|1fny™ TP^AUCI/I I ICTžtey,ffca 53~ Naročnina za Ljubljansko ■ IvM VI JM HV Mk I fc'1 VI % Ljubljana pokrajino: letno 70 lir (za BEM "’S Ev *_•/ HeWl S#? Bal Gregorčičeva ulica 23. Tel. Inozemstvo 75 lir), za */» BB 1B1 m leta 35 lir, za 'h leta 17.50 -^-mtasr '—'m \*lsbp' nJOCI^ čičeva ul. 27. Tel. 47-61. lir, mesečno 6,— lir. Te- v Rokopisov ne vračamo. — Plača in toži se v Ljubljani Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953. CONCESSIONARIO ESCLUSIVO perla pubblicitč di provenienza italiana ed estera II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE u> Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. j j in inozemstvo ima 1ST1TUTO ECONOMICO ITALIANO-MILANO, Via G. Lazzaroni 10. Ljubljana, torek 7. julija 1942-XX Evropa se m preskrbeti Potrebna pa ie evropska zavest Tekstilno in oblačilno blago Trgovci, ki prodajajo racionira-no tekstilno d n oblačilno blago, naj takoj sporeče Združenju trgovcev Ljubljanske pokrajine, koliko i/.vodov knjižic potrebujejo zaradi evidence blaga, ki ga pošiljajo kupcu na deni. (0lej »Trgovski list« štev. 51. z dne 30. VI. t. 1. odlok Vis. kom. št. VIII—30/187 z dne 24. VI. t. 1.) Lesni trgovci dobe maksimalni cenik za stavbeni in mizarski les (»Službeni list« 51. kos, »Trgovski list« št. 52 od 3. julija), ki mora biti izvešen v poslov, nih prostorih, pri Združenju trgovcev Ljubljanske pokrajine. Zaključni izpiti na Trgovski strokovni nadaljevalni šoli Združenja trgovcev v Ljubljani so bili v dneh 20., 21. in 22. junija pod predsedstvom inšpektorja za strokovno šolstvo g. ing. Hacina. Izpit so položili naslednji učenci in učenke III. razredov: Čebular Krnil, Dimeč Franc, Kosmač Bruno, Kovačič Marijan, Loboda Mihael, Pardubsky Josip, Tiskan Vinko, Urbančič Izidor, Aleš Ana, Ambrožič Duša, Arjani Anka, Boruta Justina, Božič Antonija, Bratok Majda, Brezigar Jolanda, Degrassi Marija, Godina Terezija, Gospodarič Marija, Goš-nik Vera, Gruden Ana, Hribernik Rozalija, Hrušovar Lidija, Ivanc Silva, Kern Marija, Kos Ana, Kramar Irma, Kramarič Cvetka, Li-keb Silvestra, Lorenci Pavla, Macoli Marija, Mavsar Marija, Močnik Marija (z odliko), Ocepek Olga, Ogrinc Antonija, Ponikvar Silva (z odliko), Rebolj Ljubica, Senica Danijela, Svete Vida, Šteblaj Marija, Schwarz Zofija, Vrečar Jožefa, Za-noškar Marija in Žerjav Stanislava. Razširjenje družbe Meinl Družba Julius Meinl je imela na Dunaju svoj občni zbor. Poslovno poročilo družbe pravi, da se je promet družbe povečal za 11.9%, čeprav je prenehal promet s kolonialnim blagom. Poročilo pravi nadalje, da se je inozemski koncern razširil. Na podlagi svoje opcijske pravice je družba odkupila večji paket delnic zagrebške družbe, da ima sedaj 98% teh delnic v svoji posesti. Na Bolgarskem se je ustanovila bolgarska družba Julio Meinl. Glavnica budimpe-štanske družbe je bila zvišana od 1.5 na 2.5 milijona pengo, glavnica varšavske družbe pa od 0.5 na en milijon zlotov. V Beogradu se je ustanovila posestrimska družba z glavnico poldrugega milijona din. Ta družba je tudi prevzela vseh osem prejšnjih podružnic zagrebške družbe. Vzdrževalni stroški v Turčiji Po objavi turškega trgovinskega ministrstva se je indeks vzdrževalnih stroškov od leta 1938. do konca leta 1941. dvignil takole: živila v splošnem za 60%, meso za 35%, tobačni izdelki za 20%, mleko in mlečni izdelki za 65%, sladkor za 70%, olivno olje za 95%, čaj in kava za 100%, jajca za 125%, kurjava in razsvetljava za 28%, obleka za 215%, perilo za 225%, Čevlji pa za 275%. Pod gornjim naslovom je objavil »Picoolo« z dne 3. julija v svoji ljubljanski izdaji članek, v katerem naglasa, da si more Evropa zagotoviti svojo lastno samopra-skrbo, če zmaga v njej zavest kontinentalne skupnosti. Vseh elementov in pogojev te skupnosti članek ne navaja, ker jih smatra kot občeznane. Ker se z članka dobro zrcali vladajoče mnenje o temeljih novega gospodarskega življenja, ki se začne po vojni, podajamo v informacijo svojih bralcev glavne misli članka. Uvodoma naglaša člankar, da izvira sedanja vojna iz versajskega miru, ki da je ustvaril mučno politično situacijo v srednji in vzhodni Evropi in nevzdržen gospodarski |X)ložaj. Evropska ljudstva so spoznala, da se je gospodarsko nesorazmerje predvojne dobe 1914/18 še poslabšalo, namesto da bi se zboljšalo. Ljudstva pa so nadalje spoznala, da je mirno sožitje narodov zanje življenjska potreba, ker se njih gospodarstva ne morejo med seboj boriti oborožena. Zato se mora življenje slehernega sosednega naroda tako urediti, da se dosežeta evropska enotnost in skupnost. To tem bolj, ker je Evropa po svoji razsežnosti (z evropsko Rusijo samo 10 milijonov km2) primeroma majhna, pri tem pa tako gosto naseljena, da ima z evropsko Rusijo 523 milijonov prebivalcev. Ce se vzporedijo sile vsakega naroda, če se urede in dopolnijo različna evropska gospodarstva, more enotna Evropa doseči svojo popolno kontinentalno avtarkijo, ker ima vse, kar potrebuje: kovine,-gorivo, živila in surovine. Poleg tega pa je industrija dvignila in pomnožita ustvarjalne sile zemlje. Nekaj primerov: Na vsem svetu se je (brez Rusije) pridelalo leta 1937. 1037 milijonov stotov žita, od tega v Evropi 420 (v Italiji 80.6) milijonov stotov. Istega leta se je dvignil pridelek koruze na 1178 milijonov stolov, od tega v Evropi na 196 milijonov stotov. Od svetovnega pridelka ovsa v višini 474 milijonov stotov je odpadlo na Evropo 246 milijonov. Svetovni pridelek krompirja je bil 1838 milijonov q, evropski pa 1650 milijonov stotov. Leta 1937. je bilo proizvedeno na vsem svetu iz sladkorne pese 94.330 milijonov stolov sladkorja, v Evropi pa 60.439 milijonov stotov. Celoten pridelek olja je bil 7220 milijonov stotov, Evrope 6560 milijonov stotov, svetovna proizvodnja vina je znašala 178 milijonov lil, evropska pa 139 milijonov lil. V tekstilni industriji se je število vreten v predilnicah vsega sveta dvignilo leta 1936. na 151 milijonov 745.000, od katerih je bilo 41,391.000 v Angliji, 49,877.000 pa na evropskem kontinentu. Od 3.070.000 statev na svetu je bilo 505.000 v Angliji, 237.000 pa na evropskem kontinentu. Ce se k tem uradnim številkam prištejejo še davčni poviški, potem vidimo, tla so se vzdrževalni stroški povečali povprečno še za 25%. Tudi kar se tiče živine, bi mogel evropski kontinent zadostiti svojim potrebam, treba je le malo več znanstvene selekcije in racionalne organizacije. Rudno bogastvo evropskega kontinenta je raznovrstno, ni pa še dosedaj docela izkoriščeno. Gospodarstvu evropskega kontinenta pa bi se mogla tudi priključiti bogastva zapadnega dela Rusije, a mogla bi se tudi izkoristiti bogastva črnega kontinenta, ki je naravni privesek kontinentalne Evrope. Vse tropske produkcije bi Lile Evropi na razpolago, polog tega pa tudi živina, rudnine, les in kovine Afrike. Kavo in kakao bi dajale evropske ustanove v zapad-ni Afriki in Italijanski vzhodni Afriki. Bombaž pa se more pridelovati tudi v Evropi. Evropa more torej živeti brez Amerike in Azijo. Toda biti mora združena po načelu novega živije- Pri proizvodnji aluminija je velika sprememba, odkar je USA in Angliji zaprt dovoz boksita iz Nizozemske Indije. »Siidost-Echo« ceni, da je Japonska doslej proizvajala letno do 30.000 ton aluminija, zdaj pa da bo mogla svojo proizvodnjo razširiti na 100.000 ton, ker ima na razpolago ogromne zaloge boksita. Zaloge boksita v Nizozemski Indiji, ki vsebujejo 55% aluminija, cenijo na 30 milijonov ton. Največja odjemalca tega boksita sta bile prej Nemčija in Japonska. Pridobivanje se je v zadnjih letih močno dvignilo. Od 134 tisoč ton leta 1936. je naraslo na 274.000 ton leta 1940. Na Malajskem je bila produkcija boksita leta 1938, okrog 56.000 ton, po dveh letih pa že blizu 100.000 ton. Kitajske zaloge boksita, ki vsebuje 61°/o aluminija, znašajo nad 68 milijonov ton. V Kanadi je znašala produkcija aluminija leta 1940. nad 85.000 ton, lani in letos pa se je močno dvignila, kar je razvidno iz dobav za USA. Pri produkciji kroma so Filipini za Rusijo in Turčijo na tretjem svetovnem mestu. Ležišče na otoku •Luzonu, ki vsebuje do 38% kro-mi la, se ceni na 10 milijonov ton, ležišče pri Camarinesu, ki vsebuje do 50% kromita, pa da na leto do 100.000 ton. Filipinska proizvodnja kromove rude je znašala leta 1940. blizu 200.000 ton, izvoz pa je takrat znašal okrog 150.000 v USA, nad 30.000 ton na Japonsko, okrog 5000 ton pa v Anglijo. Združene države Severne Amerike proizvajajo le malo kromove rude, potrebujejo jo pa na leto okrog 700.000 ton. Mehika da okrog 10.000 ton, Bolivija 4000, Brazilija 3000, Peru 850, Kuba pa okrog 40.000 ton. Na Švedskem so bile že lani izčrpane stare zaloge kroma in nastalo je občutno pomanjkanje, ker so preprečene dobave iz Rusije. V Bolgariji so začeli izkoriščati nova ležišča kromove rude, ki jih cenijo na en milijon ton. nja, politične solidarnosti in skupnosti evropskega gospodarstva. Ne-obhodno je zato, da si prebivalci našega starega kontinenta ustvarijo kontinentalno zavest, t. j. evropsko zavest. Usoda je hotela, da je moralo tako priti. V srednjem veku je poznal vsak prebivalec le svoje lokalno obzorje, nato je prišla ljubezen do svojega mesta, do svoje pokrajine, nakar je dosegel razvoj svoj višek v najvišji ljubezni do svojega naroda. Novo stoletje, ki se bo imenovalo fašistično, ne bo več čutilo meščansko ali nacionalno, temveč kontinentalno. Mar ne vidimo, kako se Amerikanci Južne, Osrednje in Severne Amerike združujejo v isti panameriški misli? Zakaj se ne bi mogli tako sorodni Evropci združiti v solidarnosti, da bi dosegli spravo narodov v mejah svojega kontinenta? Produkcijo magnezija bodo skušali v USA dvigniti na 200.000 ton, ker ga potrebujejo na leto najmanj 130.000 ton. Novj obrati se urejujejo, znatnega učinka pa letos še ne bodo imeli. Nova ležišča manganove rude so našli na Kitajskem. Po strokovnjaški cenitvi bodo dala okrog 23 milijonov ton, vsebujejo pa od 21 do 51% kovine. Izvoz manganove rude iz Kitajske je znašal 1. 1937. nad 50.000 ton in je vse prevzela Severna Amerika, kjer je pri pro-izNodnji jekla potrebno na leto okrog 1.5 mil ton manganovih rud. Ker hočejo proizvodnjo jekla dvigniti na letnih 100 milijonov ton, bodo potrebovali najmanj 1.8 milij. ton manganovih rud. Nekdanji severnoameriški uvoz manganovih rud iz Vzhodne Azije je znašal na leto okrog 300.000 ton, s Filipinov pa blizu 45.000 ton. Največ po pol milijona ton manganovih rud bodo dobile Združene države iz Kube in Brazilije, lastna proizvodnja pa je znašala pred vojno 50.000 ton. »International Nickel Company of Canada«, ki je pri svetovni proizvodnji niklja udeležena z 80%, za lansko leto ni izdala poročila o proizvodnji, ki je leta 1938. znašala blizu 96.000 ton in je od tega Severna Amerika prevzela dve tretjini. Do 70% teh dobav so porabile jeklarne. Proizvodnja niklja se je lani znatno dvignila v Braziliji in Grčiji. Produkcija vanadija, ki je zelo važen pri izdelovanju jekla, se je v zadnjih letih močno dvignila. Leta 1935. je znašala svetovna proizvodnja komaj 440 ton, leta 1939., ko so bili zadnjič zbrani podatki, pa je dosegla 2400 ton. Največji producent vanadija je Peru, od koder je prihajalo nekdaj 80%, leta 1938. pa samo 31% svetovne proizvodnje. Ostali producenti vanadija so USA, Severna Rodezija, Mehika in Južno-zapadna Afrika. Od svetovne proizvodnje volframa je prišlo pred vojno 60% na Burmo in Kitajsko, 33% na Avstra- Cena0-60 ■■■■ii iiamii niBunmiiinii ii lijo, Argentino, Bolivijo, Portugalsko in USA, 7% pa na Mehiko in Peru. Burma sama je dala kakih 20% svetovne proizvodnje ter je vse to prevzemala Anglija. Kitajski izvoz, ki ga je po večini prevzela Severna Amerika, je znašal lani 14.000 ton, argentinski 2000, bolivijski 5100, portugalski 5000, mehiški in peruanski pa skupaj 800 ton. V USA se je potrošnja volframa zaradi vojne dvignila na letnih 19.000 ton, proizvodnja pa znaša okrog 5000 ton in se utegne dvigniti na največ 8000 ton. Uvoz volframa iz Kitajske je izostal, lani pa je v desetih mesecih znašal še 10.000 ton. Iz Bolivije, Argentine in Portugalske bo mogoče dobiti letno največ 7000 ton in ostane tako še vedno precejšen primanjkljaj. V Boliviji bodo skušali dvigniti letno proizvodnjo volframa na 3000 ton in so severnoameriške družbe kupile vsa nova ležišča vol-framove rude v Boliviji. V Španiji je bil obnovljen obrat dveh rudnikov, ki bosta dajala dnevno 80 ton volframove rude. Bolgarska industrija Čeprav je Bolgarija izrazita agrarna dežela, se vendar tudi njena industrija zadovoljivo razvija. Na primerni stopnji so se obdržale vse industrijske panoge, znatne pa so razlike industrijske proizvodnje onih obratov, ki predelujejo domače surovine, in onih, ki so navezani na uvoz surovin in pol izdelkov. Produkcijski indeks prve skupine je naslednji: 3 rt rt £ rt £ a> a a O ■*-> w 1935. p ra rt K 100 t =» rt .5 100 .z s rz ra S ~ 100 S v S 100 1938. 127.8 194.5 136.5 170.7 1939. 135.9 194.0 143.2 193.8 1940. 162.7 239.9 155.5 213.7 1941. 170.4 291.7 208.0 220.8 Te industrijske skupine ustrezajo gospodarski strukturi dežele in jim je zaradi tega tudi zajamčen razvoj. Pri živilski industriji je treba omeniti, da se njena proizvodnja ni povečala samo zaradi večje domače potrošnje, temveč tudi zaradi vedno večjega izvoza njenih izdelkov, pri čemer se v zadnjem času dobro uveljavlja industrija konserv. Tudi položaj industrije za predelovanje kovin je še dokaj ugoden, ker dobiva Bolgarija iz Nemčije potrebne surovine in polizdelke. Proizvodnja bolgarske kovinske industrije se je zmanjšala samo leta 1940., lani pa je spet dosegla svojo predvojno stopnjo. Pri industriji, ki mora surovine uvažati, pa se je produkcijski indeks takole spreminjal: 0 .s rt p C >o cn 1-0 rt rt .T? c «-— +-* H. 3 M "O rt •C -*-» Oj a> 3 a "S d o c M ~ Oj 6 H "" a 3 m 1935. 100 100 100 1938. 176.1 142.2 146.7 1939. 132.8 157.1 192.2 1940. 198.8 153.0 157.2 1941. 175.7 145.3 146.1 Razmeroma najboljši je položaj kemične industrije, ki uporablja tudi domače in evropske surovine. Tekstilna industrija je prej predelovala po večini uvoženo volno in bombaž, zdaj pa se uspešno pre-urejujejo za predelavo staničnine in umetne svile. Industrija usnja si bo pomagala z domačimi kožami, industrija gumija pa se bo morala omejiti na predelovanje regeneriranega gumija. Mednarodni trg rud in kovin Iz italijanskega gospodarstva Finančna družba za oskrbo most s plinom »ltalgas« v Turinu, ki oskrbuje s plinom poleg Rima še Genovo, Turin, Firencoin Livorno, navaja v svojem letnem poročilu, da je lani dobro napredovala koncentracija v plinski stroki. Družba bo prevzela več manjših podjetij, udeležuje pa se tudi pri družbah za preskrbo mest z vodo. Skupaj z drugimi finančnimi skupinami je ustanovila družbo Societd Minera-ria Rosolino za izkoriščanje izvirov metana v Rosolino d’Adda, kjer je dosežena že dnevna produkcija 8500 kubičnih metrov plina. Na izrednem občnem zboru bo delniška glavnica družbe zvišana od 540 na 6(50 milijonov lir. Lanska vinska letina v Italiji je dala 38 do 39 milijonov, leta 1940. pa samo 30.3 milijona hektolitrov, dočim so znašali pridelki prejšnjih let 42.5, 41.8 in 36.6 milijona hektolitrov. Zaradi slabe letine 1940. je bila potrebna ureditev potrošnje vina, ugotovitev zalog pa je pokazala, da je oskrba domačega trga do nove letine zajamčena. Lani je obratovalo 27 ladjedelnic, ki so imele 104 doke in nad trideset tisoč delavcev. Po prvi svetovni vojni je bilo samo 10 ladjedelnic, ki so imele okrog 10.000 delavcev. Leta 1915. so italijanske ladjedelnice zgradile ladij za 17 tisoč brt, leta 1926. pa že za 250 tisoč brt. Med svetovno gospodarsko krizo je bila delavnost ladjedelnic precej omejena, konec leta 1940. pa je bilo spet v delu ladij za 280.000 brt. Italijanske ladjedelnice bodo kmalu dosegle letno kapaciteto 600.000 brt. Narodni zavarovalni zavod (INA) je ena največjih zavarovalnih družb v Evropi, najnovejše svoje podružnice ima na Hrvatskem in v Španiji, njeno albansko zastopništvo je razširilo svoje posle na Črno goro, njena agencija pa deluje tudi v Ljubljani. Zavarovalna glavnica se je lani zvišala od 21242.2 milijona na 24163.4 milijona lir, števiilo pogodb pa od 3.4 na 4.2 milijona. Glavnica ljudskega zavarovanja je bila 3806.9 milijona lir. Čisti dobiček je narasel od 325.3 na 370.6 milijona lir, od česar dobe zavarovanci 33.5 milijona lir. Lastna sredstva zavoda znašajo nad 469 milijonov. Promet na železnicah se je izredno povečal, kar ni samo v zvezi s prevozom vojnega materiala. Omogočeno je bilo tudi povečanje tovornega prometa, napredujoča elektrifikacija železnic pa je delo znatno olajšala. Na elektrificiranih progah prihrani Italija letno dva in pol milijona ton premoga. V izvršilnem odboru zveze indu-»trijcev je predsednik grof Volpi poudarjal potrebo koncentracije proizvodnje v onih obratih, ki so najbolj racionirani in ki imajo v prometnem pogledu najugodnejšo lego. S tem se ne prištedijo samo delovne sile, temveč se omogoči tudi razbremenitev prevoznih sredstev ter doseže tudi štednja pri surovinah. Družba za finansiranje italijanske težke industrije Finsider je izkazala za preteklo poslovno leto, ki je bilo zaključeno 31. marca, pri glavnici 1800 milijonov lir 130.8 milijona lir čistega dobička (prejšnje leto 126.9 milijona). Finsider je z državno rudarsko družbo ter z državno družbo za neželezne kovine AMMI ustanovil dve podružnični družbi, eno na Hrvatskem, drugo v Grčiji. Po sporazumu med Italijo in Hrvatsko je na novo urejen blagovni promet ob meji med Hrvatsko in Dalmacijo ter Fiumsko pokrajino. Na določenih obmejnih prehodih bodo postavljene mešane italijansko-hrvatske carinarnice zaradi kontrole blagovnega prometa. Z novo ureditvijo bo olajšana oskrba Dalmacije. Določbe o >Službeni list« za Ljubljansko pokrajino, kos 53. z datumom 4. julija je objavil naslednji kraljevski ukaz: Čl. 1. — Do nove odredbe je za odsvojilne pogodbe o nepremičninah, ležečih na ozemlju bivše kraljevine Jugoslavije in tvorečem Ljubljansko pokrajino, na ozemlju pridruženem Reški pokrajini ali v sestavnih delih Dalmatinske gubernije, za ustanovne in prenosne pogodbe o stvarnih pravicah na teh nepremičninah, kakor tudi za rabokupe o teh nepremičninah, sklenjene na več ko pet let, potrebna predhodna pooblastitev Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino oziroma reškega prefekta ali dalmatinskega gubernatorja. Pogodbe, sklenjene kjer koli, pri katerih se niso upoštevale določbe prednjega odstavka, so neveljavne. Določbe prednjih dveh odstavkov se ne uporabljajo na prenos za primer smrti, niti na prenos ali ustanovitev stvarne zastavne pravice. Čl. 2. — Pri prodajah nepremičnin iz člena 1. na javni dražbi sta domik in sprejem nadponudbe po veljajočem izvršilnem redu brez pravnega učinka, če ju ne odobri Bogastvo Znaten del slovaškega narodnega dohodka prispevajo gozdovi in les je najvažnejše blago v slovaški zunanji trgovini. Les in lesni izdelki zavzemajo po vrednosti eno tretjino vsega slovaškega izvoza in I. 1940. so dali nad eno milijardo slovaških kron. Po relativnem deležu gozdne posesti v primerjavi z deželno površino je Slovaška med evropskimi državami na tretjem mestu. Od površine dežele pride na gozdove 38% ali nad 1.4 milijona ha. V Evropi imata samo Finska in Švedska relativno večje gozdne površine. Odstotek od cele deželne površine je na Finskem 58.6, na Švedskem pa 56.3. Ko je morala Slovaška nekatere svoje pokrajine prepustiti Madžarski, se je relativna gozdna površina povečala za blizu 4%, ker je v pokrajinah, ki so prišle pod Madžarsko, le malo gozdov. Od vseh slovaških gozdov pride na bukove 31.1°/o, na hrastove II.6%>, na ostalo listnato drevje pa 9.6%. Od vse gozdne površine zavzemajo veliki gozdovi 84.2%, letna proizvodnja lesa znaša okrog 5 milijonov kubičnih metrov, vsa posest Lesa pa se ceni na 100 milijonov kubičnih metrov. Zaradi slabih prometnih zvez je najbolj ovirano izkoriščanje gozdov v severnih in vzhodnih pokrajinah. Za neposredno predelovanje lesa je nad 500 žag z letno kapaciteto okrog 2.5 milijona kubičnih metrov. Slovaški les je surovinska podlaga za predelovalno industrijo, ki ima vse pogoje ugodnega razvoja. Industrija papirja in celuloze, ki je na prvem mestu, ne more zadostiti notranjemu tržišču, ker mora delati tudi za izvoz, njena kapaciteta pa tudi v dobi konjunkture ni bila popolnoma izrabljena. Poleg žag je še okrog 30 večjih in manjših obratov za izdelovanje pohištva in raznega orodja. Industrija papirja in celuloze šteje 18 obratov, med njimi 8 velikih tovarn. Les uporablja tudi precej obratov kemične industrije. V zunanji trgovini je les na prvem mestu. L. 1940. (v oklepaju 1. 1939.) je bila vrednost izvoženega lesa v milijonih slovaških kron naslednja: okrogli in rezani les 466.7 (375.5), jamski les in prometu z m m m pristojno oblastvo po omenjenem členu. Odobritev zaprosi uradoma pristojni sodnik. Če se odobritev odkloni, se dražba ponovi. Te se ne moreta udeležiti zdra-žitelj ali nadponudnik, ki jima je bila odobritev odklonjena. Čl. 3. — Sodiščem se prepoveduje dovoliti vknjižbo pravic na podstavi v prednjih členih naštetih pravnih dejanj, če ni dokazana podeljena pooblastitev ali odobritev. Čl. 4. — Ta ukaz stopi v veljavo na dan objave v uradnem listu