Današnja številka obsega 8 strani.
„NOVI ČAS,,
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
NOVI CAS
Štev. 35.
V Gorici, 27. avgusta 1914.
LIST STANE:
za celo leto . . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ posamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Leto V.
Ob grobu Sv. Očeta Pija X.
»Ubog sein bil rojen, ubožno sem živel in kot ubog želim umreti!« — To stoji v oporoki Sv. Očeta in te besede nam najlepše označujejo* njega kot imejitelja najvišje oblasti in kot namestnika Kristusovega tukaj na zemlji. Ni mu bilo za to, da bi ga kralji in cesarji obiskovali, da bi se mu klanjali učenjaki, da bi ga povzdigovalo časopisje. Edina njegova skrb — to nam povedo zgornje besede — in vse njegovo hrepenenje in delovanje je imelo le en sam smoter: Kristusa in njegova načela v človeški družbi uveljavljati ter varovati pravice njegove in njegove Cerkve. Pozabi! je pri tem na brate ir sorodnike, ki jim ni zapustil prav nič; in prav milo je citati v njegovi oporoki, kako on, najvišji dostojanstvenik n'i svetu, prosi Sveto S lico, naj bi po njegovi smrti njegovim priletnim sestram dajala podpore mesečno 300 lir. Izrecno prosi tudi, da bodi njegova pogrebna slavnost kolikor mogoče preprosta, ter izraža željo, da bi ga pokopali ne na kakem vidnem mestu v baziliki sv. Petra, ampak globoko v prostorih pod njo. kamor se le malokdo izgubi. Neznana oseba mu je bila podarila 100.000 lir v izboljšanje bornega stanja, v katerem žive njegovi bratje. Ni te vsote on bratom izročil, dasi bi jo bil lahko, ainpak prepušča odločitvi svojega naslednika, če hoče on to storiti ali ne. Svojim nečakom je zapustil ne veliko vsoto 10 tisoč lir, pa tudi tu prepušča svojemu nasledniku, da to izroči ali ne, kakor se njemu boljše zdi. Tako se nam kaže Sv. Oče res kakor Kristus, ki ga je zastopal tu na svetu. Ubog, ponižen od srca in poln le ene želje, izvrševati voljo Tistega, ki ga je poslal.
Iz življenja Pija X.
Sveti Oče papež Pij X. je bil rojen 2. junija 1835 v mali vasici Riese, nedaleč od Trevisa v sosednji Benečiji. Tedaj je bila ta dežela še pod Avstrijo. Torej je bil Sv. Oče rojen Avstrijec. Oče njegov Ivan Krst. Sarto je bil občinski sluga in pismonoša. Mati pa Marjeta, rojena Šanson, je bila šivilja. Družina je' bila velika, saj je štela 9 otrok. Pokojni
papež je bil med njimi najstarejši. Krščen ie bil takoj drugi dan po svojem rojstvu 3. junija ter je dobil pri krstu ime Jožef Melhijor. Krstni boter mu je bil očetov brat Anton Sarto. Stariši so bili revni in so morali trdo delati noč in dan, da sta mogla pošteno preživeti sebe in svojo veliko družino. Mali deček je bil zelo nadarjen. Njegovi učitelji so kmalu opazili, da ima jako bistro glavo in da bo še kaj iz njega. O Veliki noči I. 1846 je prijel prvo sv. obhajilo. Ljudsko šolo je obiskoval najprvo v Riese, potem pa je bil vpisan v gimnazijo v bližnjem Castelfraneoi Moral je hoditi vsaki dan v mesto in domov, kakor to delajo dijaki naših okoličanskih vasi. Oče mu je umrl 1. 1852, ko je bil že v bogoslovnem semenišču v Padovi. Bil je pri svojih študijah vedno prvi. Dne 18. septembra 1. 1858 je bil Jožef Melhijor Sarto posvečen v mašnika. Drugi dan, 19. septembra, je imel svojo prvo sv. mašo v domači vasi. Potem je bil kaplan pri župni cerkvi v Castelfranco. Deset let je tako kaplanoval. Nato je bil premeščen kot župnik v Saizano, kjer si je s svojo ljubeznivostjo in dobrotljivostjo pridobil srca vseh. Bil je duhovnik res po srcu Jezusovem in vzgleden v vsakem oziru. L. 1875 ga je škof poklical v Treviso in ga tam imenoval za kanonika stolne cerkve. Tu je deloval tudi kot profesor bogoslovja v semenišču in pozneje še.kot generalni vikar. Jeseni 1. 1884 je bil izvoljen za škofa v Mantovi. Tedaj je Leon XIII. baje rekel: »Sarto je najzaslužnejši in najljti-beznivejši med škofi!« V znak svojega velikega spoštovanja mu je tedaj papež podelil tudi silno lep naprsni križ. Kot škof je vso svojo skrb posvečeval duhovščini, med ljudstvom pa je napravil konec verski inlačnosti. Posebno skrb je posvečeval tudi šolstvu in duh. semenišču. Bil je brezmejno radodaren in deloval na shodih in v društvih za zmanjšanje bede med ljudstvom. Ni čuda, da je bilo vse žalostno, ko je 1. 1893 zapustil Mantovo.
Papež Leon XIII. ga je namreč 12. junija. j893 imenoval za kardinala, 3 dni ppžrieje pa ga je določil za patrijarha v Benetkah. Tudi v svoji palači v Benet-
kah je živel silno preprosto. Njegove tri sestre Roza, Amalija in Marija, ki se niso bile poročile, so šle k njemu in skrbele za njegovo gospodinjstvo. Dasi sestre patrijarha in kardinala, so v beneški palači vedno ostale preproste ženske z dežele. Novi patrijarh je bil zelo radodaren, tako da so prišle njegove sestre dostikrat celo za hrano v zadrego. Sam je ostal ubog in preprost. Ko je bil imenovan za patrijarha in kardinala, si je bil nabavil za okoli 100 lir obleko svojega prednika. Seveda je bila ta obleka izgubila barvo, da ni bila več rdeča, kakor bi marala biti pri kardinalu, ampak je postajala vedno bolj bleda. 1'oda Jožef Sarto radi tega ni prišel v zadrego. Dovtipno se je takoj pošalil: »Kaj? Morda je pa to znamenje, da posta-njem papež!« — Beneški reveži so ga kmalu vsi poznali. Dan za dnem so bili pri njem. Kdor je iskal pri njem sveta in tolažbe, je našel v njem najboljšega očet. prijatelja. Kmalu je bil mož, ki ga je v Benetkah vse poznalo in vse rado imelo. Toda novi patrijarh je v Benetkah znal pokazati tudi svojo jekleno voljo, posebno tedaj, če je moral različne slabe navade v verskem življenju iztrebljati. Tu je bil trden kot skala in ničesar drugega ni imel pred očmi kot le čast Božjo in pa rešitev nesmrtnih duš. Svojo posebno skrb je posvetil v Benetkah tudi katoliškemu časopisju, za katero je žrtvoval neštete vsote. Različne razvade v cerkvah glede petja je v posebnem odloku 1. 1895 strogo prepovedal. Mnogo je deloval tudi za izboljšanje stanja delavcev; za izobrazbo mladine, pri ustanavljanju kmečkih posojilnic in delavskih podpornih blagajn, uspešno je tudi posredoval pri nekem štraj-ku v drž. tobačnih tovarnah. Vse to mu je pridobilo v delavskih krogih največji ugled. »Moli in delaj!« o tem je dostikrat pridigoval in slavil v svojih govorih mnogokrat one, ki si služijo kruh z delom svojih rok. Celo pri italijanskem kralju Viktorju Emanuelu samem je bil v velikih časteh. V aprilu 1. 1903 so slavili položitev temeljnega kamna novemu zvoniku pri baziliki sv. Marka. Pri tej priliki je prišel v Benetke kmalu potem tudi kralj Viktor
Emanuel. Kardinal ga je obiskal Kralj ga je sprejel z največjo ljubeznivostjo in se dolgo časa ž njimi pomenkoval. Kaj bi bil kralj tedaj ž njim govoril, če bi bil vedel, da postane ta kardinal čez 3 mesece papež!
20. julija I. 1903 je umrl papež Leon XIII. Dne 26. julija se je patrijarh kardinal Jožef Sarto podal v Rim v konklave k volitvi papeža. Nešteti so se bili zbrali polni ljubezni okrog njega. S solzami v očeh in globoko ginjen se je ločil ;0d morja, ki je je imel tako rad. in od svojih Benetk, ki jih je ljubi! iz celega >rca. »Ziv ali mrtev«, je rekel, ko se je poslavljal od svojih vernikov, »upam, da vas zopet vidim. Med tem pa molite za tne in za konklave!« — Tako je bil prepričan, da bode svoje drage v Benetkah \malu zopet videl, da si je na postaji v Benetkah kupil žel. listek v Rim in nazaj. Mikdar več ni mogel te karte porabiti. N*ikdar več ni videl svojih Benetk. Tisto železniško karto pa si je ohranil kot spo-r.in na najlepše dni v svojem življenju. Pozneje, ko ga je obiskal lani v Solunu .imorjeni grški kralj Jurij, in mu je hotel ložef Sarto dati v spomin nekaj res redkega, pa mu je dal tisto karto z besedami: j»Dam Vam najljubše, kar imam.«
Dne 31. julija se je pričel konklave in 4 dni pozneje, 4. avg. 1903, je izšel kardi-Jal Jožef Sarto kot novoizvoljeni papež z njega. Dolgo, dolgo se je upiral, ko io mu prigovarjali, naj sprejme najvišjo bast, a obenem tudi najtežje in najodgovornejše breme na svetu. Sprejel je je ko-tečno z besedami, ki jih je govoril Kristus na Oljski gori: »Če ne more iti ta -celih od mene, ne da bi ga izpil, naj se igodi volja Gospodova!« - Kardinal si e izvolil ime Pij. ker je silno spoštoval 5apeže, ki so nosili to ime!
Dne 4. avg. letos je minilo ravno 11 et, kar se je to zgodilo. Iz borne kmečke-lise, iz navadnega kaplana ga je Božja Drevidnost pripeljala na najvišje mesto. Ta okolnost mu je pridobila takoj izpo-;etka simpatije vesoljnega katoliškega judstva. Bil je 68 let star. ko je zasedel papeževo mesto. Dasi torej precej v letih, e bil vendar poln najsilnejše volje, hoditi udi kot papež pri delu za Kristusa in prenovitev sveta v Kristusovem duhu po -avno istih potih, po katerih je hodil kot ?.upnik, škof in patrijarh. Dne 9. avugusta 1903 je bil kronan v baziliki sv. Petra. Svoje delovanje je začel s tem, da je po-lelil kot namestnik Kristusov blagoslov /semu katoliškemu svetu, rimskim reve-cem pa še isti dan 100.000 frankov.
Delovanje Sv. Očeta Pija X.
Dne 4. okt. 1903 je izdal Pij X. svojo )rvo veliko okrožnico. Mislili so, da bode )ostavil tukaj bogve kak bleščeč pro-iram. ki bi ga občudovali vladarji in državniki, modroslovci in učenjaki. Toda irogram se je čisto preprosto glasil: •Vse v Kristusu prenoviti!« — / smislu tega programa je on nastopil kot ireobrazitelj onega življenja, ki najbolj ;ajeda v srca kakor posameznih narodov
tako tudi posameznega človeka. Ljudstva v Evropi so se pričela vedno bolj oddaljevati od Boga, celo države so izločile iz svojega delovanja vse, kar spominja na Boga in versko življenje. Celo katoličani, ki so v srečni posesti onih naukov in sredstev, ki edini morejo privesti k pravemu blagostanju tu na zemlji in h ko-nečnemu smotru po smrti človeka in človeško družbo, so se pričeli potapljati vedno bolj v versko mlačnost. Koliko izmed katoličanov je pozabljalo, kaj imamo v Cerkvi, v sv. zakramentih in molitvi! Drugi so se pričeli oddaljevati od Cerk ve, edine nositeljice polne resnice in milosti tu na zemlji, s tem, da so se udajali novodobnim naukom nekrščanskega mo-droslovja in rušili celo temelje, na katerih je sezidano naše versko življenje. Zopet drugi so se skušali osvobojevati od cerkvene avktoritete, češ ona naj ostane samo v cerkvi, a na gospodarskem, socialnem, političnem in leposlovnem polju nima nič govoriti in odločevati. Res velike nevarnosti so se dvigale proti Cerkvi, proti verskemu življenju, proti onim smotrom, za katere je človek od Boga ustvarjen. Pij X. je te nevarnosti poznal. Silno težka je bila naloga, ki jo je on hotel izvesti. Oče in pastir je hotel biti cerkvi in človeštvu, pa tudi zdravnik, ki iz ljubezni do bolnika brezobzirno z ostrim nožem vse odstranja iz telesa, kar je gnjile-ga, gnojnega in nezdravega. Ne roganje sovražnikov Cerkve, ne upiranje prizadetih v Cerkvi sami, ne zasmehovanje in kritiziranje različnih večjih in manjših u-čenjakov niso mogli vplivati na pok. papeža, da bi odnehal od svojih reform.
Nastopil je proti krivim naukom z veliko okrožnico »Pascendi«, ki jo je izdal 8. septembra 1907, v kateri je natanko razložil ter obsodil t a k o-7 v a n i modernizem. Kakor bomba je padla v svet ta okrožnica. Zakričali in upili so vsi, ki so bili po njej zadeti, bodisi izven Cerkve ali pa v Cerkvi. »Kdor ni z menoj, ta je proti meni!« tako je govorila okrožnica. Mi katoličani pa smo v tej o-krožnici dobili v roke takorekoč katekizem, v katerem gledamo kakor v zrcalu zmote sedanjega časa in spoznavamo resnico, ki se nam jo je držati. 1. sept. 1910 je papež še na poseben način določil, kako se morajo duh. brez izjeme s prisego zavezati, da modernističnih naukov nikakor nočejo izpovedati, temveč se vedno boriti proti njim.
Velikansko pozornost in neizmerno veselje pri vseh dobrih katoličanih so vzbudili njegovi dekreti glede pogostega sv. obhajila. Poklical je vse h Kristusu, ljudje pa so se čudili, ker jih je klical h Krstusu. Dan 20. decembra 1905 o-stane z zlatimi črkami zapisan v cerkveni zgod. do konca sveta. Tedaj je papež s posebnim dekretom pojasnil, kako lahko vsakdo vsak dan pristopa k mizi Gospodovi. Z drugim dekretom, izdanim 5 let pozneje 8. avg. 1910 je določil, da se imajo otroci voditi k prvemu sv. obhajilu takoj ko pričenjajo razločevati slabo in dobro, to je že v 6.-7. letu, in da
tudi oni potem lahko gredo vsak dan k sv. obhajilu. »V Kristusu vse prenoviti!« Tu vidimo, kako je veliki Pij X. svoje geslo prav pri korenini spravil v življenje.
Sv. Cerkev je določena za vse čase. Časi in narodi se spreminjajo. Iti dasi je Cerkev po Božjem zakonu v svoji ustavi, v svojih zakramentih in naukih nespremenljiva, ima vendar čudovito lastnost, da se lahko prilaga vsem narodom in vsem časom. Pokojni Sv. Oče se je ska-zal ravno v tem oziru najbolj modernega papeža. V Italiji je preuredil vzgojo d u-h o v s k e g a naraščaja ter ustanovil nov učni red za semenišča. Izdal je tudi enoten katekizem.
L.'1904 dne 19. marca je naročil posebni komisiji, da enotno in novim razmeram primerno uredi in izda vso cerkveno zakonodajo. Velikansko delo je s tem započel, ki se ga prejšnji papeži niti lotiti niso upali.
Uredil je dalje zakonsko pravo glede mešanih zakonov ter postavil jasne odredbe za veljavnost zakona.
V Rimu je preosnoval najvišje cerkvene oblasti, kongregacije, kakor sedanje potrebe to zahtevajo.
Takoj od početka svojega vladanja je obrnil veliko pozornost gojitvi verskega življenja. Dne 22. nov. 1903 je poelal obširne in podrobne predpise glede cerkvene glasbe ter leto potem določil, da se imajo za cerkveno petje izdati nove liturgične knjige. Izdal je tudi mnogo prekrasnih okrožnice na čast velikih svetnikov, n. pr. sv. Janeza Zlatousta, sv. Karola Boromeja, sv. Gregorija Velikega, kjer je ponovno navduševal duhovnike in ljudstvo za ljubezen do Kristusa in posve-čevanje lastnega življenja.
Posegel je tudi v socialno vprašanje z ozirom na nesporazumljenja, ki so se v tem oziru vnela posebno na Nemškem. Tam je jasno izrekel, da je tudi socialno vprašanje v prvi vrsti versko vprašanje, da moramo tudi na gospodarskem, političnem, socialnem polju sploh imeti Boga in njegovo proslavo pred očmi kot konečni smoter. Radi tega smo tudi tukaj na gospodarskem, socialnem in političnem polju odvisni od cerkvene avtoritete, ki tu na zemlji predstavlja Boga in tolmači Njegovo voljo.
Ravno enajst let je papež Pij X. zavzemal prestol sv. Petra. Kako mogočno se nam kaže v tem času vse njegovo delo. Neupogljiv kot skala je stal, ko je branil prostost sv. Cerkve in njene koristi. Prišel je predsednik francoske republike v Rim. Slovesno je papež protestiral, ker je predsednik obiskal laškega kralja in ga s tem priznal kot kralja tudi rimskega mesta. Vnel se je oster boj med francosko vlado in katoliško cerkvijo. Neupogljivo je papež zavrgel tiste posredovalne predloge, s katerimi je francoska vlada hotela spraviti cerkev v svojo oblast.
Ni iskal priljubljenosti v svojih energičnih korakih, ni iskal slave in časti. On je delal kakor Kristus, ki je iskal povsod le voljo nebeškega Očeta in je bil zato za-
smehovari ter izpostavljen trpljenju do konca. In kakor je rekel Kristus na križu: »Dopolnjeno je!« — tako približno je tudi Pij X. umrl z besedami: »Naj se zgo-d i volja Božj-a!« Umrl je združen s Kristusom, kateremu je živel in ki ga je ljubi! iz celega srca. Brez skrbi in smehljaje je odšel v Njegovem objemu s tega sveta. Kot svetnik je živel, kot svetnik je umrl.
Zadnji dnevi Sv. Očeta.
Smrt sv. Očeta je zadela ves svet popolnoma nepričakovano. Še 6. t. m. je prinesel »Novi Čas« pismo sv. Očeta, kjer poziva kristjane k molitvi radi vojske, ki
je izbruhnila v Evropi. Iskrena njegova želja je bila, da bi vojske ne bilo. In sam je hotel posredovati za mir med državami, pa je bilo že prepozno. On je bil res papež miru in ljubezni. Zato so vplivale novice o izbruhu vojske v Evropi hujše nanj kakor bolezen sama, ki se ga je lotila. Še 18. avgusta se je zatrjevalo, da ni prav nobene nevarnosti pri kataru, ki ga je papež dobil v soboto ali nedeljo. Toda 19. avgusta so morali žal že ugotoviti, da se bolezen v njegovih pljučih silno širi. Kmalu so vedeli, da ni nobene pomoči več. V največjem miru je prejel sv. Oče zakramente za umirajoče. Umrl je ob 1.10 popolnoči v četrtek 20. avgusta. Poko-
pan je bil 22. t. m. prejšnjo soboto zvečei v kripti bazilike sv. Petra v Rimu. Svoje sožalje so izražali k njegovi smrti naš pre-svitli cesar v prav iskrenih besedah, sožalje je izrazila tudi naša vlada in nemšk cesar. Vsa kat. cerkev žaluje po svojem o-četu. In zvonovi, ki so se tudi v naši deželi razlegali dan za dnem, so nam pripovedovali, kaj smo izgubili. Bodimo Njemu ki nam je tako blizu prinesel Kristusa večno hvaležni! Naša hvaležnost pa na obstoji posebno v tem, da izvršujemo \ svojem življenju njegove nauke, posebne pa njegovo željo, da se v sv. obhajili združujemo s Kristusom, kadar le moremo; če mogoče tudi dan na dan!---
VOJSKA PO CELEM SVETU.
Poročila so že polna krvavih bitk na vseh straneli in povsod je Bog doslej podelil zmago orožju našemu in naših zaveznikov. Trdno prepričanje imamo, da ljubi Bog nas ne bo zapustil. Le poglejmo, v kakšen imenu so narodi prijeli za meč. Avstrijski cesar prosi pomoči Boga Vsemogočnega v svojem oklicu na narode. Nemški cesar v globoko resnih besedah poziva k molitvi vse svoje ljudstvo. Bavarski kralj pravi: »Zaupanje v Boga in njegovo pravičnost bo krepilo našo vojsko.« Saški kralj kliče vojakom, naj molijo in potem pravi: »In sedaj pojdite z Bogom!«
Na drugi strani pa je oklic francoske framazonske republike brezbožen, nikjer nič o Bogu. Eranooski framazoni se v oklicu bahajo le s svojo modrostjo, ki pa obstoji vpreganjanju katoličanstva in Bogu zvestega ljudstva. In ruski car govori sicer o Bogu, a v isti sapi poziva podanike njemu sovražnih držav, naj prelomijo svojem cesarju prisego zvestobe, o Bogu govori isti car, ki kruto ravna s katoličani na Ruskem in jih preganja vkljub temu, da jim je v trenutkih sile obljubil svobodo. Na pravičnega Boga se sklicuje ona car, ki je slovanske Poljake, Rusine in polno drugih narodov držal v največjem suženjstvu in krivici.
Svojih, ki so mu udani, Bog ne bo zapustil. Zato pa imamo najtrdnejše prepričanje, da bo konečna zmaga z Božjo pomočjo naša!
* *
V evropsko vojsko 11 držav je posegla tudi Japonska. Doslej vojska med Nemčijo in Japonsko še ni izbruhnila, a bo mogoče vsak čas. Avstrija kot zaveznica Nemčije je primioirana pomagati. Zato so prerušene vse diplomatične zveze tudi med Avstrijo in Japonsko. Naša bojna ladja »Cesarica Elizabeta« se bo z nemški skupaj borila v kitajskih vodah proti Japoncem. V ta boj pa so se nenadoma vmešale Ameriške Zed. Države, ki pošiljajo
svoje brodovje v Jiho Morje. Ameriške Države so izjavile, da pomeni vsak napad na nemško posest v Aziji vojsko A-merike proti Japonski. — Ker se v afriških kolonijah že vrše boji posameznih čet, je jasno; da bo v kratkem ves svet v ognju.
Medtem pa jih Francozi dobivajo po grbi, da je veselje. Bili so od početka vojske že trikrat tepeni: pri Miihlhausnu, Lagardu in sedaj v bitkah od 20- 23. t. m. na celi črti od belgijske do švicarske meje. Olavni boj pa se je vršil okrog Met-za še na nemških tleh, kamor so pridrli Francozi. Sedaj beže Francozi na celi črti in Nemci so na Francoskem. Francozom so prišli na pomoč Angleži s svojo konjenico. Toda ta je bila od Nemcev že tepe-na. Nemci so v Belgiji zasedli dalje Bruselj in pa od trdnjave Namur, ki je zadnja trdnjava na poti v Francijo, je padlo doslej 5 utrdb. 4 se še branijo.
Nemci v boju z Rusi niso tako srečni ker imajo pač vojaštva proti Rusom le toliko, da jih zadržujejo. Rusi so na nekaterih točkah udrli v Nemčijo. Zato so Nemci umaknili iz Rusije tiste čete, ki so prodrle že daleč v Rusijo.
Tem hujše pa napredujemo v Rusiji Avstrijci. Naši so na levem bregu reke Visle dospeli že do reke Kamionke, polovica poti dio Padoma. Na desnem bregu Visle prodira druga naša armada proti Lublinu. Pri Krasniku, kakih 20 30 km od gališke meje se našim zoperstavi močna ruska armada 70.000—100.000 mož. V 3 dnevni bitki so se Rusi umaknili in bežali. Sedaj naši korakajo proti Lublinu. — V Bukovini pa so' naši vrgli nazaj 20.000 Rusov, ki so hoteli udreti v deželo.
Junaško se drže naši fantje na srbski meji. Po bitki pri Valjevem naši niso hoteli zasesti mesta, ampak so se rajši držali Lešnice, Ložnice in Šabca. Tam sedaj čakajo naši, kako prodira od juga druga naša četa proti Valjevem. Pri Višegradu se je 20. in 21. avg. bil krvav boj s 30 bataljoni Srbov. Naši so Srbe vrgli iz močnih
postojank čez mejo proti Užicatn. Tam si je boril tudi oni nemški oddelek, ki je h Skadra prišel v Bosno. — Dne 18. sc naši zasedli Plevje v Črnogori. — Kotoi so Črnogorci obstreljevali 21. t. m.- naš pa Lovčen.
Povdariti moramo še junaštvo naše male križarke »Zente«, ki se je rešila / moštvom do črnogorske obali. Rešilo se je okrog 170 mož v Črnogoro, kjer so sedaj ujetniki. Nekaj so jih gotovo rešiL francoske ladje. »Zenta« se je nato potopila. Občudovanja je vreden pogum našil mornarjev, ki so se vrgli v boj proti 50 krat močnejšemu sovražniku. Štiri francoske velike bojne ladje so poškodovane To je lep uspeh naše mornarice.
Kavkaz, ki je pod rusko vlado, se je spuntal. Turki se pripravljajo za vojsko z Rusi. Imajo že 300.000 ljudi pod orožjetr in močno brodovje, ki se ne boji ruskega Zelo dobro sta namreč Turkom prišl nemški ladji, ki so ju kupili.
Omeniti je še, da je tudi Egipt in Maroko (v Afriki) z nami in Nemčijo v vojnem stanju. To seveda ne pomeni nič.
To je glavni pregled dogodkov. V naslednjem naj pa važnejše dogodke natančneje opišemo.
Avstrijsko bojišče proti Srbiji in Ornigori.
O srbskih ¿rozovitostih
Ranjenci, ki jih vozijo domov, pripovedujejo o velikih grozovitostih Srbov . Višje poveljstvo armade je ukazalo uve . sti tozadevno poizvedbe, ki so dognale: Pri Srbskem Šabcu so našli več mrtvil vojakov naše armade, ki so bili oneča , ščeni. Našli so enega poročnika z razpa- : ranim trebuhom, enega vojaka z iztaknje- ■ nimi očmi, v votlini so bili vtisnjeni gum- : bi uniforme, našli so vojaka, ki je visel m drevesu, bil je brez glave in rok. Prebivalci v Srbskem Šabcu in v okoličanskil
krajih so streljali na naše čete večinoma iz zasede; osobito pa častnike in na male oddelke. Ko smo imeli Šabac že 24 ur zaseden, so še na naše vojake streljali. Krivci so bili ix) nagli sodbi ustreljeni. Iz neke tvorniee v Šabeu so večkrat streljali na naše ljudi, enkrat celo s tvorniškega dimnika v častniško menažo, kjer so bili zbrani častniki. Tvornico smo zažgali. Pri Mišarju so vjeli ljudi, ki so streljali na vojake, ki so skozi Mišar korakali. Poročnik, kateremu so pripeljali vjetnike, je u-kazal iz člcvekoijublja, da so izpustili neko nosno ženo. Komaj so žensko izpustili, je potegnila revolver in je človekoljubnega poročnika iz zasede ustrelila. Med bojem pri Tekerišu so razobesile srbske če te parlamentarno zastavo (bela zastava, , znamenje, da se četa, ki jo razvije, uda). , Avstro-ogrski poveljnik je nato ukazal, i da se ogenj prekine in se je približal Srbom. Ko je bil s svojimi ljudmi od njih 300 ' korakov oddaljen, so otvorili nanj in na j, njegove ljudi moreč ogenj. Srbske redne čete obstreljujejo posebno rade naše za-! vezališča. Našo patruljo, ki je nosila ne-' kega ranjenega polkovnika, so Srbi iz ' neposrednje bližine postrelili. Celo srbski 1 otroci se udeležujejo nečloveških krutosri.
i 30 srbskih bataljonov poraženih.
Na južno-vzhodnem bojišču, vzhodno : od Višegrada-Rudo so avstrijske čete po
-	vročih h jih dne 20. in 21. avgusta na celi ; črti vrgle nazaj okrog 30 srbskih bata-. Ijonov. Sovražnik je ime! seboj veliko ; število gorskih, poljskih in tudi težkih to-
-	pov.
Višegrad in Rudo ležita na bosansko-srbski meji (proti sanžaku Novi pazar, Višegrad ob izlivu Brzave v Drino, Rudo pa južno od Višegrada ob reki Lim, ki je pritok reke Drine. Oba kraja se nahajata na bosanskih tleh.
Veliko junaštvo naših.
V Sarajevo došli ranjenci pripo\e uujejo, da s) se za nas zmagoviti boji pri Višegradu-Rudi vršili z veliko trdovrat-nostjo in ogorčenjem. Naše čete, ki so se bile hrabro in z občudovanja vredno bra-vuro, so zadale sovražniku velikanske izgube. Iz dejstva, da so samo za eno utrdbo našli 500 mrtvih Srbov, lahko skle-pair», da so bile srbske izgube velikanske. Da so bile tudi naše izgube znatne, je pripisovati: veliki drznosti in preziranju usmrti, s katerim so se vrgle naše čete na sovražnika. Častniki pripovedujejo, da naših vojakov ni mogoče zadrževati in da jim je bajonetni naskok najljubši način boja.
Srbski vjetnki.
Medtem ko so v trdnjavo Rab pripeljati 1400 srbskih vjetnikov, ko jih v Oran pripeljali 3500, med njimi ranjenega Vašo Vujča, atentatorja Principa. Vujič je izjavil, da je pripravljen veliko izpovedati, ako se mu zagotovi, da ne bo kaznovan.
Vjetniki izjavljajo v pismih, ki jih pišejo domov, da Avstrijci lepo ž njim ravnajo.
Rusi beže pred Avstrijci.
Mali spopadi ob meji. — Naša konjenica izvrstna,
Rusi so; posebno vzhodno od Visle proti Lvovu na več krajih skušali vdreti v Galicijo. Prekoračili so tupatam mejo, a naši so jih takoj vrgli nazaj. V tem se je posebno odlikovala naša kavalerija, ki je kczake že dodobra nabila.
V	Tomaškovem so napadli naši divizijo sovražne armade. Dva kozaška polka in ulanski polk so morali bežati. Vpad ruske konjeniške divizije so naši odbili. Pri Iurynki in Kamionka-Strumilova so na-tepli po eno rusko brigado.
Tomaškov se nahaja na Ruskem, in sicer severno-zahodno od Sokala. Turvn-ka in Kamionka-Strumilova ležita v Galiciji, v bližini Sokala.
V	vas Dudinija pri Tarnopolu je vdrlo nekaj ruskih kozakov. Avstrijske čete so takoj prijele kozake, ki so se morali u-makniti, pustivši na bojnem polju 10 ranjencev in 30 mrtvih. Kozakom je pomagal oddelek ruske pehote. Kozaki so se spustili v divji beg. Od avstrijskih čet, katere so zapodile Ruse v beg, ni padel nihče. Imele so le nekaj ranjencev. Kozaki se zelo boje naše kavalerije in pa strojnih pušk. Napadajo le, če so v premoči.
Naše čete so zasedle mesto Sandomir ob meji. Naši zrakoplovci so pluli daleč v Rusijo in metali bombe.
Naši prodirajo!
Med tem pa je na levem bregu Visle prodiranje naših veselo šlo naprej. Med drznimi boji so naši prekoračili Liso Goro, najvišji hribovje na Ruskem Poljskem, ter so dne 24. t. m. dospeli do reke Ka-miena na polovici poti proti Radomu. — Naši bodo najbrže kmalu v Radomu, ki je glavno mestot gubernije istega imena.
20.000 Rusov tepenih.
Na Bukovinski meji pri Novi selici so Rusi napadli naše čete. Bilo je 20.000 Rusov. Naši pa so se tako dobro držali, da je sovražnik kmalu bežal. Več sto Rusov je vjetih.
Velika naša zmaj&a nad Rusi.
Na vzhodni strani Visle pri Krasniku so naše čete 23. t. m. zadele na močno rusko armado, ki je štela 2 arrnadna zbora — to je — 70.000—100.000 mož. Bitka je trajala 3 dni. Bojna vrsta je bila dolga 70 kilometrov. Se predno je bila bitka končana so naši vjeli 3000 Rusov, zaplenili 20 topov, več zastav in strojnih pušk s priprego vred.
Rusi so bežali v divjem begu proti Lublinu. Naši so vjeli več ruskih oficirjev, ki so se udeležili svoj čas rusko-japonske vojske. Vsi izjavljajo, da so naskoki av-
strijskih vojakov bili mnogo hujši ko napadi Japoncev.
^>emške zmage proti Francozom.
Velikanska bitka, v kateri se je borilo gotovo 1 miljon vojakov, se je bila 20. do 23. avgusta pri Metzu.
Zanimivo je, da poraze francoske vojske priznavajo celo Francozi. V tej bitki so bile tepene tudi angleške čete. Nemška poročila se glase:
Berolin (Kor.) urad) 21. avg., ob 6. uri 15 minut popoldne.) V bitkah med Metzom in Vogezi so priborile čete vseh nemških rodov pod poveljstvom bavarskega prestolonaslednika zmago. Sovražnik, ki je z močnimi silami vdrl v Lotrin-ško, je bil s težkimi izgubami na celi črti vržen nazaj. Več tisoč sovražnikov je vjetih in sovražniku vzetih veliko topov. Celoten uspeh se še ne more pregledati, ker se je bojišče razprostiralo v večjem ozemlju kakor v bitkah vojske leta 1870. in 1871. in se jo je udeležila cela naša ondi' nahajajoča se armada. Naše čete, prevete po nevzdržljivi sili prodirati naprej, sovražnika zasledujejo in nadaljujejo tudi danes bitko.
Metz leži v severo zahodni Lotarin-ški blizu francoske meje. Vogezi so pa gorovje, ki se vleče od juga proti severu ob meji med Francijo in Alzacijo. Proti severu meji to gorovje Gornjo Alzacije in Lotarinško. Črta med Metzom in Vogezi je dolga približno.90 km.
Berolin, 22. avgusta. Wolffov urad poroča: Glavni generalni štab naznanja z dne 21. t. m.: Med Metzom in Vogezi, premagane francoske čete smo danes zasledovali. Umikanje Francozov se je spremenilo v beg. Ta uspeh nemške armade je omogočil Nemcem, da pridejo za hrbet francoskim četam, ki so udrle v Zgornjo Alzacijo. Razumljivo je tedaj, da se Francozi z vso naglico umkajo iz Alzacije. V Luneville so nemške čete že vporakale. Nemci so ujeli okoli 10.000 tisoč Francozov in 150 topov.
Berolin, 22. avg. Po zmagi pri Metzu prodira nemška armada z velikansko silo v francosko ozemlje. Med Verdunom in Nancy-jem se neprestano vrši uspešni boji. Vshodno in zahodno od Dienze so Nemci izvojevali sijajne zmage. Nemška armada je izborno razpoložena. Vojno poveljstvo dela z vso silo na to, da se bo francosko umikanje spremenilo v vedno večji beg in zmešnjavo.
Verdun leži okoli 60 klm zahodno od Mctza in okoli 40 klm oddaljen v notranjost Francije. Jugovzhodno, kakih /0 klm oddaljeno, leži francosko mesto Nancy, ki je bilo nekdaj glavno mesto vojvo-dine Lotarinške. Mesto šteje okoli 110 ti-loč prebivalcev. — Dienze je manjši kraj v nemški Lotarinški južno od Metza in kakih 15 klm oddaljen od francoske meje.
Zaeno z operacijo prve armade je u-drl nemški prestolonaslednik s svojo armado iz Luksemburga v francosko ozemlje, in premagal na cbeh straneh Long\vy-ja se nahajajočega sovražnika. Longwj leži na desni strani reke Chers blizu južne belgijske in jugozahodne luksemburške meje in ima okoli 8000 prebivalcev. Mesto je moderno utrjeno. Druga nemška armada se nahaja sedaj severno cd francoske trdnjave Verduri.
Ta armada bi lahko sedaj med francoskimi četami, ki jih je na eni strani pritegnila nase prva armada in med onimi francoskimi četami, ki operijajo v Belgiji, udrla nemoteno proti Parizu in tako prišla za hrbet francoskim četam v Belgiji.
Berlin, 25. avgusta. O važnosti zmage armade nemškega prestolonaslednika na zahodnem bojišču severno od Metza ob belgijsko-luksemburško-nemški meji pri Longwyju se poroča iz nemškega glavnega stana, da je bila francoska armada raztrgana in da se je umikanje fran^ coske armade izpremenilo v nereden beg. Kavalerija zasleduje sovražnika. Nemška ofenziva je raztrgala francosko armado. Bitka se je bila v ozemlju, ki je pokriva gozd. Topničarji niso mogli z ognjem iz topov pripraviti napada, vsled česar je zmaga šc bolj slavna.
V vojski ne zadene vsaka kroglja!
V moderni vojski so boji v bližini in boji nož na nož zelo redki. Iz presenetljivo velikanske daljave se strelja iz pušk in topov. Umljivo je zato, da z daljave tudi ni podana gotovost, da strel zadene. Bolj kot kdaj prej velja zdaj stara resnica, da ne zadene vsaka kroglja. Pri največji vojski, ki jo pozna novejša zgodovina, japonsko-rusko vojsko mislimo, so opazili, da je približno 150. strel iz topa smrtno zadel sovražnika in da je šele 3300. strel iz puške tudi zadel. Ta račun je nedavno napravil italijanski strokovnjak Giorgio Molli z ozirom na številke v boju pri Kinču. Tu so zavzemali Rusi zelo dobro postojanko, s katere so jih Japonci šele z najbesnejšim bojem pregnali. Radi posebnosti bojišča je moglo poseči v boj le 4415 Rusov. Japonci so pa napadli s premočjo 35.000 mož, ki seveda tudi niso vsi prišli do strela. Na ruski strani je stalo' 54 poljskih topov, 10 mi-traljez, 5 strojnih pušk in 77 oblegovalnih topov, ki so bruhali ogenj in železo na Ja-pance. Japonci so napadli z 48 mitraljeza-mi, 17 ladjinimi topovi in s 198 poljskimi topovi. Ob stari taktiki (končna odločitev boj na nož, mož z možem, po streljanju napad z bajonetom) bi bil sovražen del gotovo uničen. Tako je pa padlo na ruski strani le 100 častnikov in 1375 mož, na japonski strani pa 133 častnikov in 4071 mož.
Okrajna posredovalnica za poljska dela v Gorici.
Vsled odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici z dne 18. avgusta 1914 št.
11871/1 se je dne 19. t. hi. pod načeistvom dr. Fr. Pavletič-a, odvetnika v Gorici, ustanovila za politični okraj Gorica o-krajna posredovalnica za poljska dela, ki ima nalogo posredovati izravnanje delavskih moči v posameznih občinah okraja t. j. skrbeti za to, da se delavske moči, sposobne za kmetijsko delo, potrebam primerno porazdele in izkoristijo v vseh občinah okraja tako ,da ne bode v posameznih krajih takih delavskih moči pre-ostajalo, v drugih pa primanjkovalo.
V	odbor posredovalnice za poljska dela so izvoljeni veščaki v poljedelskih in gospodarskih strokah, gg.: Viljem D o-m i n k o, ravnatelj kmetijske šole v pok. (načelnikov namestnik); Ernest K 1 a v-ž a r, kmetijski potovalni učitelj, (tajnik in blagajnik); Josip Kofol, mlekarski inštruktor; Anton Podgornik, učitelj na slov. kmetijski- šoli; Silvij marki O b i z z i, kletarski nadzornik; Svetoslav P r e m r o u, ravnatelj »Goriške zveze«.
Okrajna posredovalnica za poljska dela uraduje v poslozju c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici, soba št. 17 v II. nadstropju, in sicer za stranke za sedaj samo ob delavnikih od 9. do 12. predpoldne.
Da bode posredovalnica mogla svojo nalogo vspešno vršiti, poživljamo vse komisije za opravo žetve, ki so bile ustanovljene na podlagi ukaza poljedelskega ministerstva z dne 5. avgusta 1914 štev. 200 drž. zak., da posredovalnici nemudoma sporočijo, ali v doitični občini primanjkuje ali preostaja kmetijskih delavskih moči, koliko in kake vrste delavcev (e-ventuelno tudi breposelnih tovarniških in obrtnih delavcev), sposobnih za kmetijska dela, je v posamezih občinah na razpolago, in ednosno, koliko takih delavcev v dotični občini primanjkuje.
Vsa slavna županstva in preč. žup-ne urade pa prosimo, da ustanovitev o-krajne posredovalnice takoj razglasijo in naše delovanje vsestransko podpirajo.
Priglasitve in poročila v zadevah naše posredovalnice se bodo tudi od vseh zasebnikov hvaležno sprejemala in primerno uvaževala.
Sicer smo preverjeni, da nas bodo v našem delovanju z besedo in dejanjem podpirali vsi, ki umevajo, kolike važnosti je posebno v sedanjih težavnih razmerah, da se vse razpoložljive moči organizirajo za pospravljenje pridelkov in obdelovanje zemlje.
V	Gorici, dne 20. avgusta 1914. Okrajna posredovalnica za poljska dela:
dr. P a v 1 e t i č: načelnik.
Živinorejcem in poljedelcem!
Število delovne živine se je v naši deželi zelo skrčilo, vsled česar je treba temu nedostatku priti v okom.
Deželni odbor poživlja govedorejce, naj obdrže mlečno živina in teleta in naj prodajajo kot klavno živino le ono, ki je postala ne sposobna za pleme, oziroma, ki kaže biti za rejo neprimerna.
Tudi mesarjem bi bilo priporočiti, naj ne koljejo plemenske živine.
Dalje je treba misliti na to, da se u-blaži pomanjkanje živil za vsakdanje potrebe. Deželni odbor priporoča prav toplo našemu ljudstvu, da varčuje s temi živili. Kmetovalce pa poživlja, da sedaj in v naslednjih mesecih izkoristijo vsa prosta zemljišča s tem, da goje na njih zimske vrtnine in spomladne vrtnine in da napravljajo konserve sadja, vrtnin, so-čivja, kolikor bi se ti pridelki ne dali str-žiti.
Kmetijske organizacije in vsi zasebniki so naprošeni, da pomagajo ljudstvu v teh resnih časih s svetom in dejanjem.
Kdor se hoče v katerikoli kmetijski zadevi posvetovati, naj se obrne na deželni kmetijski urad, ki je vedno pripravljen pomagati
Avstrijski Slovani dobe plačilo za svojo zvestobo.
Iz Berolina poročajo, da so celo nemški najvišji krogi sklenili delati na to, da dobe avstrijski Slovani po končani vojski za njih požrtvovalno pomoč — narodno avtonomijo. Poljakom je ista že zago-tovljena po posebni proklamaciji.
JNovice.
Volitev novega papeža se bo vršila 31. avgusta. Vendar ni gotovo, da bi za prihodnjo številko mogli poročati že o novem papežu, ker volitev navadno traja več dni.
Splošna je žalost med našim ljudstvom radi smrti sv. Očeta. Svete maše so se darovale zanj ob veliki udeležbi povsod po deželi. Saj pa tudi ostane neizbrisen spomin nanj, ki je le Kristusu živel in Kristusa ljudstvu podajal. V Gorici so sv. maše zadušnice zanj predvčeranjem, včeraj in danes. Danes jo je imel z veliko slovesnostjo prevzv. knezonadškof sam. Vse oblasti so bile zastopane pri njej. Italijanski govor je imel Mons. Faidutti. Po mestu vihrajo z mnogih hiš črne zastave ali pa papeževe odete s črnim florom. Tudi mnogih okna kažejo znake žalosti. Pli-nove svetilke po mestnih ulicah so odete v črn flor in gorijo. Mesto Gorica se je posebno danes odelo v žalost radi smrti velikega papeža ljubljenega Pija X.
C. g. Edvard Mežnaršič, o katerem smo poročali, da je obolel, je okreval popolnoma.
Posle c. kr. okr. šolskega nadzornika za goriški okraj začasno rešuje g. prof. I. I p a v e c .C. pr. okr. š. nadzornik g. dr. Pavlin je namreč odšel v vojsko.
Izkazi o izgubah nam doslej še niso došli, ker državna tiskarna na Dunaju tiska nov natis. Kakor hitro dospejo, se potom knjigarne K. T. D. dopošljejo vsem, ki so jih naročili.
Poročila o vojnih dogodkih so takoj kakor, pride}», razobešena na deski »Novega Časa« pri knjigarni »Kat. tisk. društva«.
Črniška dekanijska duhovščina je poklonila v dar dne 24. t. m. križec in verižico svojem bivšemu dekanu, sedanjemu monsinjoru in kanoniku stolnega kapitelja
V (jorici v znak svojega spoštovanja in hvaležnosti. Nagovoril ga je starosta dek. duhovščine preč. g. župnik Blažij Grča ter mu izročil dar. Monsignor se je nato vidno ginjen zahvalil. Splošen vtis je bil, kako težko se je ločiti Monsignoru od prijateljev duhovnikov in duhovnikom od dragega in spoštovanega dekana. Bog daj Monsignoru tudi na novent odličnem mestu zadovoljnost in duhovnikom vrednega naslednika.
Novi tečaj »Rdečega križa« za pomožne bolniške strežnice v slovenskem jeziku se bo pričel okoli srede septembra, ker bodo trajali izpiti prvega tečaja 2 tedna najmanje. Pogoj za vsprejem je: ne-omadeževana preteklost, telesna sposobnost (trdno zdravje), najmanj Ijudskošol-ska izobrazba in stgrost 20- 40 let. Prošnje za vsprejem v ta tečaj naj se vlagajo pri vodstvu »Rdečega križa« v Gorici ali pa pri voditelju tega tečaja primariju dr. Ant. B r e c e 1 j u v Gorici, Gosposka ulica 6. Prošnje je opremiti z nekolekovani-mi uradnimi podatki o starosti, pristojnosti in neomadeževani preteklosti in vložiti najkasneje do 10. septembra na eno gori označenih mest.
Kraji, kjer so bili doslej nastanjeni vojaki, dobe zopet vojaštvo. Rekruti armade. in domohranstva se bodo odslei iz. ozirov na vojaško izvežbanje, posebno pa iz gospodarskih ozirov premestili izven svojih dopolnilnih poveljstev v take kraje, kjer so tudi doslej bile vojaške posad-se. Tako bodo odslej manjši garnizijski kraji, ki so gotovo obžalovali odhod čet, zopet dobili stalno vojaštvo.
Dne 6. septembra vsi verniki na Grad pri Mirnu! Vže par let sem izbirajo se Marijine družbe goriške okolice prvo nedeljo septembra h skupnemu shodu na Gradu nad Mirnom. Radi izvanrednh dogodkov bomo letos praznovali to nedeljo še bolj slovesno. Po želji pokojnega sv. Očeta Pija X. in s privoljenjem našega preljub-ljenega kneza in nadškofa priredimo prvo nedeljo dne 6. septembra izvanredno slovesno procesijo1, da izprosimo pri žalostni Materi Božji blagoslova in pomoči za našega preljubega vladarja, za naše pod o-rožje vpoklicane vojake in za našo preljuba Avstrijo.
Ob 8. uri zjutraj zbero se vsi verniki v župnijski cerkvi v Mirnu, od koder gredo v procesiji na Gradi, kjer se ob 9. in pol začela slovesnost.
Prečastite gg. duhovnike iz goriške okolice prosimo, da to slovesnost svojim vernikom v cerkvi prih. nedeljo naznanijo.
župnijski urad v Mirnu in misijonarji na Gradu.
Na znanje: Darovi in darovatelji bo-bodo v zaporednih izkazih priobčeni v goriških in tržaških slovenskih listih. To velja za pošiljatve na dr. Jos. Sreberni-ča oz. slovenski odsek Dež. pom. društva »Rdečega križa«. Seznam darovateljev po posameznih občinah se bo n a ž e 1 j o tudi priobčeval v istem redu, v katerem so pošiljatve na dr. Sreberniča prihajale. Vendar pa prosimo darovatelje, naj potr-
pe, ker nam je nemogoče priobčiti imena vseh darovateljev.
Pristopajte kot člani k Dež. pomožnemu društvu »Rdečega križa«! V sedanjih časih je vsakemu popolnoma jasno, kolikega pomena je »Rdeči križ« za celo armado, posebno pa za one, ki iz ljubezni do domovine morajo krvaveti in trpeti. »Rdeči križ« zbira že v mirnih časih sredstva, da more ob času vojske pomagati ranjenim in bolnim vojakom ter njih trpljenje kolikor mogoče lajšati. Vabimo vse, da pristopijo kot člani temu res patri-jotičnemu društvu, ki stoji pod pokroviteljstvom cesarja samega, sedaj, ko nam je njegov pomen v polnem obsegu pred očmi. Članarina znaša letno 4 K. Doslej je pristopilo, članarino vplačalo ter bilo v društvo sprejetih naslednjih 22 gospodov: Dr. Ivan Novak, odvetnik; Andrej Ipavec, profesor; Dr. Josip Sre-bernič, profesor teologije; Dr. Ignacij Ko-bal, katehet; profesor Mastnak; Dr. Bra-tina; Jernej Kopač; župnik Jakob Rejec v Solkanu; Adolf Schaup, telovadni učitelj; Josip Fon, državni in deželni poslanec; Josip Fo,n posestnik; Vladimir Kor-šič, učitelj; Matija Bizjak; Mihael Turk, brivec; Anton Gerbec, poslovodja; Andrej Čermelj, trgovec; Josip Kutin, trgovec; Fran Trnovec, čevlj. mosjster; Drašček Karol, pek. mojster; Ivan Faganelj, posestnik; Bačnar Filip, delovodja; Uršula Fon gostilničarka, vsi v Gorici. — Drugi v mestu in na deželi, sledite v čim večjem številu! Priglasila in članarino sprejema dr. Jos. Srebernič, prof. bog. v Gorici.
Šolsko leto. Kakor čujemo od raznih strani, žele stariši, posebno v mestu, in tudi drugod, da bi se šolski poduk začel o navadnem času. In to,je popolnoma u-rnevno, ker mladina brez potrebnega nadzorstva trati svoj čas s potepanjem ter pozablja še to, kar se je naučila. Tudi naša iskreno želja je, da bi šolske oblasti poskrbele za otvoritev poduka ne le na ljudskih, temveč tudi na srednjih šolah, ker je to v največjo korist ne le mladine, ampak vsega prebivalstva.
Začetek šolskega leta na ljudskih šolah v goriškem pol. okraju. — Od zanesljive strani smo izvedeli, da prične šolski pouk na ljudskih šolah kakor po navadi, t. j. s 1. septembrom, kolikor je to mogoče pri sedanjih izrednih razmerah. Šolska vodstva dobe v kratkem času navodila, kako jim je postopati.
Slovenska skupščina tretjega reda v Gorici je želela iti na božjo pot in sicer na Sveto Goro, kakor je že bilo oznanjeno, prosit Mater božjo blagoslova in pomoči božje za naše vojake in njihove družine. Namesto na Sveto Goro, bodo imeli udje tretjega reda na Kostanjevici svojo uro molitve pred presv. Rešnjem Telesom, da bodo dali zraven denarne pomoči, katero so že izročili za rdeči križ in družine vpoklicanih vojakov, tudi duhovno pomoč. Prihodnjo nedeljo ob 4. uri in pol popoldne bo presv. Rešnje Telo izpostavljeno in udje bodo skupno opravili predpisane molitve, namreč litanije vseh
svetnikov, potem bo še lahko vsak za se opravil svoje molitve. K obilni vdeležbi vabi vodstvo tretjega reda.
Slovesnost v Vojščici. Preteklo nedeljo smo imeli slovesno posvečenje Marijinih hčer v »Marijino družbo«. Ljudstva vse polno. Občina v zastavah. Prekrasen govor je imel prečastiti gospod dr. Ig. K o b a 1. Deklice so se z velikim veseljem posvetile Mariji Devici in ji obljubile zvestobo. Bog daj in Marija! Počastile so je Marijine hčere iz Komna, Zagrajca, Temnica in v velikem številu iz Brestovice, za kar naj jim bodi srčna hvala! Marija Brezmadežna poplača naj jim obilno nam skazano čast, in trud dolge, težavne poti! Hvala za pomoč sosedu preč. g. Jos. Kosu, kakor tudi dvema gg. bogoslovcema. Prve dni novembra sledi drugo slovesno posvečenje, novih, ravnokar sprejetih deklic. Ve pa spoštovane iti drage hčerke »bodite stanovitne in zveste hčerke Marijine, in Marija bo Vam zvesta mati!«
Dekliški Marijini družbi v Solkanu.
Nepopisno lepo in milo se nam je zdelo ko smo prošlo nedeljo 23. t. m. praznik prečistega Srca Marijinega, bili navzoči pri presrčnem dogodku v župni cerkvi sv. Štefana v Solkanu. Cerkev je bila res natlačeno polna. Pred oltarjem pa so bile zbrane prve cvetke Marijine družbe, ki so se kot prelep šopek posvečevale nebeški kraljici. Dekliška Marijina družba se je ta dan v Solkanu vstanovila! Kakor da bi žarek samega nebeškega miru zasijal nad ljudstvom, ki trepeče sredi vojskinega rneteža, tako se je zdelo vsem, slovesnost nežna, ki so bili zraven. Cela občina se je s posebno tridnevnico, ki jo je vodil preč. g. P. Ramšak, pripravljala na ta dan. Nad tisoč jih je zjutraj pristopilo k sv. obhajilu. — Sprejem je vršil Mcns .Jož. Pavletič. Po sprejemu je blagoslovil domači g. župnik Jak. Rejec dvorano*, kjer ima Marijina družba svoj sedež. Z vso iskrenostjo je članice v njej pozdravil on, ki se je za vstanovitev družbe toliko prizadeval. Bodi ta družba v srečo in ponos celemu Solkanu! Mi jo cenimo in radi imamo vsi že sedaj, in ji želimo najlepšega razvoja v čast Božjo in proslavo nebeške kraljice! č
Sir na prodaj! Iz Podbrda: Mlekarska zadruga »Sirarna« na Bači razpolaga še z veliko množina polnoinastnega sira. Cena je za kg 1 K 64 v. Kupci ogla site se dokler je še čas. Hlebi tehtajo' od 15—20 kg.
Pozor pred gotovimi ljudmi! Paragraf 308 kazenskega zakona določa: »Kdo z javnim razglaševanjem napačno, javno varnost vznemirjajočo govorico, brez zadostnih uzrokov raznaša ali naprej razširja neverjetnosti, je kriv prestopka in ga je kaznovati s strogim zaporom od osmih dni do treh mesecev !«-
Pod to določbo ne spadajo samo izmišljene govorice, ki se tičejo vojske in vojakov, ampak tudi tiste, nesramne govorice, katere laški iredentistični krogi mečejo v svet proti našemu prevzv. g-knezonadškofu in drugim veleuglednim o-
sebam pri nas. Niso to samo obrekokanja najbolj umazane vrste, s katerimi hočejo ti irendentistični krogi drugim škodovati sebe pa hinavsko predstavljati kot nekaj, kar niso bili nikdar, s tistimi govoricami se ljudstvo še mnogo hujše razburja, kakor pa z izmišljenimi govoricami o vojski!
Nevihte in toča. Skoraj teden dni so razsajale po gorah hude nevihte. Lilo je in treskalo,da je bilo groza. Pondeljck je vrli tega ponekod tudi toča bila in je posebno v Nemškem Rutu, v ~ Stržiščah in Kaiu napravila mnogo škode na ajdi, ki je tako lepo obetala. Posebno kraje pod Črno Prstjo obiskujejo uime že več let zaporedoma in uničujejo zlasti ajdo. Če ni toče, je suša, ali pa oboje ali pa prezgoden mraz, da ne more dozoreti. Sam Bog nam pomagaj!
Sv. Višarje. Župni urad v Zabnicah na Kor. poroča: Od slej dalje do rožni-venske nedelje bo na sv. Višarjih samo ob nedeljah in praznikih ob 7. uri ena sv. maša. V izrednih slučajih naj se pravočasno obrne na župni urad Žabnice, in se bo rade volje z vsem postreglo.
Velikodušen dar je naklonil »Rdečemu križu« v Gorici profesor na c. kr. žen-kem učiteljišču v Gorici in akademski slikar g. Anton G v a i z; svojih izza raznih umetniških razstav znanih mojstrskih siik je podaril v nominalni vrednosti pet-tisoč (5000) kron imenovanemu društvu z določitvijo, da pritiče izkupiček v enakih delih po eno tretjino — »Rdečemu križu« samemu, potem ubožnim rodbinam pozvanih vojakov in pa »Vojno-pod-pornemu odboru na ckr. okrajnem glavarstvu v Gorici«.
Zahvaljujoč kar najtopleje blagosrč-tiega darovalca na plemenitem činu, po-zivljemo imovitejše rojake, da porabijo ugicdno priliko ter odičijo svoja stanovanja s pristnimi umotvori, a hkrati zvrše plemenito delo ljudomilosti.
Razstavo slik, ki so na prodaj, je drage volje prevzel tukajšnji umetalni vrtnar g. M. Hnatyszyn (na Travniku) na čemer mu bodi tem potem izrečena iskrena zahvala. Slovenski odsek »Dež. poni. društva Rdečega križa« v Gorici.
Ponesrečena žena umrla. K nesreči v Selti Vp. se nam dodatno sporoča: Ponesrečena žena se imenuje Karolina B a v-oar in je umrla že prih. dan 17. t. m. Kamen ji je priletel na glavo ravno ko jo Pobožno prepevala litanije M. B„ zjutraj ie prejela sv. pakramente. Obiskal jo je tudi g. dr. Brecelj. ki se je peljal mimo Sela in ie bil obveščen o nesreči; računil ni ničesar. Stara je bila komaj 27 in pol let in komisija je dognala, da je bila drugače Popolnoma zdrava. Sorodnikom naše so-žalje.
Čevljarska zadruga v Mirnu je dobilo od vojne uprave toliko naročil za izdelovanje vojaškega obuvala, da bode za več mesecev zaposlena čez glavo. Vže sedaj izdeluje izključno vojaško oblivalo nad sto delavcev. V teli resnih in kritičnih
časih ko primanjkuje povsod zaslužka, spoznavajo s hvaležnostjo vsi, kolik r zaslug si je iztekel za našo občino naš preč. g. župnik Ivan Roječ deželni poslanec, ko je ustanovil z velikimi žrtvami »Čevljarsko Zadrugo« ki je največa zadruga te stroke v celi Avstriji.
»Soča« in »Primorec« sta nehala iz-jati pret. teden. Zadnji petek je izšla zadnja številka. Tudi znani laško liberalni list »Corriere« je nehal izhajati.
Poljsko delo v baški dolini. Z veliko težavo so ljudje posekli seno, pa tudi ne še povsod. Seči imajo še deloma v Nemškem Rutu, v Kuku, Stržiščah in v Pod-brdu. Pomanjkanje delavcev se.čuti zelo. A zdaj bo treba še seno spravljati s planin, da ga kasneje ne poberejo plazovi, treba bo mlatiti, otavo seči in to in ono težko delo še čaka, dokler ne pride najtežje, namreč sekanje drvi in spravljanje domov.
Deklica rešila vlak. S Hrvaškega poročajo: V pretekli dneh je pasla Manda Zepčevič iz Dragovaca goved. Ko se je s paše vračala je zapazila 10 korakov daleč v vrbah skrita dva kmečko oblečena moža, ki sta nekaj metala pod železniški most, čez katerega bi moral peljati vlak čez kratek čas. Deklici se je počenjanje neznancev zdelo sumljivo, tekla je in je mahaje z rokami hotela vlak ustaviti, a ker je strojevodja ni opazil, je mahala z robcem, nakar se je vlak ustavil. Vlako-vodji je deklica povedala, zakaj da je u-stavila vlak. Vlakovodja in en železničar sta se podala k mostu in sta našla pod njem res eksplozivne snovi.
Jezuitski general p. Fr. Ks. Wernz je umrl v Rimu. Rojen je bil I. 1842 na Virtemberšketn. Bil je znan znanstvenik.
Na smrtni postelji zgorela. Strašna nesreča se je zgodla v soboto, 15. t. m. na Dunaju. Ondi je ležala v svojem stanovanju že krog devet mesecev na jetiki bolna OOletna Genovefa Proscher. Bližala se ji je že smrt, njeno truplo je bilo le še kost in koža. Poleg postelje bolnice je gorela »večna« luč, napolnjena s petrolejem. V soboto zjutraj je šla nečakinja bolnice, go-ska Karolina \Vonschek, ki je stregla svoji teti, na trg in je pustila bolnico med tem samo v zaklenjeni sobi. Kmalu nato so se čuli iz stanovanja klici na pomoč. Priskočili so sosedje, ki so zapazili, da se pri špranjah vrat kadi gost dim. Udrli so v stanovanje. Postelja, na kateri je ležala bolnica, je bila v plampnu. Ogenj so hitro pogasili. Umirajoča revica pa je dobila težke opekline. Ko je došel policijski zdravnik, je mogel konštatirati le njeno smrt. Najbrže je gospa s premikanjem prevrnila poleg postelje stoječo »večno« luč. tako, da se je petrolej razlil po postelji, ki je pričela goreti. Gasilno in reševalno društvo sta bili takoj na delu.
Samouinor 17letnega dekleta. V ponedeljek okrog 7h zvečer se je vrgla z mostu čez Korenj v ulici Ponte Nuovo 17letna Jožefa Jerman, zaposlena v tovarni v Stračicah. Doma je iz 'Spodnje
hiške pri Ljubljani. Videli so jo nekaj časa hoditi tam okrog. Baje je jokala. Mrtva ni bila takoj. Ko so jo prenesli v neko bližnjih hiš in ji dali svečo v roke, je mrtvaško svečo še držala. Umrla je še le čez kake pol ure.
Framazonstvo in srbska propaganda.
Znano je, da ima evropsko framazonstvo svoje najtrdnejše korenine v Francih. Znano pa je tudi, da se je srbska mladina vzgojevala največ v Franciji. Dejstvo je tudi, da obstoji v Belgradu fra-mazonska loža, ki ima svoje društvene prostore v isti hiši kot znano srbsko društvo »Narodna obrana«, iz katerega izvira srbsko gibanje, ki stremi za tem, da razširi moč srbstva poitom nezadovoljnosti med avstrijskimi Slovani. Načrt je bil: Avstrijske Slovane hujskati, zanesti med nje revolucijonarnega duha in pripraviti tla do upora. Narodna dru štva, ustanovljena z namenom podpirati narodnost, pod tem namenom pa framazonstvo, naj bi služila v to. Srbsko društvo »Prosveta« je bila le podružnica fra-mazonske lože. Provzročitelj umora v Sarajevem, srbski major Tankosič in dru • gi njegovi kompanjioni, so člani frama-zonske lože v Belgradu. Tudi Princip je bil sprejet v to organizacijo. Neki francoski framazonski časopis je že 15. septembra 1910 napovedal umor avstrijskega prestolonaslednika Ferdinanda. Narodnost je bila samo plašč, ki naj bi zakrival framazonstvo. Srbski morilci so imeli pripravljen strup, s katerim bi si'po izvršenem napadu ali umoru vzeli življenje. Principu se to ni posrečilo, ker se mu je steklenica, v kateri je imel strup, razbila. Ali more biti človek, ki gre pri polni zavesti najprvo meril, potem se hoče pa zastrupiti, drugega kot framazon, to je član družbe, kateri vlada in jo vodi satan. Satan zanikavanja, satan razdiravanja gospodar teme in pregrehe! — To da misliti!
Najnovejše vesti.
Avstrijske čete pri Krasnlku poraiize 200.000 Rusov.
Dunaj, 26. avg. ob lOh zv. Po poročilih vojnih poročevalcev se je na ruski strani borilo 4—5 armadnih zborov s približno 200.000 možmi.
Ruska fronta se je raztezala od Fran bola do Jožefovega ob Visli. Rusi so najprvo pričeli boj z 2 zboroma, eden je prodiral severno od Frambola, drugi pa južno od Krasnika. Bitka je bila v nedeljo 23. t. m.
Pozneje sta udarila od severa najmanj še 2 ruska arrnadna zbora. Bitka se je nadaljevala in Rusi so bili popolnoma razbiti. V begu so se umaknili proti Lu-blinu.
Naša konjenica je sovražnika z vso silo zasledovala.
¡Ranjeni ruski general umrl v avstrijskem vjetništvu.
L v o v, 26. avg. Pogreb ruskega ge-'nerala Wamowskega, ki so ga Avstrijci 1 viel i. in je za ranami umrl, je bil danes.
I Srbski vojaški vlak zletel v zrak.
! Sofija, 26. avg. Bolgarski listi p'> I roeajo, da je bil železniški most čez reko ; Babuno razstreljen v hipu, ko je čezenj i vozil vlak z municijo za srbsko armado. : (Očividno je to delo bolgarskih vstašev.)
Nemci zmagujejo!
Dunaj, 26. Belgijska trdnjava Namur je padla. Nemci zavzeli francosko mesto 1 Lowigny. Francozi vrženi proti Verdunu.
Cesar Franc Jožef častital cesarju Viljemu.
Italija ostane nevtralna. Dunaj, 27. avg. ob 1235 pop. »Freni-denblatt« poluradno glasilo piše o izjavi ital. min. predsednika Salandre, ki je izjavil, da ostane Italija nevtralna. Zraven dodaja, da Avstrija popolnoma vpošteva razloge, ki Italijo silijo ,da ostane nevtralna. Avstrija Italiji ni sovražna. Italija bo kot nevtralna država zamogla nam in Nemčiji mnogo koristiti. Trozveza ni razpadla, ampak bo obstajala tudi pozneje še. V Rimu dobro vedo, da bi poraz Avstrije in Nemčije tudi za Italijo bil nesreča. Vendar na poraz teh dveh držav niti zunaj naše monarhije nihče več ne verjame. Nato zagotavlja list še enkrat vezi, ki vežejo Italijo z Nemčijo in Avstrijo.
Darovi.
III. Izkaz darov za Rdeči Križ.
Gorica. Mons. Jož. Pavletič pol-pol kron 60, preč. g. V. Tomagnin, kurat v pok., kron 10, Frančiška Lukančič kron 1, Fr. Orešec, ckr. prof. kron 10, vi. svetnik gimn. ravnatelj Dr. J. Btujak kron 5, njegova gospa soproga kron 4, sinko Ivo Kron 2, sinko Vladko kron 1, gospa Brunner po gdč. Gosa-kovi in E. Rutarjevi kron 2, F. Devškon kron 3.06, Dr. F. Oblak kron 10, Ana Fortunat kron 2, Šuligoj V. po gdč. Rozi Kovač kron 2. prof. A. Ipavec za družine kron 6, Dr. Jos. Srebrnič za družine kron 20. Zbirka g. Bogomira Milost, dijaka: Bežek Hedvika za družine kron 2, Plohel Helena za družine kron 2, prof. Dr. Papež za družine kron 2, prof. I. Berbuč za družine kron 2, šolski svetnik A. San-tel za družine kron 2. Mons. J. Kolavčič, kanonik pol-pol kron 10, J. Bekar, župnik v pok. kron 5, Milan Bekar pol-pol kron 2, Amal. Plahutnik kron 1, Dr. Peter Sorli kron 5, čast. g. Budin za družine kron 5, družina Stegu-Ražem pol-pol kron 3, Amal. Sfili-goj kron 2, N. N. kron 1, N. N. pol-pol kron 2, Družina Milost pol-pol kron 2. — Gor. Vrtojba nabral g. A. Cejan, bogoslovec, gdč. Rožica Čeme in Genofefa Gejan kron 111 60. — Šempas po velč. župniku Blazij Grča kron 89 90. — Pečine nabrale dekleta poslal g. k. V. B a ti č kron 144*66. -Avče nabralo in poslalo županstvo kron 165-88.— Kobarid nabrale gdč učiteljici Vilma Bogataj in Olga M i k 1 a v i č ter gdč. Marica M i k 1 a v i č poslala gdč. Vilma Bogataj kron 358-38. — Kobarid Srečko Bizajl po gdč. Vilmi Bogataj kron 10. — Steverjan po velč. kuratu Jarec 7550. — Miren, Rupa, Peč, nabral Bazilij Štanta po g. župniku 1. Roječ kron 488-90, — Kromberg po preč. g. V. Vodopivec kron 170. - Gorenjepolje zbrali verniki duh. po vik. uradu kron 85. — Brestov i-ca županstvo kron 47. — Otlic a po velč. g. žup-nem upravitelju Štefan pl. Posarelli kron 100. —
Gorenjepolje I. Franke, vikar kron 15. — Gorenja Tribuša po vlč. g. kur. Alb. Leban 8 82, Grahovo ob Bači po županstvu 55*20. Osek: Hran. in pos. v Oseku kron 40, Marija Rožič 1, Val. Ušaj kron 1. (Vitovlje) Kmečka hran. in pos. v sv. Križu kron 5, Kmečka pos. v Lokavcu kron 25. Pevma po vlč. g. kur. Jan. Nep. Kumar K 147 76 in K 15. Šempolaj po vlč. g. kur. Fr. Švara K 108.50, po župan. K 46 90. Gabrje po vlč. g. kur. Kroupa 11280. Dutovljepo vlč. g. župn. Ed. Gerzetič K 131. Kanal po vlč. g dek. A. Berlot K 46780. Černiče po Mons. dek. J. Murovec K 27210. Sv. Križ mestno žup. K 184 80. lokev: po vlč. g. kur. 1. Theuerschuh K 13. Čepovan po vlč, g. župn. V. Pirec K 80. Čepovan nabrale dekleta Maver, bavle, Kofol Roječ po vlč. g. župn. V. Pirec K 82'52. Ravnica po vlč. g. vik. J. God-nič pol-pol K 13160. Povir po vlč. g. župn. J. Novak K 116-30. Bate po vlč. g. kur. Alojz Čubej K 15780. Kostanjevica na Krasu 65-20. Ko sko po vlč. g. župn. Franc Marinič K 100, Hran. in pos. v Kojskem K 50; Farani, Kojsko K 22. N. N. (Podsa-botin) K 5. Rihenberg po vlč. g. župn. Štrancar K 77-07. Dörnberg po vlč. g. župn. Fr. Lavrenčič • A. Mozetič K 1, T. Vodopivec K 2, J. Mrevlje K 2, V. Rijavec K 2. Kobjeglava nabralo župan. K 110. Solkan nabrale gdč. učiteljici Kristina Doljak in M. König ter g. jur. J, Bitežnik pol-pol K 692 42. Frančiškanski samostan Sv. Gora nabral pol-pol K 112 70. Bovec po vlč. g. dek. Iv. Nep. Vidmar v novcih K K 373, v drž. papirjih K 200, skupaj K 537. Zapo-tok po vik. uradu K 52 34. Banjšice po vlč. g. kur. Jos. Ušaj K 149 80. Ilepentabor po preč. g. Jos. Kraneič K 100. Vipolže po vlč. g. kur. I. Pirih K 146-40. Čezsoča po vlč. g. vik. Al. Filipiču K 82. Veliki Repen po g. županu A. Guštin K 79. Medana županstvo pol-pol (za družine oddane v Gradiški) K 44180. Plave po vlč. g. vik. V. Mežan pol-pol 108-10. Deskle po vlč. g. vik. V. Mežan pol-pol K 28-70, po županstvu pol-pol K 278' 14' Pod-brdo nabrale gdč. učiteljici Torkar Julija in Torkar Olga, po vlč. župn. V. Kragelj K 21V88. tožnik po vlč. g. dek. Jan. Filipič K 27. Jfabrežina nabral g. abit. F. Pertot 251 06. Štanjel po vlč. g. kur. Fr. Kroupa 161 "50. Libnšuje po vlč. g. kur. Iv. Leben K 27608. Gradno K 63 70. Batuje nabirala Anton Birsa in Al. Rebek za družine K 85. Selo na Vipavskem nabirala Fr. Mužina in Ant. Kosovel za družine oboje po vlč. g. župn. Ign. Leban K 75. Ferd. Seidl, c. kr. prof. za R. K. K 10, za družine K 10 za vojno-pomožni odbor K 30, skupaj K 50, Fr. Ilvalič, posest. Gorica K 5. Ivan Kraševec, učitelj Gorica za vojno-pomn. odbor K 4.
* * *
Vsega skupaj za »Rdeči križ« . . K 7579'44
Za družine vpoklicanih vojakov K 960 33
K temu še dar. II. izkaza za R. K. K 2443-72
Za družine vpoklicanih vojakov K 51122 Dosedaj torej: za Rdeči križ K 10.023 16. Za drnžine vpoklicanih vojakov Vojno-pomož-
nemu odboru........K 1.471*55
izhaz dapovateljeu posameznih občin:
Velike Zabije: (44'66 K že objavljeno.) po 2 K: Jož. Bizaj, Jož. Vrtovec, Al. Kosovel, Antonija Ži-gon ; po 1 K: P. Cel. Lojk, Fr. Troha, župan, Vik. Mihel. Al. Troha, Jožefa Paljko, Ivana Slejko, Jožefa Paljk, Justina Paljk, Kari Krpan, Fr. Vrtovec, Jož. Bizaj, Al Benevol, Friderika Bandelj, Fl. Štokelj, V. Paljk Karolina Vrtovec, Lor Štokelj, Mih. Štokelj, Marija Vrtovec, A. Troba, Bratina Draga, Blanka Bo-žuti, Jož. Štokelj. Drugi darovi so bili pod K 1. — Vedrijan : (K 51-50 že objavljeno), po K 10 — Žnidarčič Karolina, Neimenovan; po K 4: Neimenovana; po K 2: Simčič Fr., Jančič Ant., Zorzut Marija, Marinič Jožefa, Koncut Marija, Zorzut Karo-lina, Samec Rozaiija; po* 1 K: Rusjan Marijana, Primožič Jož., Neimenovan, Zorzut Jož., Koncut Fr. Gabrijelčič, Ant., Zorzut Jož., Simčič Jož., Marinič Jan., Marinič Jož., Marinič Jan., Zorzut Ant.; Vuga Al. 60 v, Močilnik Karolina 40 v, Kovačič Jan. 50 v. Dörnberg: (K 83-90 že objavljeno.) Lovrenčič Fr. K 10, N. N. 20 v. Vodopivec And. K 1, Vodopivec Ign. K 1, Šinigoj J. K 10, šinigoj Lovr. Jož. K 3, Ši-nigoj Jan. K 1-50, Roje Ant. K 5, Čotar Jan. K 2, Lah J. K 1, Berce M. K 1, Mozetič Fr. K 1, Lah A. K 1, Lah Jan. K 1, Brie Andr. K 2, Vodopivec Ka-rolina K 2, Mrevlje Josip K 1 Ramancciotti Amalija K 10, Šinigoj Franca K 2, Roje Olga K 1, Vončina Fr. K 5, Berce Pavla K 1, Šinigoj Jožefa K 5, Kovačič Marta K 2, Plahuta Ivana K 5, Cotič M. 40 v, Saksida Fr. 40 v, Stubelj Tereza K 1, Mozetič Ivan 20 v, Čotar Jožefa 20 v, Baša Jakob K 2, Roje Jan. K 1, Brie Metoda K 2, Roje Pavlina K 1, Vodopivec
Alojzija K 1. — Osek: (že objavljeno K 41*—): Miloščina nabrala v cerkvi K 20, Fr. Franke K 10 Mar. Živec K 5, Ant. Kožuh, mesar K 5, Fr. Rožič K 1. — V II. izkazu izpuščena: Lidija Mizerit K 1.
Opomba, pol-pol i[, za R. D. i[2 za družine.
Potom upravništva »Novega Časa«;
Simon Kemperle, Hudajužna K 20, župnija Obloke pol za R. K. pol za družine (po preč. g. Abramu) K 37.50, Jožefa Lovec, Volčjadraga K 2, kuracija Trnovo nad Gorico (po preč. g. kuratu A. Rustja) pol za R. K. pol za družine K 110, Franc Jogan, Pedrevo 105 Rihenberg K 4, občina Bilje-Orehovlje (po g. org. Siliču) za družine K 167,Jožef Vodopivec, Vogrsko 55 K 1. Dr. Jos. Ličan, prof. bog. Gorica pol za R. K. pol za družine K 20. Vse skupaj je 361 K 50 v. K temu še zadnja dva !zkaza 164 K 29 v, skupaj nabranih pri »Novem Času« K 525 29 v.
Superijor čč. oo. lazaristov na Gradu g. dr. Z d e š a r uiet od Francozov v Mar-zilji.
Danes po sklepu lista smo prejeli naslednje žalostno poročilo:
Č. g. dr. Zdešar se je mudil v Parizu na zborovanju misijonske družbe. Ko se je začela vojska, je ušel v Barcelono na Spansko.Od tu se je s parnikom odpeljal v družbi 72 potnikov, med njimi 12 duhovnikov, v Marziljo, kamor so dospeli 24. t. m. Tu jih je čakalo nahujskano ljudstvo, ki je kričalo: »Smrt Nemcem! Smrt Avstrijcem! Vihteli so nad njimi dolge nože, celo ženske. Pljuvati so na nje in jih bili s kamenji.
Peljali so jih v vojaško poveljstvo, kjer so žene, otroke in starejše može spustili, pridržali pa so 10 duhovnikov, med katerimi je tudi g. dr. Z d e š a r. On je sedaj zaprt v znani francoski trdnjavi Chateau Iff. Vizitator č. .o R ee h iz Gradca. ki je bil v družbi z g. dr. Zdešarjem, se je srečno vrnil domov. Sinoči je prenočil | v Gradu pri Mirnu. Uvedeno je že po- ' sredovanje pri ameriškem konzulu, da se ga izpusti. Čč. gg. duhovnikom in ljudstvu ga priporočamo v molitev!
ŠIRITE „NOVI ČAS!"
¡taiiravaiiki m flMeinffii atelje
Dr. I. Eržen
GORICA
Jos. Verdi tekališče štev. 37
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordiiiira v svojem ateljeju «d 9. ure dop. do 5. ure pop.