki na fronti. Povelje je posebno namenjeno onim nemškim častnikom in vojakom, ki bi se liote-li predati. To povelje je najbrže izdnl Heinrieh Himmier, Nemci se načelnik gest&pa in nemške do- obrnili topove takoj™1«10 "a^nje izjave: ;oče *rto braniti pro-« */XilSH <"»P°™a volja je še bodo najbrže umakni I i v Ma-irinotovo črto, ki jo bodo mogli braniti z manjšini številom vojakov. Mogoče bodo Nemci postMi kak bataljon v Nfetzu, kakor so napravili v Aaehenn, da -e ho bojeval od ulice do ulice, toda to se ho videlo, ko bodo Amerikanci prišli v mesto. Tretja, in sedma ameriška armada, ki se bojujeta po lore n ski h planjavah, se bližata Maginotovi črti, ki je najmočnejša obrambna črta, ob katero je še kdaj zad«4a kaka armada. Dva in*"*eca so nemški vojaški inžinirji in tisoči delavce. Tod t or* organizacije popravili in izboljšali Maginotovo črto in so da je mogoče ti napadom od za pada. Zavezniki pa sc zmenijo samo za oni del utrjene črte, ki teče od vzho d nega brega Mozela v bližini Koenigsmaoherja do švicarske meje, ostali del Masrinotove črte sta že razbili prva in tretja ameriška armada. Ta del črte pa so Nemci kar najbolj utrdili. Postavili so nove topove, ker so prvotno francoske topove Nemci odpeljali s seboj v atlantski zid. Od vzhodnega t>regn. Mozele >e raztezajo na razdaljo kakih 25 milj do St. Avolda nepretrgane trdnjave, ki imajo za svojo obrambo 75tnilimetcrske 135-milimeterflke In 155-mili-metereke topove. V trdnjavah so tudi trdnjavski stolp z 81-milimeterskimi franco s k i m i možnarji. Najmočnejše trdnjave v tej črti so Ha^kenfberg, Met rich, in Teting. Pole«: neštetih trdnjav ima Maginotova črta tudi kraje, ki jth je mogoče preplaviti, kakor je dolina Saara od Wittringa do Haarfbena iu v onem delu doline, kjer so Holing, Puttelange in Host-Vaut. Od Narre do nevernega pobočju. Vogezov ne vlečejo neprestane utrdbe, med katerimi ko najmočnejše Bitohe, Simser-hof in Seiriefweek. Od Vogezov do Rene «to med drugimi zelo močne utrdbe Hodtarald. Four-»■Chaiix in Soboerfburg. Ob Reni je mnogo močnih trdnjav, kakor tudi ob Rena-Rhone kanalu. Tam «o najmočnejše u-trdhe Belfort, 8tra*sbnrg in _ »Ti O mobranske armade. Da je domača fronta v Nemčiji zelo razrahljana, je razvidno tndi iz poročila, da sta bila aretirana ravnatelja dveh največjih nemških bank, ker nista hotela sprejeti kratko-dobnih obveznie finančnega ministrstva in sta s tem pokazala, da dvomita v nemško zmago. ljudje so uavsilili na banke in so zahtevali svoj denar; velike industrije so odpovedale poslovanje z bankami. Aretirana bankirja sta dr. Oswald Roesler, ravnatelj Nemške banke in Kari Goetz, ravnatelj Drezdcnske banke. Naciji se zavedajo tvojega kritičnega pdiožaja, kar je raz- Ameriški armadi primanjkuje nabojev Vojni pod tajnik Robert P. Patterson je včeraj izjavil, da v Združenih državah ni nabojev za težko artilerijo in da armada v Evropi potrebuje mnogo več municije, kot pa je bilo domnevano. Armada generala Eisenhowerja porabi v desetih dneh zalogo, ki je bila prvotpo določena za 35 dni. Patterson je na časnikarski konferenci povedal, da je ameriška armada od dneva vpada pa do danes |x>rabila 375,000 ton municije. Patterson je tndi povedal, da ameriška armada na evropskih bojiščih izgiibi po 500 tankov in 900 trnkov na mesec in 'Va je zato nujno potrebno povišati produkcijo vojnega mater jala. Patterson je dejal, da potrebuje general Eisenhower 4000 do 5000 funtov municije vsako minuto, ali :?600 ton na dat.. SRBSKI NABODNI OSVOBODILNI SVET Brzojavni urad Nova Jmro-edina stvar, ki nam je ostala* slavija naznanja, da je bil 10. proti materjaini premoči našega sovražnika, dokler ni novo orožje pripravljeno za fronto. Zato mora biti vsakdo, ki sabotira našo voljo za odpor, n-ničeii.'* . Himmlcr je, kot pravi * Scorpion prvif dal navadnemu vojaku pravico, da s tem, da izvrši voljo naroda, sme tudi vstreliti svojega predpostavljenega častnika, ako bi zapustil svoje mesto na fronti. novembra za predsednika Srbskega narodnega sveta izvoljen Ifeograjski zdravnik dr. Bagje Neskovič. Narodni svet, ki šteje S8.1 poslaneev. zboruje v Beogradu. Poznejše poročilo naznanja, da je bil na zborovanju 1 1. novembra maršal Tito razglašen za narodnega junaka. — Zbornica je soglasno glasovala za ta naslov in maršal Tito je bil deležen dolgih! ovaeij. kupite en "extra- bono danes! imajo kruti osvojitelji zaprtega patriarha in s o bili duhovniki v mnogih krajih dežele po-inorjcni." Ruske zastopnike pa je nagovoril z besedami: 44Našim bratom Rusom želim povedati, da z njihovim prihodoma na zemljo naše domovine prihaja k nam zarja svobode, ki naj bo stalna in trajna." Kupite en "extra I Beograjski škof pozdravil osvoboditelje Radio postaja Svobodna Jugoslavija naznanja, da je bilo 12. novembra v beograjski katedrali ob prisotnosti najvišjih vojaških in civilnih oblasti ter zastopnikov zavezniških vojaških misij in velike množice občinstva slovesno cerkveno opravflo v spomin vojakov, ki so padli v bojih za osvoboditev jugoslovanske prestolice. Nadškof Josip, ki je namestnik srbskega patriarha, je v svojem govoru pozdravil narodno osvobodilno vojsko i n partizanske oddelke ter bratsko rd<**o armadG. Kot pravi radijsko poročilo, je ekof Josip rekel: *Nas ju-nanki narod »e je hraibro bojeval celo svoje življenje za sveti križ in zlato svobodo. To je bila, je in bo vedno njegova narodna zaobljuba. V teh bojih ni nikdar pozabil svojih slovanskih narodov. Skozi stoletja je ostal zvest svojim bratom Rusom z globokim čustvom do njili. Narodna cerkev j«' Wdrio stala ob strani naroda v dobrih in slabih časih. Ravno tako je tudi danes, ko Bombnik^ napadli Manilo Japonski radio je naznanil, da je 800 ameriških aeropla-uov z matičnih ladij napadlo pristaniške naprave in letalih v okcflici Manile in da je bilo poškodovanih nekaj 'bojnih ladij. Admiral Chester W. Nimitz naznanja, da je 'bilo hudo poškodovana ena japonska križa rka, dva rušilca sta bila potopljena, potopljenih aH hudo-poškodovanih je bflo več tan- BOJI ZA BUDIMPEŠTO Rdeča armad«) j e pognala Nemce čez Donavo južno od Budimpešte in je napredovala sedem milj vzhodno od fendim-pešte, Berlin pa naznanja, da so v teku poulični boji v jugovzhodnih predmestjih prestolice. Rusi so tudi presekali cesto, po kateri bi se mogli Nemci umakniti iz Jaszberenv-v Budimpešto. Nemci so bili vrženi čez Donavo pri Sol t u 42 milj južno od Budimpešte in rdeča armada drži 268 milj dolgi vzhodni bresr Donave od Beograda do vrat Budimpešte. Maršal Tito naznanja, da so Rusi in Jugoslovani prekoračili Donavo pri Somboru in so zavzeli Batino, 107 milj ju žno od Budimpešte. Skupna armada prodira proti zapadu in je prekoračila madžarsko -jugoslovansko mejo. Maršal Tito tndi naznanja, da so jugoslovanske in bolgarske čete čete zajedle Skoplje in da zasledujejo Nemce dalje proti Kačanikn. Pri zavzetju Škofija je bilo ubitih 1700 Nemcev, 9f)r> pa jih je bilo vjetih. Na bojišču so Nemci tudi pustili zelo bogat vojni plen, ki še ni bil preštet. AMERIŠKI ČASTNIK REŠEN V SLOVENIJI Partizani v Sloveniji peljejo na senenem vozu stotnika James (ioodwina i/. Baltimore, Mil.. in enega svojega ranjenca iz vojaške bolnišnice v svoji* skrivališče. POTOP OKLOPNICE TIRPITZ" POZOR ROJAKI! VAŽNO Glede pošiljatve za Jugoslav War Relief V zvezi z objavo War Reliefa Funda Amerikaneev Ju-ž nosi ova nskega porekla, ki je pred kratkim izšel in v katerem je naglašeno, da mora vse blago za reliefno ladjo biti v New Vorku do 12. novembra 1944, s tem popravljamo to poročilo kot sledi: Radi vojnih okoliščin se ne more izvedeti točen dan prihoda ladje in zaradi tega priporočamo vsem odborom, društvom, posameznikom, prijateljem in sodelavcem, da nadaljujejo z zbiranjem obleke in drngega reliefnega blaga brez ozira na preje objavljeni datum o prihodu ladje. Istočasno javljamo vsem, tako da se veste ravnati, da War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent ne SPREJEMA BLAGA IN POŠILJA-TEV NAMENJENIH POSAMEZNIKOM IN OBITE-LJEM V JUGOSLAVIJI, AMPAK SAMO KOLEKTIVNE POŠILJATVE ZA POMOČ NARODOM JUGOSLAVIJE. Nov naslov našega skladišča ic: WAREHOUSE, WAR RELIEF FUND OF AMERICANS OF SOUTH SLAVIC DESCENT, 161 Perrv Street, New York 14, N. Y. Rev. Strahinja Maletio, glavni tajnik. kerjev in tovornih pamikov. Pri boirihardiranju letotiee je bilo uničenih 130 sovražnih aeroplanov. Potop oklopniee -— TL Angleško zračno poveljstvo je izdelovalo načrt za potop velike angleške oklopniee Tir-pitz dva meseca iu oklopniea, ki je /a- prenesla pet angleških in ruskih bontb in torpedov, je bila slednjič v nedeljo dopoldne potopljena. Iz fotografij, ki so bile vzete dve nri in |m>1 po napadu, je razvidno, da se je velika bojna ladja v primeroma plitvi vodi v Trom-soe preobrnila in da je 70 čevljev njene dolžine Ti H > čevljev pod vodo. Pri napadu je bilo angleških Lancaster bombnikov pod poveljstvo ('omdr. Jamesa Bryan Taita. Jutro je bilo tako čisto, da so letalci zagledali oklopnico na razdaljo 20 milj. Zasidrana je bila v kristalno čisti vodi, v OZadjli pa šo v' rtlPfiem sončnem siju blesteli zneženi gorski vrhovi. Ko so bili aeropla-ni oddaljeni deset milj, je Tir-|>it/. pričel streljati s svojimi lopa lenimi topovi. Bombniki — 29 napadalnih in trije za fotografiranje — so leteli 13,000 do 16,000 cev-', ljev visoko. Spustili so bombe in tri ali štiri so 'ladjo zadele. Ladja je bila takoj zavita v plamene in dim ter se je pričela nagibat na stran. Poročnik Bniee B neki umi vr. Avstralije, je krožil nad ladjo in jo fotografiral; nagnjena je bila v kotu 70 stopinj in je bilo že videti rdeči zadnji konec. Nemci pravijo, da je bila večina 1(100 mož posadke rešena. Norvežani osvobojuje jo domovino Mesta v državi Iowi pričela graditi letali sra Iz Iowe prihaja poročilo, da so se skoraj vsa mesta imenovane države združila ter pričela izdelovati načrte za gradnjo letališč. V to svrho potrebni denar bodo mesta sama prispevala. Dosedaj se je v to svrho združilo že štirideset mest imenovane države ter iz-dalla v svrho financiranja novih letališč posebne bonde, katerih se je dosedaj že prodalo za lepo svoto $1,500,000. Dosedaj so pričeli graditi letališča, katera bodo veljala jjtfi,000,000. Zvezi n a vlada je že Obljubila finančno pomoč za to delo. Letališče v mestu < 'e-dar Rapids, la., bode merilo TjOO a k rov tor "bode veljalo $1,-500,(HV>. Mestno zastopstvo i«4 v to svrho izdalo le $325,000 bondov, kateri denar se je porabil v svrho nakupa potrebnega zemljišča. Zvezina vlada ji« prispevala z lepimi prispevki. Letališče v okolici mesta Dubuque bode vetjalo tudi $1.-500,000. — Mesto Waterloo je knpilo v isto svrho 1704 akre veliko zemlijšče, katero bo«'e pa več vetjaflo, kakor poldrugi milijon dolarjev. Mestna zbornica je privolila v to svrho svoto v znesku $450,000, dočini je zvezina vlada prispevala dodatno svoto $700,000. Mesto Davenport je izdalo za $160,000'bondov v svrho nakupa potrebnega zemljišča, kar velja tudi o mestn Mason City. Mesti Sioux City in Ot-tuarnwa bode ta imeli manjša letališča, kar velja tndi o mestih Fort Dodge in Clinton. Mesto Des Moines je povečalo mestne davke za eno tisoči nko za prihodnje leto in z tako dobljenim denarjem bode zgradilo svoje letališče. Mestna letališča bodo tndi zgradili v Algoni, Boone, Carol!, Centerville, Chariton, Clarion, Harlan, Jefferson, Oelwein, Rock Rapids, Sac City, Shenandoah in Sibley. UNRRA pripravljen iti na Balkan Zavezniški pomožni odbor UNRRA je po zatrdilu njegovega predsednika L e h m a na pripravljen iti v Jugoslavijo, na Grško in v Albanijo, k;i-korhitro pride do dogovora z vojaškimi in krajevnimi oblastmi. Neko jKiročilo iz lxmdona naznanja, da se norveške čete, ki so bile izvežbane v Angliji, bore z rdečo armado v severni Norveški in norveška vojaška misija je dodeljena vrhovnemu poveljstvu rdeče armade. Vojaški misiji načeljuje polkovni(k A. D. Dalil iu so v nji državni uradniki, ki bodo sledili armadi v osvobojene kraje Norveške. Poročilo iz Ktockholma naznanja, tla bodo v kratkem odpotovali v Kirke-nes norveški polieisti. ki so bili izvežhani na Švedskem.. Norveška brzojavna agentu-ra naznanja, da se Nemci u-niikajo Iz najsevernejšega norveškega okraja Finnmark v Troms okraj, za seboj pa uničujejo vse; živino streljajo, blago, ki ga ne morejo odnesti, pa sežigajo. Mesti Vardoe in Vadsoe sta porušeni; tovarne za ribje o-Ije so požgane, stroje pa so Nemci odnesli. Norveško prebivalstvo se seli iz Finnmarke in norveška kvizlinška vlada je prosFla švedsko vlado, da ji dovoli, da -se morejo Norvežani skozi Švedsko preseliti v južno Norveško. KJE JE HITLER? — SE VPRAŠUJEJO V angleški poslanski zbornici je prišlo na dan vprašanje nekega poslanca na vladnega zastopnika, kaj je resnice na govorici, da je Adolf Hitler pobegnil na Špansko. Vladni zastopnik na vprašanje ni odgovoril. Mihl tem pa švedska poročila naznanjajo, da je Hitler preklical vse sprejeme tujih di-jilomatov in ravno tako svojih najožjih pristašev in prijateljev. Vsled tega se splošno ugi-blje, ako je Hitler mogoče zblaznel, ali pa je mrtev. Slovaški predsednik žiipnik dr. Štefan Tiso je imel določen sestanek s Hitlerjem, toda sprejem je bil preklican. Londonski list 4 * Daily Mail" poroča, da je bil dr. Otto Dietrich, ki je vsak dan poročal Hitlerju o*dnevnih dogodkih, ponovno bi'1 oigo vrsto let bila jo želja vseh balkanskih Slovanov n--tnnoviti federacijo, v kateri naj bi bili združeni vsi Jugo--lovani, v£teve ustanovitev baFkanske federacije začasno ostavi. Naknadna dejstva pa kažejo pot: v drugi smeri. Dne septembra je jugoslovanski maršal Tito Brozo-vic ostavil otok Vis, ki je del nekdanje Primorske banovine v Jugoslaviji, ne da bi naznanil svojim angleškim prijateljem to zadevo, nakar je prišel v Sofijo baš, ko so se med Bolgari in Rusi pričela pogajanja glede premirja. Ls toča s no so bolgarski rodoljubi potom radio oddaje Sofija, poživljali vse »lovanske Balkance, da čim preje ustanove "federativno Jugoslavija ', katere del naj bodo tudi — Bolgarska, in nao se tej federaciji pridruži tudi grški del Makedonije . . . Povsem na ravno je ti*fi, da bi v tej veliki balkanski slovanski federaciji bili Srt>i v manjšini, — oni Srbi, ki se ne navdušujejo za Tita Brozoviea — in ta manjšina bi bila neznatna. Neoporekljivo dejstvo je tudi, da je Mo>kva enostavno vodila razprave z Bolgarsko sama, ne da bi to storila vzajemno z Anglijo. O teh razpravah se ni bas mnogo poročalo pri nas, v Zjedinjenih državah, dasiravno je bilo v Ev-rc pi > liano o sledečih dejstvih: V juniju je Bolgarska zaprosila Zjodinenje države za premirje. V avgustu je odpotovala bolgarska mirovna delegacija pod vodstvom Maša nova v Turčijo iu potem v Kairo, da se tam dogovori glede pogojev za premirje. Anglo-Američani so v Kairi zahtevali, naj Bolgarska takoj preneha z diplomat ičnimi odnosa ji z Nemčijo In izžene nemške čete iz Bolgarske. Položaj je bil tedaj nekako tak, kakor na Finskem. Bolgarski ministrski predsednik Bagrijanov, ni hotel privoliti v kaj drugega, nego v bolgarsko *1 nevtralnost", in, ker tei?a ni dosegel, je podal ostavko. Njegovo mesto je potem prevzel K os ta Muravjev, kateri je odobril vse zavezniške zahteve. Ves čas, ko so se vršila, tozadevna posvetovanja, so dobivali v Moskvi o tem natančna poročila iz Kaira«. Moskva ni profestovala, mesto tega je pa Moskvn nepričakovano ziiiitcvala od Bolgarske, naj slednja nemudoma i »pove vojno — Nemčiji. Rusija je potem, ne da In se zmenila za ostale zaveznike, napovedala vojno Bolgarski. V oni isti noči je bolgarski ministrski predsednik, Muravjev, odšel takorekoč po kolenih, k sovjetskemu poslaništvu v Sofiji, in tam prosil za premirje, v ka+ero je sovjetsko poslaništvo takoj privolilo. In od tedaj nadaJjc, -se Bolgari niso več mnogo zmenili za zapadne zaveznike. Bolgarski zastopniki, ki so bili v Kairi. so prav mirno in tiho "izginili", in tekom naslednjih štirih dni, ko so ruske čete zasedle Bolgarsko, je Moskva molčala! In j»otem, dno 0. oktobra, je Stalin ugodil bolgarskim prošnjam, in zahteval, da se v Sofiji ustanovi nova vlada. Tako se je prkVAa v Sofiji "narodna revolucija". Vzgojitelji in varovalci mladega bolgarskega kraJja so odstopili. M i ni ste reki predsednik Muravjev, je od- 0lTATJ5Ur*ll j, «uk®o, kako m je m podniUo t» vmvBoUfco tudi tlako**! papir in drttge tiakar aK* patnbštime. Da at vijaki saai*uraje redno dopoettjanje UaU lahko gfedo upn^iiAtm 4* roka • tam," da imajo tedne, 6e t« mogoče, tita prej plačano aafočntoo. aLiNE BI OBNOVILI SVOJO HAftOOmro tS AAIlt in na čakaj-le n» opomtm, kar a stani prihranite upravniitvn Tekom zadnjih nekaj tednov je zgubila Amerika dva velika moža, Alfreda E. Smitha in Wendell Wifflrija. Med obema tema veljakoma je obstajala verska in politična ra&lika in prihajala sta vsak iz različne gn socialnega okolja, eden h velikega me^ta, dniugi iz far me, a nav^lio temu sta bila o-jbadva glasnika navadnega člo 'veka, zagovornika vlade ljud-ifitva, po ljudstvu in za ljud stvo. Četudi sta bila ohadva ■neuspešna kandidata za predsednika Združenih drŽav, sta vendar predstavljala v tem o-žiru znano ameriško prepriča-(nje, da more v Ameriki postati predsednik vsakdo negledr na to iz kakšnih oklrtščin ali iz kako revnega stanu (prihaja. Oba sta bila tudi vneta zsu : govornika enakopravnih pri iožnosti in prilik za vse, brez ozira na versko ali plemensko in stanovsko razliko. Smith in Willkie sta oba izhajala iz novejših amcrišcih ; prišel joneev. Smiithovi predniki so prišli iz Irske in on Fam je bil rojen na newvorski Vzhodni strani. Starši njegovo matere so prišli iz Irske v letu 1*41, ter so se naselili v stanovanju nad grocerijsko trgovino na Vzhodni strani blizu ponnola. Tu se je potem rodila Smith ova mati. Tudi njegov oče je bil rojen v new-vorskih delavskih četrtih. Iz pločnikov delavskih četrti New Yorka se je Smith povzpel do politične prominent nos ti, ter je bil "štirikrat izvoljen za governor^ d* zave Now York. Willkie je dorastel v moško, oziroma mladeniško dobo na farmah Srednjega Zahoda. !N"jegt>v stari oče je prišel v to do viol o g tisoči drugih nemških priseljencev, ki sio Šli za srečo, ter so želeli najti deželo, I kjer bi motril pvobodno živeti in misliti. Kot pristaš Karla Schurta, je moral Willkiejer I stari oče bežati iz Nemčije po ponesrečeni revoluciji 1. 1848. Naselil se je končno v Indiar-ni. kjer sta bila rojena tudi oba poznejša Willkieja — ma-1: Wendell Willkieja je bila ifitn^ako potomkinja nemške rodb»ne. - Kot sinova priseljeniških rodbin, sta oba podedovala globoko vero v versko in rasno toleranco, kajti oba, Smith in Wilik'e sta se zavedala, cfa so njuni prodniki prišli v A-meriko iskat svobode izražanja in prepričanja, tor enakopravnih ptflik za vse. Zato pa sta oba dvigtiiTa svoj glas* pro-ti aktivnostim zloglasnega Ku Klutbs Klana, M se je rac^ril t pt^ih letih po zadnji srtrotor* WILLLKIE. SMITH IN AMERIŠK A TRADICIJA ni vojni. Mr. Smith jo bil, kot katoličan, posebna tarča K*n-Kiux Klanovcev, ko je sprejel1 kandidaturo za predsedniško' mesto. In ko =e je v letu 1941' pojavil antisemitizem, jo bil. Smith med onimi, ki so uda-j rTli po širitoljih toga nauka sovraštva in Jih obsodili, da' rušijo edinost naroda v času, ko je skupnost najbolj potrebna. "Vodno smo složno živeli skupaj v. Židi, ter z vsemi drugimi različnimi skupinami in narodnostmi", je dejal Smith "ter bomo z vsemi močni« vodili borbo proti vsem, ki bi hoteli v tej deželi uvesti kaj dragega. " Že lota prej se' ie Smith izrazil: "Jaz sem za' fxjpolno .svobodo vesti vseh, in' za absolutno svobodo vseh cer-t kva in sekt. ter vseh verskih' prepričanj v okvirju zakonov, j In to naj so smatra za človekove p* a vice :n no za privilo-' ffij----Verujem tudi v človekovo skupnost in bratstvo". J Wendell Willkie je trdno veroval v iste principe. V svo-ii knjjg-i, "Ono World", katero je spisal po svojem poio--vaniu okrog sv^ta lota 1042. je dal jasno izraza temu sto-icmu preričanju, o skupnosti in tesnejšbmu sodelovanju člo-: veštva ea skupni blagor. V e-nem poglavju knjigo pravi: "Visok civilizacijo, tako so-; dim, je biti dosežen, ne z raz-' vitjem naše masne produkcijo.! ali z našimi iznajdbami in te l hničnim razvojem, pač pa z dosego tega, da smo mogli živeti .skupaj V isti deželi ljudje, različnih ver, prepričanj, ras; in narot, ampak hi motala v tem oziru voditi močnejše vsakdanja razsodnost, ki l>i ji narekovala ščitenje p r ;i v i e manjšin----Ačitono v okvirju toleranco demokracij morojo manjšine nuditi vedno novo idejo, ter timailacijo misli in akcijo, in so no izčrpen vir novih -il v razvoju narodove kulturo in napredka. Xnš na<"in življenja v Ameriki jo kakor delikatna tkanina, ki pa jo stkana iz mnogih niti, karr i r-so bile vtplotono tokom stole rlj tolerantnega sožitja in po žrtvovanje neštetih mož in zona, ki so ljubili svobodo nad vso. In i o jo zašč:ta za vas, I'Wogo i,n Imgaro, črno in beloj Žide in kristjane, tujerodno in domačo* *. Mr. Sinili 11 in Mr. Willkie bodeta zapisana v zcrodovini kot dva vol ka Američana. O-l>a sta predstavljala in t ud' pokropila, vsak na s»voj način, ameriško tradicijo, ki narekuje. da moreio živeti skupaj v tolerantnosti in siožno-ti jju-flje razl:č"ih plemen in narodnosti. X.iuna vera in njim vzgled sta zdaj postala dediščina in dol ame*iško tradicije in ame^;škeoInomn onakov roleti svežemu aromi. Nemci odhajajo iz Hammerfesta Berlinski dopisnik > l o c k -liolmskoffa lista "At'tonbla-1 let."' poročil, Ha so Xemei pri •eli odhajati iz IIanimert'o>ta, (i leži nfi najsevernejši točki Evrope na Norveškem. Pristaniške ob Severnem ledenem norju >o -Že napadli angleški x»mbntki, se daj pa so um bli-iii rtleča armatla. ki jo zavzela Petsamo in Kirkeues. stopil in njegovo mesto je prevzel Kimon Ojorjev. Vojna med Busijo in Bolgarsko je bila končžina in sovjetska vojaka je kortikafn prdko Sol^ar^ke proti JiT^osla-vqi. Z. novo bolgarsko'Vlado jo postopala ilofe, kakor s svojim zaveznikom, in bolgarsko četo so Sile podrejeno •sovjetskemu maršalu. Fjodor I. Tolhubinn kot dol ru-?ke vojske. Bolgarski ministorski predsednik Gjorjev jo okušal pridobiti za Bolgarijo crrški del Makedonijo in tako u-stanoviti .ivtononmo Makedonijo in Trakiio. — ln i=to-ca^no jo radio postaja Sofija pričela oddajati nasvete za ustanovitev balkanske federacije. ' O * ; Od onet^a časa nadalic jo vse občevanje zaveznikov nekako misterijozno prešlo v roke Sovjetov, oziroma državo, katera se pravprav ni bojevala z Bol^arsio. Tndi člani prejšnje pro-nacijsko bolirarskc vlade so prišli v 1? us i jo — kot jetniki, in amerl-ski uradniki, kateri ^o prejo zahtevali, da po sedanji vojni ne bo takozvanih ozomo j trgovinskega in političnega vpliva te ali one vlasti, so enostavno molčali; in Ansrleži, ki so Ostavil i srbskega "narodnjaka" Mihaj-loviča v prid Tlrvata. Tita Brozoviea, =o h:U morda noko-liko užaljeni. Churchill je potem zopoc v naglici obiskal Moskvo, kjer so mn je posrečilo pregovoriti Ruse, da so vplivali na Bol-iraro, naj slednji ne zahtevajo crrške^ra ozemLia in da sr> tudi Rusi preložili procrlašenje Balkanske Federacije, ter da se je ustanovilo nekako vzajemno peftitično postopanje napram Jugoslaviji. Kljub vsemu temu pa sedaj izgleda tako, da ustanovitev Balkanske Federacije ni baš tako daleč STANOVANJSKE HlSE IN OBLEKE IZ PLASTIKE Povojno stanovanjske hišo,, kafkoi- 1 udi v-a hišna oprav;r bodo izdelano iz frfa tike. Tudi -toli in postelje ter pro^ro-okim — ln oelo obh-ka stanoval« , v, IkmIo izd. lann ',z iblaifa. iki j«. n»pi-avlj<-no iz plastiko, katera ko ^kv. bi ulodo udobnih stanovanj in modernih oblek — iz fo~a. ali boljo, iz lesene plastiko. ; monovano blano -o t>o-dor-e izdelovalo prorl v-om iz "<*'luloze", katera so pridobiva komičnim potom iz navadnega lo>a. Ta t vari na so bod -izdelovala kot iwstranski pridelek v tovarnah za izdelova-' nje papirja. Boljo obleko boil , l>a izdelano iz tvarino, kateri pravimo "kasoin'?, in katera so izdeluje iz mieka. Radi tozadevnih novih iznajdb in obotamj, so razni ^.m-Ijivci žo izumili nove šale. ka j tore nam p rod oči jo dokaj sme- šno |»rizoro, ki h|oc|r>val razno štor*4 po-«.kanili drevo- In prijalolj ara vpra-a, čemu -o tako po-zorno zanima in o^ltniuje šu»-ro raznosra drevja. Pa mu prvi odifovori: "Skušam najti pro--ior. kjer je ra-lo drevo, iz katerr*ira jo izdelana moja. praznična obleka." Pri tem j«' pa prvi prijatelj opazil, da i-ma flriuri prijatelj raztrgano hlače na svojem ••sodalu" in 5fa opozori tia to nodo-tat no-t novih blač. Tod/i prijatelj /, luknjastimi hlnčami mu takoj pojasni, da s(> hlnče T). K., in j da luknjo na 4isedaluM 110 pomen jaio rnztrarano-.t*?, kajti -to luknje so povsem naravno, — ker tam, kjer so sedaj luknjo na nosovih hlačah, -o prvotno ra-Io malo vejo na drevesu iz 'iv'ntoroirn so njegove hlače izdelane, kajti tndi na de-kah -o crrčo. katero navadno kaj rado mllete iz desk . .. ODLOMKI IZ DOMAČEGA ČASOPISJA Neki komentator je te dni po radio postnji W1JB izjavil z oziroin na bodoii-o kaznova-njo nemških baibar«»v: "Prvotna jezni kr jo vladala po vsem svetu napram nemškim barbarom povinlom razdejanja «"-o-ske vasi IJiIkm', -o jo v javnosti nekoliko ohladil.^, todn na .cli-ki zločinoi morajo biti kaznovani za -\oja. barbar-ka dela. V Kvrojii je nastala nova sj|;j _ -iIn sovraštva, katera bode na vedno vpljivala na mi-ijenje in naziranjo 200 milijonov Kvropojeev." ★ Nek drnui komentator je i-stočasno izjavil, po radio-po-staji WHX : "Istočasno, ko so ImmIo vršilo čiščenje nemškega naroda na. ta način, da. so likvidira vse nemške zločinee so-danje vojne, — in ko bode na-cijska stranka za vedno vniče-na, — mora -o skrbel i za io, da so vsi moški Nemčio jin v-e boira-tvo nem-ke^a naroda vj»otrobi v pi-\'i vrsti za to, o vsoj Kvropi razdejali." * Magazin "New Republic" prioličuje članek, katerega jo spisal pisatelj Panevoti- Mor-}>bopoulos, ki >e bavi s >eda-njini položaj oni na < trškem. V č'anku kritikuje razne pisatelje, kateri nastopajo proti irr škim l>atrijotom organiziieijo KAM in žele povratek ^rško-^a kralja |»od amrleško kontrolo. Pisatelj povdarja, da <0 partizani ali K A.M osvobodili velik dol firške, utsanovili svojo lastno in neotlvisno upravo v dožoli lin preprečili rovolu-'<*iio. tako, da (irkom ni 1 rol?a Us i I je vid i vlade, za katero no marajo . . . DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK XnJl*l«-» i a J»- >*«>t)n<1na laviMlUa. k«ko vnmtnt* -.i^HCkl ir7jivl)ar> ■ mo, ki ven ga prejela o«l brata i/. It ali j« I. novembra. 4M4. Uti j.- ^lu /il \ jogo-lovnih ki vojaki in j« Iti m ' I čin poj < mu i kil. Kot v «>111, tla Ihi rojake, ki -o t-tin doma, za ni mulo, zato Va-pr«»~im, - m Jonm i7. Loškega Potoka, vas Travnik. PUiiio j«- pisano 14.. r*.. I1H4. iu s,. gla-i: Ifmga Sponkam Ti. «1a n-m živ, iu -«• nahajam v l»oJn:ci. Hi I som innjett v nogo aprila. Xe lio nič liutit ara. »anio zdravi -o b«;lj pola h ko. V južno Italijo -eni pii-t l 2*-?. julija. Doma -o j.- v toni času. kar nimaš zvezo z domom. marsikaj dogodilo. Xaš;l vn- »«• Ho tal pogo rola. Ostalo ji* ^amo r hiš. Po/gali -o Italijani avgn -ta 1942. Travnik zra-stel mnogo lepši in modernoj->i. IIWriicro poto*ko -o cele. T>o uui -o bili vsi /i\i in zdravi v t-a-u. ko -oni šol od doma. -ložo. France in jaz -tno vsi pri naši \';iiw|ni vojaki. Siesire -o bile doma ter pomagajo, kjer n ko«ler t roba. .Mama -o kar dobro drzi. Mnogo je prestala, in -«■ l>o! Bili smo štirje v in tornaeiji. Jaz, France. Pilila in Angela, /en-kih so bilo Milno naš.^ dve /. Travnika. Iz t etra lako vitlih, kako so na«* i m« li fašisti /opitim-. V logor jn .»«' bila lakota, da jrh jo^ mnogo ihI lakote pomrlo. \fa-ma in domači so nas r« -ili, ker - - i Z I V I IZVIRI Spisal IVAN HATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji jo v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do danas njega dne. Cena $2 Lično ▼ platnu vezana. 13 poglavij — 413 strani KNJIG_A_R N A SLOVE NIC PUBL" COMPANY 216 W. 18th Street New York 11 KUHARSKA KNJIGA? - i HE] Recipes Ali tilJr^ Nations RECEPTI VSEH NARODOV ^Hm NOVA IZDAJA 00 STANE SEDAJ Ob ^Knjiga je trdo vezana in ima 821 stranici fteoeptl so napisan) v angleškem jesikn ponekod pa so todi v Jesikn naroda, ki nm je kaka Jed peeetano v navadi Ta knjiga Je nekaj poeetanega sa one. ki se sanlmajo sa knbanje in se hočejo v njem iftmbolj tsveAati In ispopolnitl Narofite pri " KNJIGARNI SLOVENIC Pl TOLISHING CO 216 West 18th fttre* New York IL N. ^ Sedmo državno posojilo v Kanadi dobro napreduje <» ljudje nakupili ve«« obvez-j jnic, kakor jo bilo določeno za' t r. ali oni kraj. V kolikor pri! de jo v (postov kraji severnega' < »ntario, kjer je mnogo naših' rojakov, za moremo danes po-J mčati. da je tem okrajem od-nKi.ien nakup vladinih obvoz-' Jiic v skupnem znesku $1,62»"), ■ Oiitin od to skupne svoto so i jndje takoj počet kom novenv! jhra nakupili imenovanih oh-' j veznic za $t>07.700. Municipalne volitve v Ontario I Vne 4. decembra se Jvodo v raznih občinah provinci je Ontario vrnilo občinske volitve. Vsakdo, ki želi torn povodom vciiti. mora bit: pravilno re-^i-tiirau, in ako mu ne hode radi toga mogoče oddati svo ' .]« .ca glasu, mora to summit'1 J sebi pripisu! i. Vsakdo, ki želi | imenmaneg:i dno voliti, naj -e| jin-prioa, je !i njegovo in k« na . itiH-niku vol'lcov. V mnogih slučajih o praz-1 no val i v Kanadi piaznik ;pro-| mi rja kakor v Zedinj**uih dr 1 /a % ah. 1 <-')n, poa <»<1oiil so jej] praznoval spominski dan pre-j; mit ja prve -voUnvne s, ojne, ka- I torn trajalo Io borno dobo ] manj kot četrtino stoletja- Te- 1 daj. k o -*mo pri nas, v Zed i- . njenih držajih in tudi v Ka- . muli ptaznovali prvo pravo ] premirje, }»ili so vojaki, ki so i l»o»'e za < le mokra c i jo v sedanji i tovni vojni, še mala deca i — in se«laj sf» ta deca vojaki, 1 ki >o hor.' v v srh krajih sveta. T»-daj, povodom premirja prve svetovno vojno, bila je slovenska naselbina v Kiirk- . land I-riko, Ont., ^ neznatna, t has kakor je bilo sedanje me- i sto Kirklaml Lake, Ont., Še no- i znatno naselje, kt jo bilo tako ^ majhno, da so morali iti voja- i ki -o javiti v naselbino Cobalt. 1 T>anr> je položaj seveda, dni- ^ nam po-iljali pakete. I »oni; . jo bilo tudi to/ko, ko niso ni< na kart«* dobili, k r je bil Jož« j pri Partizanih. Ko dobiš, mi takoj odpiši ii 'pošlji j>o a vi jonski pošti in po kak rlolar. Mnogo To po , ztlravljam in Autona in stric; n „ , * Rudolfa. VJ Tvoj brat. .1 \ a n. » * o . . ... Hragi mi rojaki in rojakinje Iz t« pi^ma lahko vidite k.-tko pomo>' -o jwit robni naš q.siromaki doma. Zato darujuif u j in zbirajmo. kar največ more o ino. za | m"»i i m m*- Domov in i. oj Xa.i živijo na-i bratje in so 0 itre! Pomagajmo jim! p Poz. I ra v \ s m *"• i t a t el jorn 01 k. Varr.da. i- . * * i .\ntoinia Li\ ne. i- 1 Delcvanje organizacije CIO ii | v Kanadi "j I/, raznih krajev Kanada prihajajo [toročila o skrajnem .n zadovoljstvu kanadskih rn Jdarjev iti rudniških družb z delovanjem annri^ko velike k ee. Razna rje med imenovano organi-1 z.u'ijo, dolavst-vom in rudniš- * ki m i družbmni na severu postaja vodno -labše. M.od nood- ' vidnimi unijami in rudniškimi družbami vlada prav dobro so- * gla-jc. do<"'im a lada neprestani ne-|»oraznm 7iioovočanjo plače za svoje člane, in v Kirkland Lako zalit« \a organizacija, lo/aj v' ostalih krajih provim-ij Ontario in ill Que i h «-. Hiše v mestu Quebec so premajhne Quobei*, Que. Tukajšnji župan. Lueien Borne, je te dni naznanil, da postajajo stanovanjske hi-«* v mest n Quebec premajhne, radi resar je svetoval -tavl>enikoni naj -krbe za to. da liodo v novih hišah v«'(• rodbinskih stanovanj, zlati pa takih, v katerih bodo za-inogle stanovati rodbine, katerih člani -o mnogoštevilni. — Mnogim takim rodbinam namreč v mestu ni inogoče najti primerno velikih stanovanj. V severni Kanali pridelujejo sočivje s pomočjo elektrike Poljedelski oddelek k an a d s koga don linija [M>ro<"-a, da so \ pokirnih pokrajinah prieoli prnlelovati sin-iv.ie s pomorjo elektrike ]>o ruieinu, katerega so izumili Hn-i v sibirskih po larnih }K»krajinali. Medtem ko pridelujejo If-usi na skrajnem sovent svoj«1 -orivje že več let. so tozadevtr p<.skusi \ Kanadi šo novi. toda pričakovati je ravno tako doluv vspehe. ka kor v Sibirn. V polarnih krajih Rusije i-majo \ raznih pokrajinah mnogo akrov ij;0\-»i*ut in na večno zjLtncrznjone zemlje obdelano. Ta zemlja, ki je zelo rodovit na, so električno ogreva, in na njej se pridela vse za domačo rabo |»otrobno sočivje, kljub lomu. da >o oni kraji nad -e vernim polarnim krokom. \ Kana
  • rednja vlada je tndi ustanovila posebno preizkuVvaino električno farmo zapadno od AYliiiehorse v teritoriju Yukon, milj ju žno od se<-onieg;i polarnega kroga. Skcraj utonil v — ovsu Brownsville. Ont. — Farmer -T. K. Fenn, ki jo to dni nakladal oves v svoji m skladišču na \oz, da odpelje ta oves na kolo« Ivor, je preveč hitel z svojim deiom. Radi tega se je velikanski kup ovsa pričel valiti nanj in na voz. v katerem >ta. bila \ prozen a dva konja. Oves* je pokril farme rja, konje in voz. Toda farmer ni hotel vtoniti v svojem ovsu in je ril skozi svoj pridelek, dokler ni srečno <4priril" na prosti zrak. Potoni jo odšel na prosto in presekal steno shrambe, napravil dovolj velik izhod, -kozi katerega .je rešil tndi obn konja. Sedaj pripoveduje sosedom, da so inneli konji — dovolj ovsa za mesec dni. NesPorazum v kanadskem ka-Ibinetu. — Obrambni minister. Hcn. J. L. Ralston podal ostavko \ kabinetu o«; redu je kan.-nl t s k e vlade je prišjo lio llespo-.razmifti mo«| raznimi ministri, ee-,ii- je minister za / ino obr.imbo, IIoil J. L. Rai-'-•toii. podal ostavko. Sedaj -e jtll«l. javlja, da l>o»le ininl-ter jvojiie mornariee. \l.-i Oonald. «"M"lstopil. P«>-ie«Iiea temu bo.lo najlirže ta. da pii parla men!. Kriza > nastala \ kana«! >kein kabinetu v-l< d tega. ker. j - prišjo ,{,, iir>|ninizuiii:i. glc-| de vprašanja koliko mulaljnih vojakov hod«* t relni poslali \ i nožema t v<» tekom se« lan je svetovne vojno. Obrambni alt vojni mjui-ter Ralston j<* nam-i*iV i/razil msioiije in jo tudi priporočal, da bode treba poslali v Kvropo in druge krajo, tudi vse ono vojaštvo, katero jo sodaj' |m>1 robno za ovoiilual,-rr- domače }>oire!ie in obrani bo. V Ottawi kaj prevladuje mnenje, da bode minister vojne niornari <*«•. zgoraj imenovani Mael>o na I d, podal r>stavko, in da ra «li tega »pride prav gotovo do no\ ih splošnih volitev v Kanadi. t Race — rešiteljice The Pa>, Man. — Norman Atkinson i/. Flin Flon, ter C'b. Russott in Kima lowing iz Mi-netto. Man., so se te dni izgubili v močvirnem gozdu, ko so nabiral los za kurjavo, kajti zalotil jih je snežni vihar. Šolo po tridnevnem iskanju -o jih našli so se pre/i vi ja Ii z divjimi racami, katero so pekli v goz«lu s ]*om knjfgnf!) : • • .................(a,,........................ MoJe Ime ........................................ fit. nllca aH Box M............................................ Mesto ln država............................................... "Glas Naroda" 216 W. 18th STREET NEW Y0BK11, N. Y. ""—'sik*. --- Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA ^^ J E D N 0 T A NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje ze 51. leto Članstvo 39,150 Premoženje $5,500,000.00 solventnost k. s. k. jednote zna s a ) Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni ln nadsolventnl podporni organizariji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnlne, razne poškodbe, operarije. prot! bolezni in onemoglosti. K 8. K. JEDNOTA sprejema moike ln ženske od 1«. e«Mkve; 7jl Severno in Južno Ameriko.' 11. konvMieiji je nadalje dospel tndi nr^Vorški pravo-davni; nadškof .Vdam. za .redno s za-' |«1opnikl rti^kf-cra sovjet^kejra' ipo-l;mio-rov v provineijnh bodo tudi,! da so prirojajo povso«! mski KOKVENCIJA EUSKIH KANADČANOV V * TORONTO, ONTARIO koncerti, razstave, it«!.. jn da se ustanove jnjsebne stipondi-je za tozad<>vn«' dijake v ka-1 rut«iskili vseučiliščih, i Ka/,jiravifjn!o ->o je tudi o načrtih in načinih na poilla^L ka-;terih IxkIc delovalo na io, postane pi i jatetjst vo mvd Kanado in KnsiJ«> i.- ven'-je. ka-|kor je sedaj. | Federacijo Buskiii Ranad-čimov sjt u-tan«>vili v Kanadi pi«*d »iveini leti. Članstvo te or*rmiiza<-ije -laIa dosedaj v Rusijo za raznih p«>- ttri*fvič*n. m«'d temi devet am-| bulmie, bolniških posttdj |in noši« vilno toplih odej, |>o-riin, itd. I>iii* !». iiovfuitbra se je vi.-i) j v Kini:- Kdwanl hotelu velik liankft. kator- mu -o prisostvovali višji zastopniki kamniške \ la«h>. Kongros -o jo izaključil dn«- 12. novembra -/. sijajnim ruskim koncertom. Za povečanje kanadske vojske. — Prsdlog", da. se pošlje vse vojaštvo, ki je še doma.* v vojno Ottawa. 13. no\. — Tekom, minulega kdna vlada je po i vsej Kanadi velika razbnrje no-^t in -icer ne toliko raeli u ^otiiiesra izida volit, v v Zjedi-| nj«-n.h «li*žavah, pač pa radi ; kit i i*pa n j« ki -«' je pieH-la po1 v- j Kanadi, katere naimn jo i]n "silit osrednjo vlado, šlj,. v, !Kvropo. Dosedaj so pn d v-t in !];«».-iljali o«I tukaj \ Kvro|»r> lo I ve, jako. kateri so pro~fovolj-j Ho priglasili za vojno službo.I tla zakon jo tiuli podpiral mi-j ni>t»'iski predsednik AVil liana L. M-icKon/io. kakor tudi nj«- , [gov novi obrnniboni ; n i n i-t • • r | ___ g/nora! Andrew O. L. M<-Xrrn.gfelon. I Zopet drugi politiki so pa sedaj mnenja, da jo vojaštvo, \ kolikor pride \ poetov, bolj ]mUk bno v Kvropi, kakor pa doma, kajti ojačtuija sedanjo v«»j-ke na N'izozomskem in v o!-nir jn; X mčiji «o \ resnici pi.tiobmi. \f«ton u ko postaja agitacija v.u novi vojaški predlog \e«lno večja, je tudi go-le ral .M«-XaughtOii pričel deU> vati na to, i. Vsega skupaj -o do-edaj . Kana«ii pozvali k »•o;n-ivii !•• fiD.000 vojakov. ^wednesday, notjembfr 35- 1044 VSTANOVLJEN L. UM i lilUlIliill^-r^A^-U t lH» i ilUUmil-jž^A^r^MtliilHilHllli;-' Pisana Nati Spisal: J. F. MALOG RAJSKI Anton je Ktal poleg postelje in si-po zrl pred se. "Jaz vem. Tone, da niM tako trd, kakor si se delal!" Ali je bilo to res? V tem hipu se mu je omehčalo nekaj v prsih. Ženine be-►ede so gn pretresle. Vzbudile so mu vest in kar namo oh sebi mu je pojavilo vprašanje, kaj mu je vendar storila ta *e-na. da je ravnal tako -rdo. tako neusmiljeno /. njo. Zaskelelo fra je, ko s*» j0 zavedel, da je on kriv prezgodnje >mrti svoje soproge. Bilo mu je. kakor bi mu bil zaklioal kdo: ThijaJecr* Nenavadni, mehki o**titki ga preobvladali za trenotek. Sr-ee mu je velelo, da naj poklekne ob postelji pred bolnico ter jo prosi odpuščanja. Zdaj prvič v svojem življenju se je zavedal, da je imel gotove dolžnosti do žene, do te žene, ki leži zdaj umirajoča pred njim in čutil j*> prav živo, kako krivico Ji je delal ves i osrečil ubogo ženo, če bi ji pokazal, kar mu je v tem hipu prekinjalo prsi, slutil, da alo v prsih in odgovoril je ženi z navadnim, vsakdanjim gla»oni: "Pojdi, pojdi, kaj bi govorila tako! Nisi še tako slaba ne, da bi se morala poslavljati! Ve ženske mislite preeej, da ste na smrt bolne, če va< le malo zavije kje! Prej bo mene konec Jrot tebe!*' In Šel je ven. I boiea žena je obrnila svoj obraz proti steni . . . Nekaj dni po tistem pa so jo položili na mrtvaški oder" . ra. J>ol;po sta molčala ded«k in Arnica drug i>oleg drugega, zatopljena vaak v svoje mi>li. Oliema je bilo težko pri srcu, a oha sta menda čutila, da bi ndbeiui glasna tožba ne pomagala nič in da se je treba f>r«*z ugovora vdati temu, kar je neizogibno. In tako sta molčala. Motilo je samo ihtenje in jsemtertja kak gloibok vzdih ta molk. Anica se je stiskala k dedku, kakor bi se hala, da bi je kdo ne odtrgal od njega, on pa je gladil njene meilke, rumenkaste laske in ji brisal solze iz lic. Naposled pa se je zdelo dedku vendar potrebno, da izpregovori in ZiuVl je tolažiti deklico: "Nikar ne jokaj, Anica! Saj mami je dobro zdaj, dosti iKilje nego nama! Moliva zanjo, da l»o tudi ona prosila za naju pri Bogu!" "Kje pa so zdaj mama?" vpraša v svoji razmisijenosti in olročji nevednosti Aniea. "I, kje drugje, Anica, nego gori v svetih nehesih!" ji odgovori dedek ter jo poboža po razgretem lieu Deklii *a umolkne in povesi glavioeo. Ozre *** po sobi in zazdi se ji. kakor bi ti nemi stoli okrog in miza in klopi Še-letali med seboj ter pripovedovali si lepe povesti, kakrAne je poslušala ona tako rada, pripovedovali si o o neizrečeno I.*pem življenju, ki ga živi človek potem, ko so truplo zagre-bli v hladno zemljo. — Ozrla se je v leseni strop. Tam so si grče in druge lise nadele hipoma človeške podobe, zganile ^ in oživele. Šepetale so si o stvareh, katerih ona ni razumela, a vendar je poslušala in ^preletavala jo je sladka groza. Dolgo je zopet molčala in premišljevala, potem pa je o-pomnila : • "Ah, dedek, to mora biti lepo tam gori v nebesih!" 41 Pa &e kako!'* potrdi dedek. "Zakaj pa niso mamica mene vzeli s seboj?'* ' To ne gre tako.Aniea!" jo poučuje dedek. "Na oni svet n.ore le tisti, ki ga pokliče ljubi Bog tjakaj. Dekle je volja božja, moramo trpeti na tem svetu ter si služiti z dobrimi deli sveta nabesa." Teh dedkovih besed ni razumela, zato je umolknila zo-[K»t. A potem je vprašala: "AH naju mamica zdaj vidijo in slišijofM "To je da, ljubo dete! Mati naju vidijo in tndi vse vedo, kar govoriva in počneva. tega nikoli ne pozabi, da te gledajo mamica doli iz iiobes in nikdar ne stori kaj take. ga, kar bi si tnkaj ne bila upala storiti vpričo njih. ("'e boš pridna in boga^hoječii, bodo imeli nuiti V uebesili veliko veselje s teboj!" "Saj :bom pridna, dedek! Toda, dedek, če so mamicA v nebesih, potem , ti moia r l*ovc a Soldier", ki ira s»«. septembra jKiroča, da je na |M>ziv maršala Tita do 15. septembra prijavilo se 55 tiso«" zapeljanih slug, ki se naziva jo domobranci, četniki. ne-dičevci in Rnpnikovi domobrau ci, in se pridružili narodni o-svodilni vojski. Pričiikuje se nadaljni pristop več drugih vojaških oddelkov. Poziv maršala Tita ni bil samo oddajan preko radia, tem več ga je tudi jugoslovanska a-viacija v letakih metala na sovražne garizone. V Zagrebu so ustaobegnili. Vsem tem "zapcljaneem" }>o Ht^laj dnina prilika, da na vojnem poljn v »borbi proti Hitlerju dokažejo svojo ljubav do domovine. (SANR.) Razstrelba na tovornem parniku v Matane, Que. Dne novenubra se je ]>ri-petila v Inki Matane, Que., Kanada, na nekem angleškem tovornem parniku velika' razstrelba. V kolikor je bilo mogoče dognati taikoj po razstrel-bi, se dosedaj pogreša 48 članov pa m i ko ve posadke. Radi razstrelite se je parnik potopil nekako osem milj daleč od tlake na reki St. Lawrence. V kolikor je znano, se je rešilo le 17 mornarjev, kateri so bili na gorenjem krovu pa mika, ko se je pripetila prva raz-streliba, kateri je sledilo še mnogo drugih. Ti mornarji so se rešili v rešilnem čolnu, v katerem so priveslali v bližnjo luko Petite Matane. SESTANEK NAŠIH PRIMORCEV IN ISTRIJANOV Belgrad, oktobra. — Danes ob 9. zjutraj je bil sestanek Jugoslovanov iz Istre in Slovenskega Pri morja v 1'eho-slovaškem domu. Seja je vršila pod geslom: Mobilizacija Slovencev in Hrvatov iz 1-stre za Jugoslovansko narodno osvo)>odiliio vojsko. Sejo ji» pozdravil Boris Zi-herl, član propagandnega odseka splošneira štaba, ki je v svojem govoru poudaril velikanski- jMimen ol>orožeiiega odpora Hrvatov in Slovencev iz takozvane Julijske Benečije, ter pozval vse Jugoslovane iz Istre in Priniorja, ki prebivajo v Belgradu, da pristopijo v narodno osvobodilno vojsko in pomagajo k čim hitrejši osvo-* »odi t vi Istre. Trsta in Gorice. Kasneje je govoril stari politiku- iz Klovenskesrn. Priniorja dr. Vilfan in v imenu stare generacije izrazil globoko vero v osvoditev ljudstva iz Istre in Slovenskega Priniorja |*>d spretnim vodstvom maršala Tita. Vsi navzoči so se takoj odločili vpisati se v edini ce, ki bodo sestavljene iz istrskih ljudi, živečih v Bel-gradu. Maršalu Titu, graditelju Nove Jugoslavije, je bil poslan telegram, v katerem je bila izražena neomajana zvestoba in velika hvaležnost za slavne zmage nad okupatorji in pripravljenost Wig r aj s k i h Tstrijanov aktivno boriti se v borili, ki ho prinesla končno svobodo Istri, Trstu in Gorici. __(SANS.) Rumunski ministri aretirani Da so odstranjeni vsi oni Rumunei, ki so tekom okupacije sodelovali z Nemci, je bilo aretiranih več. visokih uradni kov in bivših ministrov, ki so služili od leta 1040 pa do avgusta letošnjega leta. Justični minister v sedanji vladi Lucre-stiu Patrascanu je rekel, da je poglavitna naloga nove vlade čiščenje dežele. The War Mm Ptirrr C«wb> mm has ruled that no Me in this atfs new rtnployrd in es-Nential activity may transfer te job withMt statement •T availability. M O S K O DELO Help Wanted (Male) M L A 1» F A N T jnn priliižiKHr — rs«l SHEET METAL WORK ER8 AND HELPERS VISOKA PI^<**A STALNO I»EI.O P«»VOJNO I»KI.O A Aim IAN SIIKKT 1IKTAL WORKS W5 W. iTth ST., Mizu rtth Ave. (22J-ZHI N. Y. C. HIŠNIK O H K K r R K PRIJETNE RAZMERE Vprašajte: HOUSEKEEPER KENMORE HOTEL 14r. E. iTinl STREET N. Y. C. M A S! I N I S T POSTAVITI STROJE, DELATI IZ NAČRTA KROJAČI STALNO I»EIjO — I»OBRA PLAČA rn — PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE KARI.NSKA EAST .Viti, Street New Vnrk City __ (222— i ŽENSKO DELO Help Wanted (Female) POMOČNIKI 1SKTŠENI IMAJO PREDNOST. PA NI POTREBNO VISOKA PLAČA — STALNO DELO B. & S. BRONZE FOUNDRY, INC. 30-17 — -2nd St., i, i. rlTY Riizn Queens Plaza iw>. M O L D E R S ISKr6E.NI IN VAJENCI - STAIJCO rtELO — DOBRA PLAf'A Z NADURNIM DEIX)iI BAKELITE PLASTIC 11B NASSAU AVE.. Brooklyn (223—22.") PLASTIČNI delavci ISKCŠENI ln VAJENCI TSAKOVRST.VO FABRIKACIJSKO DELO CORONET PI^STIC co. 2nd Floor — 7th AVE.. v y c (223—225) žensko delo Help Wanted (Pemale) hišnje in snažilke POLXI ALI DELNI C^S Vprašajte pri hi*nlku: SHELTON HOTEL 525 LEXINGTON AVB - Xft York City (223—228) IZVRŽRANE SlVALKE za OTROŠKE KLOBCKE IN ČEPICE D<»l»ra [>lii<'ln — politrnsn p1:i«'-:i 7.:i nn«l-iirnn ilelo — .Vi ur na te«|ett. M. fi O T K I N ru»2 W. ,°.7th ST.. N. Y. <*. __<221—227» FEMALE FINISHERS Sralno del«». — Dot»r:i plaT-a. — 4U ur. Prijetne delavske rar.uiere. KARINSKA 21 EAST ."With ST., New York City __i 221—227» CROCHET DELAVKE IN SPANGLERS NA OBLEKAH I*ohra - Stalin* «lel#». Vpra- šajte pri : Iti JO!' EMItROIDKK V 27« \V. »tih Street N. V. <*. ____ (222—22S t Š i v a 1 k e Stroj na ono iin dve Šivan k i IZVEŽBANE in UČENKE M> I R NA TEDEN — POI.DRI ftA NADI RNA PI/AČA , HITRO NAPREIM »VANJE STAR CANVAS & PAD, INC. 336 E. 28th Street Ml'rra.v Hill It-mKl N. Y. C. _____ <22:;—22!») y I V. A L K E NA OTROŠKIH OBLEKAH STALNO DEIiO IK»BRA PI^VČA CALIFORNIA CASUALS 102 FLATBCSH Ave, ltrooklvn. N. Y. YfA ____< j'SSl—22!*» S I V A L K E DELO NA PLATNI" — Tudi r.nVtniki Ponofl. iloiira xaeetna pla«*-a — nadurno tlel«! Stalno delo. Prijetne delavske razmere WHITE HO ('SE LEATHER PROD. INC., 36« Furman St.. Brooklyn. N. V. ( Boro Hali okraj t < 22JJ— 220» X4TC ŽENSKO DELO Help Wanted (Female) BOLNIŠKE STREŽNICE SPLOŠNO DEI/"! , I KE: OI> J>. — PROSTA HRANA Dobre delavske razmere. Vprašajte- MISS HOWARD, 42 \V. 74th St. V Y- ___(223—225) SOBARICA — SNAŽILKA rOODNB IRK — PRIJETNE RAZMERE KENMORE HALL 14."» EAST 2Tird ST. N. Y. C. (223—225 > KUPITE EN "EXTRA" EON D OANEE1 STREŽNICA V ŽIVALvSKI TRGOVINI Zanesljiva. močna — Trgovina s psi — Zafetniea sprejemljivo GREENS KENNEL SHOP TltfXi ::7 A VENI "E Brooklyn HA (223—224) Ne pozabite krvavečega naroda v domovini! — Poilji-te Vaš dar še danea Slovenskemu Pomožnemu Cdboru. 1840 W. 22nd Place, Chicago, ni. SNAŽILKE ZELO CISTO URADNO P O S L O P J E PRIJETNE DELAVSKE RAZMERE Poctnitv s pia<\>. STALNO — DOBRA P O C E T N A PLAČA Bnl ni .^k a Za v: i rova litina rfjodni kraj za vse podzemske železnice 1501 Broadway tiu.izr 4::r.i st.i n. v. r. 2 E N E IN DEKLETA OD 10 IX) 30 LET \'a-zno \v»jno (lck> — Povo j -na bodoči>o*ct Kraj sr«*di mesta, jirijetn« <«ra^je. 4« l*R na TEDEN — ««e na I*R«» /.A ZA^CTNICE za ufuo 4 do ."> t»ilnov. — Ena ura zn «J«**»I. Vprašajte: WHISK LABORATORIES 146 W. 45th St., N. Y. C. __ 122ft—22!» i ŠIVALKE ZA BLUZE Stalno deto. izvrfttne razmere: ^istl zrak. BENSEN BI.OI SE ISth Avenue, Bro<»kyln. N. Y. __{221 —22S i DEKLETA ZA SPI.« »AN« » I »KIA t V TOVARNI ZA OBLEKE I n*hra platmi — Pm'ojtio iMMtin'iio^T. SYLVIA DRESS CO 2Tk1 VVi*st 2t»th Street New York <'iiy Tel. «'H. -I «mi» I ^-j-j_j MOŠKO in ŽENSKO DELO HELP WANTED (Male and Female) ŠIVAČI IN SIVALKE NA OBLEKE Naradrm ur — nadurno delo fti«* in pol. — Svet.ll. £i»tl in -/.rn-'-ni prostori. — POVOJNO DELO. — rk __(221—2271 T'METNE CVETIJCE Iavežhani izdelovalci šopkov. Dobra plafti. izborne delavske razmere. — WEINER HAIilES, 02 W. .18th St., N. V. C. (221_22f! I TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU. DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour v angleščini iapod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano ie nikdar poprej. "Najbolj razburljiva poveat ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po pofei. jj Mlog« teh knjtfle aelo omejena. Je prtporoflJWo, d« poSlllt« naroČilo prej ko mogoče. K naročilu pHloflta r cotoTtno om. sn.mke (Zdmfenlb držav). - Ntroftta lahko prit KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COHPAHY■ fl« Wea« lttk Htrmt N»w Y*rk U. N. I AS X Jjopv , NKW YOU "