41209


RUŽIČA

PREDRAGI SLOVENSKI MLADOSTI

Zaloga pri Francu DirnbOk’u v Gradcu,

Tisk pri J. K, Jeretiu’u v Celi 1849,

41209

f  državna \

\rbBB£M*K/ •

rffcrti zOfozir

JPredffOvor*

Mota jako koristna kniga, kolikar nam je
znano, se je v izvirnem: Nemškem je  -
siku vze pred dvajstimi leti osem
i n o d v a j s 1 e g a izda  n j a učakala kar je
ne mali dokaz njej ne verlosti, ino to tem
raz vidneje , ker se je, kakor je sam spisa-
vec Kampe uze pri sedmem izdanji oporne-
nol, v vse Europejske jezike preložila.
Menimo zato, da bode prelozenje  (ali
vsej prepisanje iz Češkega: „ R o h in s o n
M l a d s i.“ K n i z k a u š l eh tile ml a-
d e z i c e s k e k p o učenj a. zaba vč,
j izto  v j a z g k u n e m e c k e m sepsal
J. G. Kampe. V P raze 1838, n a slo¬
vensko  našim milim rojakom ugodno,
kaj ti da je eti spis ne le za mladino odviše
prilezen, lernoč tude staršem ino rednikom
pri reji  — odgojenji otrok zlo koristen  —
uzitečen.

Namen — cil ino konec te lmige, ka¬
kor je sam Kampe ovadil  — povedel, je:

1 . Da bi se mladim bravcem prijetne
zabave  — k r at  k o č a š e n j a ponudile,

i*

IV

pokler izkušenost uči da se otročja misel
nigdar z vekšo hotjo  — radostjo k korist¬
nim naukom ne gene, kakor če v njih tilde
prijetne zabave nahajajo.

2, Da bi se raznih  — različnih z a-
kladnih  — p er vinskih vednosti
mladezi podalo, t. j. da bi se privlastnilo
mladini znanosti od reči iz domačega živ¬
ljenja , iz prirode  — nravi ino iz prestra-
nega o kresa  — okroga občinskega ljudskega
delovanja, ko so brez njih vsi drugi načini
izrediteljstva stavljenju brez glavnega za¬
klada podobni V Z a tega delo je tude spisa-
vec k poglavnemu prameni pripovesti toliko
pervinskih znanosti pripletel, kakor je le
brez nime predirečenega namena — prijetne
zabave — biti moglo ,

3. Da bi se otrokam ugodna priložnost
dala, razum si ostriti ino serdce
plemenititi  — z l a h t iti,  kar je naj
poglavitejši namen te knige. Etega namena
vemdar ne dostigne  — dosegne ti, kir otro¬
kam za učenje v branji toto knigo podava,
ker jim to delo le navadno ne biva prijetno ,
Od ruš eni sami imajo iz te knige
d e ci citati  — b r ati, ali p a k jo
le samo takim v roko dati, k t er i
so v branji uze zadosta izučeni.
A kedar jim bero, imaje tako ravnati, ka¬
kor da bi oni v bukvah pripovedujoči oča
bili; t. j. cesto  — pogosto imajo otroke

v

pramati, če je pri ti ali oni priložnosti Ro¬
binson prav ravnal, ali ne , kaj bi si oni v
ti ali oni prigodbi bili počeli i. t. d. Da se
k temu obilno priložnosti nateza, ne bo nig-
dor dvojil.

Potle je Kampe za dobro spoznal, celo
toto pripovest, ko Robinson na otoku  —
ostrovi — šali prebiva, v tri glavne dobe
razdeliti . Dobe se nasledujoče:

1. Robinson je samoten  brez vsa¬
kega orodja  — nastroja, si s svojim vlastnim
timom ino vlastnima rokama pomagati mo¬
ra. Tu pozna dete, kakega premišljanja ino
prizadevanja se k temu potrebuje, če si člo¬
vek svoje življenje ohraniti, ino svoj stan po¬
boljšati hoče.

2. Robinson d o stan e  — dobi spol-
nika  — to variš  a, ino tu le se vidno ja¬
vi — kaže, kako je dr užtv  o človeku ve¬
liko koristno, ino kako zlo mu k poboljŠanju
jegovega stanu pripomaga.

S. Pri bregu otoka se raztresketa  —
razbije Evropejski korabelj  — velika ladja,
Robinson si po tem dobi mnogo Ev¬
ropejskega orodja,  ino svojim po¬
trebam izvekšega zadoli — izgovi. Iz tega
lehko dete pozna, kako veliko si mnoge, ako-
ravno na oko maličite reči važiti  — tehtati
imamo.

VI

S kratkim, tota kniga, dobro upotre-
bovana, mladini zostri razum, oplemeniti
serdce, obudi v njem žlahtne, pobožne ob¬
čutke , nauči, da Indsko družtvo neizreče¬
nih koristi človečanstvu dobavlja, da vsaki
stan spoštovati , da si vsako Uide maličko
reč važiti imamo, ino pri vsem tem, kako
previdno, modro ino dobrotljivo nebeški stvar¬
nik vse tude najmenjše prigode redi ino vodi.
To nas je izvlasti k izdanju totega spisa
podbodlo, ter upamo, da bo naša volja do¬
brega sadu v našemu narodu prinesla

VII

Har se besede tiče, jo, ljubi bravec!
vidiš, da ni tvoja  — uiti moja;  nego da
je Slovenska!  ino samo t aka mora
biti; ker se nas jaki narod prestira
daleko po sveti po V Iraške m, Krajns¬
kem, K o r o >sk e m , S t a j arskem , Her-
v a t s k e m ino Ogerskem : vsaki kraj pak
uži ti ima svoje posebnosti: Ako pisem sa¬
mo po svojem,  se sem pols v svoji lupini
zapert; če bi pak pisal ravno po tvojem,
kakor bi t i rad , b i se jas imel svojega
u m a odpovedati ino bi ne bil vreden,
Slovenec  imenovan biti. Po tem takem
bos na veliko besed zadel, kterili ne umiš —
zadi jih poiši,  ino mi v eri  mi,  če neso
tvoj  e , pak so iz  čista Slovenske  —
suho zlato, vsakemu pametnemu ravno zato,
ker je zlato,  če ravno ne iz domače —
vlastue rude, po vol jji. Ljubi bravec! utegnol
bi se na kaj druga v tem prepisanji mer-
zeti, prijazno ino dobrovoljno razodeni, pak
tude dokaze  p r i d aj, da bo se bratovski
ino z razumom popravilo. — Ce se ti, dragi
slovenec! tako berilo poljubi, sem priprav¬
ljen, ti ga, kolikor le pri sveči, od svo¬
jega večega dela koti počivaje — premorem,
mislim ponujati. Sprejmi tičas to troho tako
rad, kakor rad ti jo podavlje.

(Sodnik! presodi najpred to le:

VIII

„Si forinidaret irridentes, non perveni-
ret Apostolus ad credentes S. Ang. Tract.
cont. Epis. et stol. c. 2.

„Scribendum est more geutis, loquendum
vero more regionis.“

„Si quae forsan aliter, quam dicenda
sunt, dixi aut aliter, quam formandum erat,
apposui — cliaritas, quae omnia suffert &
tolerat, confitenti milii ignoscat: idque apud
animum tuum obtineat, ut quod imbecillitatis
uostrae sensus minus docte formavit, pru-
dentia tua supplementum corrigat, elucidet
et exornet.“

Julianus Tolent. Epist. ad Idol. Epist.
Bar.)

pre/nsaverc.

IX

i^egda je bila ne mala rodbina — obitelj,
k kteri so se »steli otroci ino odrašeni ljudje,
bodi si kervni prijatelji, ali drugi znanci.
Gospodar ino gospodinja sta vse ljubila ka¬
kor svoje otroke, akoravno je le Milica,
najmlajša ize vseli, njujna vlastna hči bila;
ino ravno tako sta ju rada imela ino ljubila
dva znanca, Hotimir ino Svetoš. Jih prebi¬
tek je bil nedaleko od mesta Hamburga
blizo Severnega morja.

Geslo prigovor tote rodbine je bilo:
Moli ino delaj!  ino kakor mladi tako
tude stari neso znali boljše sreče na sveti,
razve kakoršnja jim je iz izpolnjevanja te
zapovedi izplivala — izvirala.

Pri delu ali vsej po dokončanem delu
je vsaki iž njih želel tude nekaj slišati, kar
bi je razumnejše , modrejše ino boljše uči-
niti moglo. Ino zato jim je tude oteč včasu
pak od nečesa drugega pripovedoval, ino
otroci so ga veseli miloradi ino bedljivo —
skerbno poslušali.

Jedna iz takovih pripovesti je tude
nasledujoča prigodbo M1 a j š e g a R o b i n-
s o n a. Pokler si je pak misliti bilo, da bi
še več tako pridnih otrok bilo, kteri bi tude
radi toto lepo ino čudno prigodbo slišali ali
brali; jo je oča spisal ino tiskar je moral
veliko tisoč — taužent takših knižic izgo¬
toviti — napraviti.

X

Tota knizica, ljubo dete , v  ko jo zdaj
v rokah imaš, je jedna iž njih. Ce tedaj ho¬
češ , lehko kčasu pri nasledujoči strani
začneš.

Skoro bi ti bil pak pozabil povedati,
kaj se je pred zgodilo , ko je oča praviti
počel. —

„Oče! ne boste nam drugoč kaj pripo¬
vedoval (-li) ?“ je uprašal Stanislav jedno-
krat — jednor po leti za jasnega večera. —-
„Zlo rad“ je oča odgovoril; „ne bilo bi pak
prav ako bi za toliko krasnega — lepega
večera v svetlici — ispi — sobi — hiši —
eimru ostali. Pojte, posadimo se na ledino —
trato.“

„1 to je prav! to je prav!“ so vsi za-
vrešali ino se veselo iz svetlice podali.

P e r v i teče r.

Stanislav,  (reče). Tukaj oče ?

Oca.  (reča), Eno, tu pod jablano.

Lepo! Lepo J so vsi zakričali, ter od vesolja
poskakovali ino z rokami pleskali.

Oca . Kaj pak boste tičas delali, dokler vam
pripovedujem ? Vsej se ne boste lenili — man-
juhovali?

Dragotin.  To sc ve da ne ; da bile gde
kakšno delo imeli.

Oca.  O za to ni skerbi. Tu je grah prebirati
ino še lušiti; komu se to hoče? — gdo ima hot
do tega ?

Vsi.  Jaz! Jaz! Jaz!

Stanislav . Jaz ino Milica ino ti, Prostirad,
mi bomo grah prebirali, vite — glejte?

Milica.  Jaz ne morem , jaz moram to do-
gotoviti, kar so mi mamka izšivati ukazala — li.

Stanislav , Tedaj madva vkupej; pojdi Pro¬
stirad, sedi si.

Hotimir. Jaz vama pomagam prebirati. (Si sede
poleg njuju na ledino.)

Svetoš. A  jaz bom z drugimi lušil; vsej
boste temu soper ?

ne

2

Ljubor.  I ne bomo. Le posadite se , tu se
imate dosta prostora. To se nam dobro zdi. Bomo
videli, gdo nas največ izluši.

Oca.  Sedite si lepo v okrog, da boste videli
solnce zahajati. (Vsi si posedejo ino se dela lo¬
tijo — preimejo.)

Oča. Dnes vam bom, otroci, prečudno prigodbo
pripovedoval. Od groze vam bodo najberže vlasje
vstajali, k slednjemu pak vam bo serdce od
radosti plesalo.

Stanislav.  Oj! le prežalostnega nikar!

Milica.  Le nič preveč žalostnega! Vite —
glejte tatek , le ne! Sicer bi morali plakati —
jokati, ino ne moremo za to.

Dragotin.  Le molčite; vsej oča vejo, kar
storiti imajo.

Oca.  Ne bodite si v skerbi, otroci, vsej
bom jaz toliko zadolel — nehal, da bi to črez
moč žalostno ne bilo. — Negda je bil v Ham-
burze mož, kir se je Robinson  imenoval, ino
je tri sine imel. Najstaršega iž njih je mikalo k
vojski, sam se je tude na vojsko podal ino bil
v boji od Francozov ustreljen. Drugi, kteri se je
hotel na više učiti, se je jedno krat vroč sila
napil, na kar je sušico dobil ino umerel. Ostal še
je tedaj le naj mlajši, kteremu se je Krusoe reklo
zakaj? nevem. Na njega sta gospod Robinson
ino gospoja Robinsonova vse svoje upanje —
nadejo zlagala , ker je zdaj njujni jedini sin bil.
Ljubila sta ga črez vse; nju ljubezen do njega,
kakor ljubezen mnogih staršev do otrok je bila
nespametna — nerazumna.

3

Stanislav.  Kaka pak je ta ljubezen — ta
nespametna ljubezen.

Oba.  Kmalu čuješ. Mi vas res ljubimo , ka¬
kor vam je znano ; pak ravno zato vas k delu
priganjamo, ino mnogih prijetnih ino koristnih
reči vas učimo, dokler vemo , da boste skoz to
nravni — pošteni, dobri ino srečni. Krusoevi starši
pak tega tako neso činili; v vsem so bili svo¬
jemu premilemu sinčku po volji, ino ker si je
premili sinček rajši igral, kakor delal ali da bi
se bil česa dobrega učil; so ga nehali celi de n
se potepati ali si igrati, ino tako se je malo ali
gladko ničesa ne naučil. To je tedaj nespametna —
nerazumna — negodna ljubezen.

Stanislav.  Ha ! Ha!

Oba.  Mladi Robinson je tedaj rasel, ino niše
ni vedel, kaj bode iž njega. Oča je hotel, da bi
se kupčestva učil, k temu pak sinko ni imel
volje — hoti, ino je rekal, da bo rajši v daljne
kraje cestoval, da bi vsaki den dosti novega
videti ino čuti mogel. To pak je bila nespametna
beseda od tega mladenča. To bi mu res ne ho¬
dilo za kvar , ko bi se le pred bil česa dobrega
ino koristnega naučil ! Kaj je le hotel taki neumni
lvlapčič , kakor je Krusoe bil, po sveti delati ?
gdor si v tujih zemljah srečo udelati hoče , temu
je sila treba , da bi se popred mnogih reči naučil.
Na to pak toti mladenčič še neti mislil ni. Bil
je uže sedemnajst let star , ino je skoro teti celi
čas svoje starosti spohajkovanjem pogubil. Vsaki
den je očo trapil — močil, da bi ga predse —
berž cestovati nehal; oča pak od tega neti čuti

4

ni hotel, ino mu rekal, da bi si uže berž tako
neumne reči iz glave izbil. Sinko!  je vseli
mati priložila: „Le doma ostani ino se
pošteno živi!

Nekega dne —

Milica.  Ha! Ha! Ha! zdaj bomo tedaj kaj
jakega culi J

Tehomil.  I le tiho bodi ino poslušaj.

Oba.  Nekega dne, ko je po svoji navadi k
pristavu — loki tekel, se je snešel — vkup
prišel s svojim znancem, ko je bil plavčev sin,
ino se je ravno na cesto v London strojil —
pripravljal.

Prostirad.  Sta li se v kočiji ta vezti —
peljati hotela , vite ?

Ljubor.  I ne Prostirad, v London se v
ladji pelja črez velikansko — grozno vodo, ktera
se severno morje imenuje, — Dalje tedaj.

Oba.  Plavčev sin ga je opital, če bi se ne
hotel žnjim peljati? — Oj rad , je odgovoril
Krusoe, pak moji starši ne bodo tega dovolili! —
I le poidi, je oni rekel: napravi si le jednokrat
to šalo brež njih dovoljenja. Črez tri tejdne se
drugoč vernemo, a staršem daj povedeti, gde si. —
Pak pencz ne imam, je Krusoe pristavil. —
Ni ti jih treba , je plavčev sin odgovoril vsej
bom te jaz na poti živil — krušil. Mladi Robinson
še se je nekoliko časa razmišljal, pak mu je roko
podal ino vpil: Ino ! s tobo se peljam , brate !
Le kmalu v ladjo ! — Pred pak si je moža najel,
da bi črez nekoliko na k njega oči šel ino mu
izporočilj daje  le na kratek čas v Angličane —

na Angličane odešel ino da se , drugoč skoro
verne. Potem sta oba v pristan odcšla.

Dragotin.  Ne, ne , Robinsona bi ne mogel
rad imeti.

Tehomil.  Jaz tude ne,

Svetoš.  Zakaj pak ne ?

Dragotin.  I nu za to, da je brez dovoljenja
svojih staršev odešel,

Svetoš.  Prav imaš , Dragotin , v tem je res
zablodil, moramo vendar ž njim smiljenje imeti.
Dobro, daje  faksih nemodrih mladenčev le malo,
kteri ne vedo, kar so staršem dolžni.

Tehomil.  Kaj je takših še vee ?

Svetoš.  Jaz še nesem nijednega takšega
poznal; to pak gotovo vem , da sc takšim leh-
komiselnim mladenčem po sveti dobro goditi ne
more,

Dragotin.  Posiuhnimo tedaj , kaj se je z
Robinsonom godilo.

Oca.  Plavci so izlegli — izvlekli kotve —
mačake , ino razvili plahte — jadra — vetrila ;
veter je začel ladjo gnati, ino za popotnico —
odhodjno — slovo sc je šestkrat za edendrugim
iz topov — del izstrelilo, Robinson je sedel za
svojim prijateljem na palubi, ino je od radosti,
da uže jednokrat predse po sveti priide , skoro
od uma šel,

Den je bil zlo lep, ino veter je tako prigodno
vel — pihal, da jim je mesto Hamburg berzo iz
oči izginolo. Drugega dne so uže bili na mesti,
gder velika reka Laba v morje vpada, ino tu so
na morje vpluli ~ se vpeljali.

6

Robinson seje zdaj beržčas splašil, ko razve
neba ino vode ni ničesar pred sobo videl. Zemlja,
iz ktere je bil prišel, se je pomalem uže jegovim
pogledom skrila. Le še veliko vežo — (stolp) na
otoku svete zemlje, gder Hamburžanje luč varuje,
je mogel nekoliko časa videti, ali pak tude ta je
izginola, ino Robinson ni videl nič , kakor nad
sobo nebo ino okoli sebe vodo.

Dva dni so imeli lepo uro — dobro vreme ino
pogoden veter. Tretjega dne se pak je nebo z
oblaki omračilo, bolje ino bolje se je temnilo,
ino silni veter se je vzdignol, Berzo se je tako
zablisnolo , kakor da bi celo obnebje v ognji stalo;
berzo se je drugoč stemnilo , kakor najčernejša
polnoč, ino grom ni nehal strahotno bučati —
tontoneti. Z oblakov je le lilo , ino burja je tako
grozno po morji udelovala , da je valove , velike
kakor hrami, kvišku metala, To bi imeli videti,
kako je z ladjo delalo! zdaj jo je močni val po¬
gnal v zrak — vzduh, zdaj pak jo je drugoč v
globočino tresnol, ino jo je zdaj na to, zdaj na
ono stran kotal. To je bil Krič, to je bil germot
ino persket! Ljudje so se morali deržati, če neso
hoteli vsaki čas pasti. Robinson, kteri še tega
ni bil navajen, pade v omotico, prišlo mu je teško
ine je hitro tako razbolel, da je mislil, da vsaki
čas dušo pustiti mora. Tako medlobo imenujo mor¬
sko nemoč — bolezen — nedog.

Dragotin . To zdaj — nine iz tega ima!

0'ca.  Ah, moji starši, moji ubogi starši! je
Robinson neprestanoma — neprenehama vpil. „Mene
uže več ne vidijo. O jaz nespametni, da sim je
tako razžalostiti mogel!“

9

Dolgo so se foti ljubeznivi ljudje upirali —
izkušali v razgnevljenimi — serditimi valovi, ki
so se kakor visoke gore vzdigovali, inojeinojih
čoln vsaki čas pogoltiti hoteli. Potle so se predse
k zadnjemu delu korablja srečno tako blizo pri-
ervali, da so nesrečnikom lano — ože — vero do-
metnoti mogli. Z lanom so čoln k sebi pritegli,
ino vsi, kakor je gdo le mogel, so ve - nj ska¬
kali, da bi si življenje zahranili. Robinsona, kteri
na nogah celo stati ni moj^el, so nekteri miloserd-

O 0 7

čnejši veslarje popadli ine ga v čoln vergli. Jed-
va — komaj so še le nekej od korablja bili, ino
uže se jc potopil.

K veliki sreči se jc potem burja tišila; ovače
bi bilo čoln, na kterem je toliko ljudi sedelo, go¬
tovo tude valovje pogoltilo bilo. Po mnogem jako
težavnem trudu so s čolnom srečno k korabelju
došli, ko je k njemu slišal, ino vsi so bili odviše
ljubeznivo prijeti.

Stanislav.  Ah! to je dobro, da se toti ljudje
neso utopili!

Prostirad . Jaz sem imel grozni strah za voljo

njih.

Milica . Iz tega se je mogel gospod Robin¬
son naučiti, da ne ima za napred tako nepremiš¬
ljeno ino nemodro nič, začinati,

Mati.  Vsej res; jaz vem, da bo prihodnio
uže previdnejši.

Ljubov,  A kamo pak je potic prišel?

0'6a . Korabelj, ko je zdaj na njem z dru¬
gimi Hamburžani bil, je plul — se peljal v Lon¬
don. V nekoliko dneh so uže bili v tem mesti,
gder reka Temza V morje vteka, ino skoro po-

%  *

10

tem so pred Londonom zakotvili — mačakc vergli.

Vsi so izetopili na breg, ino vsaki-slederni
se je radoval, da se je iz tako vidne nevarnosti
srečno otel.

Robinson, celo ni vedel, čemu se ima popred
v tem velikanskem mesti čuditi, hode iz ulice,
je vse pozabil, kar ga je bilo srelo, tude mu ni
v glavo prišlo pomjsliti, kaj bo se zdaj ž njim
najberše zgodilo, ino kako se gde drugoč opet
v zpet k staršem povemo. Zadnjič ga je želodec
Opomenol, da tude nekaj jesti mora, hoče li v tem
Velikim mesti živ biti. Sel je tedaj k plavcu, ko
je žnjim v London priplul se-pripeljal, ino ga je
prosil, da bi mu tude nekaj jesti dal.

Plaveč ga je vzel z vso pripravljenostjo
k mizi.

Pri jedi ga je vemdar popita!, pokaj je iz«
vlasti v London plul ? ino kaj zdaj tukaj početi
meni ?

Robinson mu je odkrito povedoval, da je le
za kratek čas ino brez vedenja staršev toto cesto
nastopil, ino da zdaj ne ve, kaj činiti,

„Brez vedenja staršev ?‘ f  — je plaveC ves
prestrašen zakričal, ino nož mu je iz roke izpa-
dnol, „Milosten Bog ! da tega popred nesem vedel!
Verimi mi, nepremiselni mladenič, da bi te fle bil
s sobo vzel, da či ravno bi mi bil bečvo — (pu-
čel — sod) polno zlata za plačo ponujal, ako bi
to v Hamburze bil vedel.

11

Robinson je od sraineža zaerdel — ga je
kri polila ino je oči povesil.

Pošteni plaveč še ga je bolje za njegove
pogrebe voljo svaril, ino rekel : da ni nikoli mo¬
goče, da bi se mu dobro godilo, razve, če bi se
po boljšal, ino svoje roditelje za odpušenje prosil.
Robinson se je v jok—plač spustil. „Kaj pak te
imam stvoriti? u  je črez nekoliko s plačein rekel,

„Kaj imaš stvoriti? u  je plaveč odgovoril,
„domu se verni k staršem, padi jim k nogam ino
skesan prosi za odpušenje, da si se s takovo ne-
premišelnostjo pogrešil.

Milica.  Toti plaveč je bil zaisto -— res, ker
se spodobi, pameten mož, ni li tako ? oča!

O ca.  Učinil je kar je vsaki činiti dolžen, ker
vidi, da bližnji greši, upamotoval je — je opome-
nol mladenčiča na njegovo dolžnost.

„Vzemcfe li me drugoč s sobo v Hamburg? :<
je Robinson vzpet uprašal.

„ Jaz? u  je vzdehnol plaveč, „Kaj si poza¬
bil, da je moj korabelj utonol! Predse domuvra-
titi ne morem, dokler se mi priložnost ne nagodi,
si drugi korabelj kupiti, ino to še lehko predse
dolgo terpi; ti tako dolgo ne moreš čakati. Ka¬
kor hitro se ti ktera ladja na meri, ko bi v Ham¬
burg plula, vsedi rajše na njo, ino tosčempervle
pred, slem je boljše.“

„Jaz pak ne imam penez, u  je Robinson
rekel.

„Tu imaš nekoliko gin, a  je odgovaril plaveč.

Stanislav.  Kaj je to gina?

Oca.  Gina (guinee) j e  ^lati anglički penez,
kor pri nas zlat—dukat, ino velja blizo šest tolarjev.

12

Dragotin.  O le dalje pravite.

0'ca.  „Tu imaš te gine“, je rekel oni milost¬
ljivi plaveč, „jaz ti jih posodim, naj (nehaj) si
ravno zdaj - nine sam penez močno potrebujem.
Idi ž njimi k pristanu, ino naimi si prostor — mesto
na gde kteri ladji. Obžaluješ li serdčno svoje de¬
janje ti da dobrotljivi Bog, da se srečneje domu
verneš, kakor si sem v London prišel. Pri teh
le besedah mu je prijazno roko stisnol ino mu
srečo na pot prijal — vošil. — Robinson je odešel.

Tehomil.  O ljubi Bog! kaj ide uže vzpet
domu? Jaz sem si mislil, da to še le zdaj, kor
se spodobi, začne.

Mati.  A kaj li nesi zadovoljen Tehomil, da
se k svojim staršem verne, kteri brez dvojbe za
njega veliko skerb ino žalost imajo.

Hotimir.  Ino nesi rad, da svojo pogreho
obžaluje, ino se popoljšati hoče?

Tehomil.  Pač; pak mislil sem si, da še le
kaj prav veselega priide,

OČa.  Le poterpi, vsej še ga ni doma$ le po-
sluhni, ko se mu je dalje godilo.

Na poti kpristanišu mu je zdaj to, pak zdaj
ono v glavo prišlo. „Kaj poreko moji starši a , si
je pomislil, ko domu priidem gotovo me bodo ka¬
znih — tepli, da sem si to pregrešil! A moji znanci
ono drugi ljudje se mi bodo posmehovali, da se
tako hitro vernem, ino da sem krom — razve ne¬
koliko ulic v Londoni ničesa ne videl. Zamišljen
je postal.

Kmalu mu je napadlo, da bi še ne odešel,
ino kmalu drugoč, kar mu je plaveč rekel, da se

13

mu drugače dobro ne godi, če se k Staršem ne
po verne.

Dolgo je pomišljeval, ne vedoč, kaj Činiti,
dokler ni k slednjemu k pristanu prišel.

K nemalimu obveseljenju je pak uslišal, da
onde ni nikar nijednega koravlja zdaj ravno, kir
bi v Hamburg plul. Toti človek, kteri mu je bH
to povedel, je bil teržec — kupec, kteri se je
često v Quinejo plavil.

Prostirad.  Kaj je to Quineja?

Oca.  Naj ti to Ljubor pove, on uže to naj
berže ve.

Ljubor.  Menim da uže veš, Prostirad, da je
jeden del zemlje, kir se Afrika  imenuje.

Prostirad.  Ano, to vem.

Ljubor.  Jedno pomorje totega delu. —

Prostirad.  Pomorje ?

Ljubor.  Ano, ali kraj, kir pri morju samem
leži — počakaj — imam ravno pri sebi zemljevid
(kaže na zemljevid) toti kraj tule, ko se dol slo-
či — krivi, je pomorje ktero se Quineja imenuje.

Oca.  Ino tam dovažajo kupci blago, ino dru¬
go vzpet za nje privažajo. Oni človek, ko je Ro-
binson ž njim govoril, je bil tude taksi kupec,
kteri je z Quinejskimi teržil — kupčeval.

Totemu korabeljniku ali poglavarju korablja
se je Robinson dopadnol, ino zato mu je ponu¬
dil, da bi ž njim na koroblji čašo čaja — teja pil.
Robinson je bil k tomu privolji.

Dragotin.  Kaj li je Robinson tude anglički
umel, daje s tem možem govoriti mogel? V Ham¬
burgu ge govori nemški,

14

O ca.  To sem pozabil povedeti, da se je Ro¬
binson uže v Hamburgu Anglički naučil, kar se
mu je zdaj, ko je v Angličaneh bil, jako dobro
prileglo.

Iz razgovora je kupec izrazumel, da ima
Robinson veliko željo do sveta, ino da bi mu ne¬
milo bilo, se kmalu drugoč v Hamburg vratiti,
ino zatega delo mu je rekel: ,,Imaš li tedaj voljo —
kot, podaj se z meno v Quinejo. u  Robinson se je
tote misli ustrašil. Ko mu je pak kupec terdil,
da bo po poti radost imel, da ga, da bi le gde
kakega tovariša imel, brez plačila s sobo vzemc
ino preživi, ino da si moreda s to cesto veliko
pridobi; seje v njem razvnela — planola plamena
želja do cestovanja tako, da je namesti na vse
pozabil, kar mu je pošteni Hamburžki plaveč sve¬
toval, ino kar si je ravno popred sam namenil
učiniti.

,,Ali ljubi gospod!“ —je rekel, ko si je
razmislil — „ jaz ne imam — razve tri gine. Kaj
pak morem za tako malo penez nakupiti, da bi
tam, kamor se vi plavite, gde s čem teržil ? u

„Jaz se ti k temu šest gin posodim, a  je ku¬
pec odgovoril. „Za te peneze si blaga nakupiš,
da v Quineji lcliko obogatiš, ako ti le nekaj po
sreči poide.“

„A kaj kupim ?“ je uprašal Robinson.

„Same drobnosti — sam drobež,“ je kupec
odgovoril, „različnc — razne igračice, korale —
grole, nože, škarje, nožiče, sekirice, trake ino tem
podobne reči; oni černi ljudje v Afriki imajo nad
tem tako veliko dopadenje, da to stokrat draže,

15

kakor je vredno, s zlatom, slonovimi kostmi ino
drugimi rečmi plačajo , 14

Robinson se ni mogel več zderžati, Pozabil
je na starše, na prijatelje ino na domovino ino
vesel je izklical: ,,Gospod! jaz pridem z vami ! 44
„Mož beseda , 44  je rekel kupec; segla sta si v
roke, ino sklenjeno je bilo, se vkuper na pot po¬
dati,

Dragotin.  Ne ! Ne ! tega glupega — neum¬
nega Robinsona več, ne obžalujem, ino ko bi se
mu tude še toliko hudo godilo.

Qča.  Te ga ne pomiluješ, Dragotin?

Dragotin.  Ne, ne smili, se mi, oča; zakaj
je tako glup, ino drugoč pozabi na dolžnost do
svoji staršev ! To pač mili Bog drugoč nad njega
dopusti, da bi se mu prav hudo godilo.

Oba.  A misliš, da taki nesrečni Človek, kir
na svoje starše pozabi, ino kterega Bog zato s
kaznjo na pravo cesto pripeljati mora, da taki ni
nikakšnjega pomilovanja vreden ? Res da si je
vsega tega sam kriv, kar koli ga zadene ; ali
pak ni za to s tem nesrečneji ? O ljubi sin! Bog
tebh ino vse nas rači hraniti pred tako grozno
nesrečo, naj groznejšo ize vseh, kedar si človek
sam sebi vzrok pripisati mora, da seje sam
sebe nesrečen učinil!  Kedar le od takovesa
nesrečneža slišimo, pomislimo, da se je naš brat
s ceste zablodil, po kteri mu dolžnost hoditi u-
kažuje, imejmo ž njim smiljenje, pomilujmo ga, ino
kolikor le moremo, na pot blaženosti ga zaver-
nimo.

Vsi so molčali predse časa, Potem je oče
drugoč dalje pravil takole ;

16

Robinson je zdaj k času s penezi v mesto
tekel, ino nakupivši si raznih reči, kakor mu je
bil kupec posvetoval, je je dal v korabelj odnesti.

Po nekoliko dneh, kedar je prigodni veter,
nastal, je razkazal kupec iztegnoti kotvice — ma-
čake, ino so tako od bregu odrinoli.

Ljubor.  A kode pak so se plaviti morali,
da bi v Quinejo pripluli?

Oca.  Vsej imaš zemljevid pri sebi, daj ji
sem, jaz ti to pokažem. — Vidiš, od Londona so
pluli po Temzi dol v severno ali polnočno morje;
te pak so se spustili k zapadu, po morski ožini
pri Kaleji na preliv — kanal. Odtoda so prišli na
veliko atlantsko  morje, ino po njem skoz
dalje ino sicer k jugu, naimer k poldnevni strani
okoli kanarskih ostro  v ov  — otokov, ino
zelenega predgorja dokler k slednjemu ne so pri-
rinoli — pristavili tu le dolu k bre'gu, kteri sc, ka¬
kor uže veš, Quineja imenuje.

Ljubor.  Gde pak po pravem izstopijo na
suho zemljo.

Oca.  Naj berže v Kapo - Korsu, ktero mesto
Anglečanom sliši.

Mati.  Bode pak uže tude čas, da bi se mi
k večerji plavili. Solnce je uže davno zašlo.

Stanislav.  Oj meni še se celo jesti ne hoče.

Milica.  Jaz bi še tude rajši poslušala.

0'6a.  Zautra! Zautra ! ljubi otročiči, uslišimo,
kako se je Robinsonu dalje godilo.

Vsi.  K večerji tedaj, k večerji!

17

Drugi večer.

Drugega dne v večer, kedar so se vsi na
tem istem mesti zopet usadili, je oča dalje pripo¬
vedoval takole :

Robinson se je iz začetka drugoc srečno
plavil. Brez najmenjše pomude ino ukaze so uže
prešli morsko ožino pri Kaleji (Calais), ino oni
predirečeui preplav, ino so zdaj bili na sredi a t-
lantskega morja.

Zde gledajte — motrite, otroci, jaz sem s
sobo vzel veliki zemljevid, na njem lehko lepše
kakor na malem vidite, kode je po pravem toti
korabelj plul. Tukaj ga povesim na strom — drevo
da bi ga, kedar bi nam ga le koli trebalo, vezda—
vsegdar pred očmi imeli.

Po nekoliko dneh so se dostali brez vse
zmotnjave k ostrovu, M a d e r a imenovanemu, ko
mu Portugaljanje tude Madeyra rekajo. Po motrite
na zemljevid, tukaj leži, nedaleko Afrike nad Ka¬
narskimi ostrovi.

Ljubor.  Ano, sliši Portugalom.

Dragotin.  Gdc'r Madcrsko vino  raste?

Stanislav,  Ino sladkor — cuker!

Milica,  Ino gder je tako mnogo kanarčkov
(ptičev)!

18

0'ca.  Prav imate, K totemu ostrovu so pri¬
stali, ino Robinson je na zemljo izstopil.

Krasi — le poti ino rodovitnosti tote krajine
sc celo ni načuditi mogel. Koder je koli videl,
povsode je verhc z vinsko terto obrasle smotrih
Kake skomine ni imel do teh krasnih sladčkih
grozdov, ko jih je na vsakem tersu obilno viselo!
Ino kako se je občcrstvil, ko mu je kupec do¬
voljenje najel, da se jih lehko kolikor se mu
ljubi, naje'.

Od ljudi, ko so v vinici— v vinogradu bili,
je izvedel, da se pri njih sok — mest iz grozdja
s tisom—tiskalom — tlačivnico, kakor v drugih
zemljah ne mesti — tlači — (preša).

Stanislav.  A kako pak?

0'ca.  Oni grozdje v veliko dreveno posodo
pomečejo, ino potem sok — mest z bosimi noga¬
mi izteptavajo — tlačijo ali pak nagi navznak
poležejo, ino ga z laktmi tlačijo.

Milica.  Fuj! Maderskega vina bi ne hotela piti.

Dragotin.  A jaz bi ga ne pil, ko bi tude
kor v drugih zemljah udelano bilo.

Prostirad.  Zakaj pak ne?

Dragotin.  O ti še tule nesi bil, ko nam je
oteč dopovedoval, kolikor je vino mladim ljudem
kvarno. To bi ti bil imel čuti.

Prostirad.  Jc li to istina, oče!

0'ca.  Več da istinita resnica, Prostirad!
ker so ti otroci, kteri često vina, ali drugih moč¬
nih napojev pijo, poredi bolehavi —slabovečni ino
topi — tepasti — tropiči.

Prostirad.  Aj, te pač nigdar več vina piti
okusiti ne liočcm.

19

Oca.  Dobro stvoriš, drago dete! — Vernimo
se sopet k Robinsonu.

Ker se je kupec tu nekaki čas pomuditi,
moral, dokler bi se kolikor toliko vetkega — sta¬
rega korablja ne popravil, se je po nekoliko dneh
Robinsonu stesnilo. Nemirna jegova misel je opet
po nečem drugem, hrepenela - hlepenela - želela ;
kri loti si je Robinson želel, da bi kolikor naj
bistroje celi svet, preleteti mogel, Zatem je priplul
portugalski korabelj iz Lisabona, kteri je v Ame¬
riko, ino naimer v Brasilijo plutimenil.

Ljubor.  (Kaže na zemljevid} Sem v toto
krajino, vite, gder je toliko zlatega peska ino dra¬
gega kamenja.

Oca.  Ano tamta !— Robinson se je s por¬
tugalskim korabeljnikom zcznanil ino ker je od
zlatega peska ino dragega kamenja slihal, bi te¬
daj naj rajši v Brasilijo bil šel, da bi si tega
polne vreče nabral.

Tehomil.  Gotovo ni vedel, da to portugal¬
skemu kralju sliši ino nigdor zbirati se sme ?

Oca,  Ino to za tega voljo, ker se iz mla¬
dega ničesa ni učil. —

Ko je tedaj izvedel, da ga portugalski ko-
rabeljnik zastoj s sobo vzeme, ino da se tu an-
glička ladja naj menje štirnajst dni zaderži, so
je kmalu na cesto podati razmislil. Svojemu do¬
bremu prijatelju, angličkemu kupcu je deržo po¬
vedel, da ga zapusti ino v Brasilijo poide. Ku¬
pec, kir je bil malo pred tem od njegačul da se
brez vedenja ino volje svojih staršev po sveti
klati, je bil tega rad, da se ga z vratu iznebi.

20

mu je peneze daroval, ko mu je v Londonu
posodil, ino mu je na cesto se mnoge dobre
nauke da).

Robinson tedaj na portugalsko ladjo vstopiv,
se je v Brasilijo plavil, Peljali so se nedaleko
otoka Tenerife,  na kterem so previsoki, do-
tenkega se ožeči verh P i k o reče ni smotrili; To
je res bilo za večera jako gledanje, kojesolnce
zahajalo, ino se je morje s temo pokrivalo. Ko¬
nec — ert tega verhu, ko je na celem sveti naj-
viši, je od solčnih žarkov—trakov — pramenev—
pableskov toliko megetal — migljal — se lesketal,
kakor da bi plamenem gorel. Velika množina le-
tavih rib se je vzdiglo nad vodo, ino kakor sre¬
bro se blišeče, so daleko svetlobo od sebe davale,

Prostirad , Kaj li so tude letajoče ribe ?

Oca.  Veš da so, meni se k oj zdi, da smo
tude mi tu onda jedno videli.

Stanislav,  Aj, res je v mesti smo jo videli!
Ta pak ni imela ni perja ino ni kritoti.

Oca.  Pak dolge plavoti, ko se ž njimi vmesto
kritoti na vodo vznaša.

Nekoliko dni so se srečno peljali. Na jednor
—- na jedno krat se je pak med poldnemino izho¬
dom burljivi veter vzdignol; valove na morji so
se penili, se kakor veže visoko napihovali ino
so ladjo sem ter ta premetavali. Ta burja je tra¬
jala — terpela šest dni, nakar so se tako doleče
zašli, da ni neti korabeljraik sam uže vedel, gde
so. Vemdar so si predse mislili, da od kanarskih
ostrovov daleče ne bodo. Sedmega dne, ko se
je uže denilo, izkriči plaveč naglo k velikemu,
potešenju — obveseljenju vseh: zemlja!

n

Mati.  Otroci! večerja na vas uže čaka.

Stanislav.  Le miceno — trohico se, dokler
nam oteč ne dopove, kam so prišli; ino kako se
jim je ondc godilo.

Oča,  Vsi so vun posmukali na palubo, vsaki
hoče vedeti, k kaki zemlji pristanejo — pririnejo.
Ali kmalu — v tem hipu je vemdar po radosti
bilo, ino od velikega prestrašena neso vedeli, kaj
činiti. — Na naglici je naimer ž njimi tako silno
terčilo, da so se vsi prekotnoli.

Dragotin . Aj kaj pak je to bilo?

Oca.  Ladjaje priplavala na plitvino — mel-
čino, ino tako silno, kakor da bi jo z  žreblji pri¬
bil, se je v pesek zarila, ino v tem hipu je morsko
valovje toliko vode na palubo naslapilo — name¬
talo, da so vsi v kamre — ispe obegnoti morali,
da bi jih ne zatopila.

To je bilo jokanje - ino togovanje ! Nekteri so
molili drugi kričali, drugi obupljivo z rokami to¬
rnih, drugi vzpet kakor omračeni terdi — dreven
stali.

Med poslednjimi je bil tude Robinson, kir je
bil več mertev, kakor živ — ncr živ.

Najednog — nagloma je postal krič, da se
je korabelj raztergnol. Skoz toto strahotno povest
so se opet vsi spametovali, kmalu na palubo iz-
bežali, ino odvezavše čoln, v njega poskakali.

Bilo jih je pak toliko, da se je čolnjedva —•
komaj za dlan više nad vodo deržal. Breg je bil
še daleče, a burja je bila tako grozna, da so vsi
zanemogoČe imeli, k bregu dostignoti — priiti,
Potle pak so si predse, kolikor so le mogli, z vesli
pomagali, ino veter je je srečno k bregu gnal,

22

V tem so smotrih val, koti garo visoki s
šumom k čolnu se valiti. Vsi so od groze oter-
pnoli, ino vesla jim tz rok izpadle. A tu je na¬
stala strašna doba! Stermeči valove so se priko¬
tali k čolnu; čoln se je prevergel, ino — vsi so
se v  razstekljenem — serditem morji potopili:

Tu je oteč vmolknol, cela družba je od stra¬
hu pobita v globoki tihoti obsedela; ino nekteri
so od smiljenja vzdihali. V tem je mati z večerjo
prišla, ino je iz bolečega občutka iztergla.

23

Tretji v e e e r.

Stanislav.  Ah mili otče ! je li tedaj Robinson
resnično mertev ?

Oca.  Včera smo ga nehali v nevarnosti živ¬
ljenja. Poslušajte dalje. Čoln se je prevergel,
ino Robinson se ze vsemi v morji potopil. —
Ravno oni prodki - nagli - silni valove pak , kteri
so ga zahvalili - prejeli, so ga s sobo pojeli -
vzeli, ino na melčino - plitvino - prode izvergli.
Tako močno so pak ž njim ob skalo trešili, da
je od bolesti - za bolenja ize smertnega sna -
spanja drugoč prečutnol - se prebudil. Odperši
oči, je videl, da je na suhem, ino svoje poslednje
moči je napel, da bi še se više celo na suho
spravil.

To mu je po sreči šlo ; ali pak vso moč
izgubiv , je na zemljo zlezel - klesnol , ino dolgo
časa brez sebe - nezaveden ležal.

Potem drugoč oči odperši, je vstal ino se
na vse strani ogledava!. O Bog ! kako to gledanje !
Niti korablja niti čolna; tude niti koga iz tova¬
rišev , s kratkim, ničesa ni bilo videti, krom
razve nekterih odterganih desek , ko je je valovje
na plitvino bilo nagnalo. On sam, on jedini ize
vseh je smerti ušel!!

Od radosti pak gioze se tresoč, je padnol
na kolena , po vzdignol k nebesem roke ino na

3

24

glas iuo z velikim plačeni — jokom je hvalil
gospoda nebes iuo zemlje, da mu je tako preču-
dovitno življenje obvaroval.

Dragotin.  Zakaj pak je le Gospod Bog samo
Robinsonu življenje obvaroval ino. vse ostale -
druge utopiti se nehal ?

0'ca.  Moreš le pak, mili Dragotin ! vseli pri¬
či ne - vzroke spoznati, zakaj mi starši, ker vas
serdčno ljubimo, to alj ono za vas činimo.

Dragotin.  Ne morem.

Oba.  K prikladu , onda kedar je tako lepi den
bil ino bi mi radi bili v V... na sprehod šli, kaj sem
tedaj učinil ?

Dragotin . Jaz vem, tedaj je moral ubog Te-
liomil doma ostati, ino mi drugi smo morali na-
me'sti v V... v W.. iti.

0'ca.  A zakaj nesem Tehomilu nikakor dovo¬
liti hotel, da bi tude z nami šel?

Tehomil.  O jaz še si dobro pomnim - pamc-
tujem se! Tedaj je po mene potem naš Bogumil
prišel, ino me k staršem dovedel - pripeljal, kterih
uže davno nesem videl.

Oba.  A jeli pak iz toga nesi imel vekšega
veselja , nego - kakor da bi bil z nami šel.

Tehomil,  O vekše , veliko vekše.

0'ca.  Jaz sem vedel, da Bogumil priide,
ino zatore sem ti tude doma ostati ukazal. —
A s kom si se pakti,  mili Dragotinček, v W...
snešel ?

Dragotin.  Z mojimi predragimi starši!

Oca.  Tude od toga sem uže vedel. Moja
volja vam toisto krat celo ni hotela po godi biti,

25

zato ker ne'ste vedeli, kako pričino imam. Zakaj
pak vam je nesem povedel?

Dragotin.  Da bi nas veselje prestreglo, ko
neprevedoma starše uvidimo.

Oca,  Prav imaš. — Kaj si tedaj mislite ,
otroci, na ljubi li tude milostni Bog svojih otrok ,
vseh ljudi, ravno tako , kakor mi vas ljubimo ?

Stanislav.  O popravici, ino še veliko bolje !

Oca,  Ali uže toga ne veste davno da Bog vse
mnogo, boljše zna, kakor mi ubogi, slabi ljudje ,
ko malo gda vemo , kar bi za nas posebno do¬
brega bilo ?

Dragotin.  To verujem; vsej je Bog vsega
vedoč, ino ne vse, kar se godi, toga mi ne
vemo.

Oca.  Ker tedaj Bog vse ljudi tako očinski
ljubi ino je pri tem tako moder, da le sam ve,
kar nam je keda k dobremu ; ne učini li tude
vsega , kar bi za nas najboljše bilo ?

Stanislav,  Oj resnično vsegdar.

Oca.  Ali nam je mogočno , vseli pričino -
vzrok poznati, zakaj Bog to ali ono tako ino ne
drugače z nami čini ?

Dragotin,  Te bi pač morali tude vsega vedoči
ino naj više modri biti , kakor on.

Oca.  Ali imaš zdaj, Dragotinček ! mot - voljo ,
popredšnje uprašanje ponoviti - povtoriti ? - poopc-
tovati ?

Dragotin.  Kako uprašanje, otčc ?

Oca,  Zakaj je Bog le samo Robinsonu živ¬
ljenje obvaroval, ino je ostale v valovji utonoti
pustil?

Dragotin,  O nigdar !

3  *

26

Oca.  Ido  zakaj ne?

Dragotin.  Zatole ker spoznavam , da je to
nespametno uprašanje bilo.

Oca.  Zakaj pak nespametno ?

Dragotin.  Zatole, ker Bog naj bolje ve, zakaj
to ali ono cini, ino ker mi tega vedeti ne moremo.

Oca.  Bog je tedaj res imel, kakor dobrot¬
ljivi oteč, modre ino dobre pričine da je dopustil,
da bi vsi zagiuoli ino da bi le Robinson živ ostal,
mi pak jegovih modrih namenov vseli preumeti
nikakor ne moremo. Domišljati si vemda mo¬
remo , zakaj Bog tako ino ne inako gde kaj redi,
nikoli pak si misliti, da smo ugonoli - ugodli.
Bog je postavim predvedel, da bi to ljudem, ko
so utonoli več hudilo - kazilo , kakor pomagalo-
koristilo, če bi delje živeli; da bi je more biti
velika nuja - sila - nevolja sretla, ali pak da bi
se moreda k' zadnjemu v nepravosti - krivice
podali. Zato je je Bog iz tega sveta vzel, ino
jih neumerjoče duše na mesto, preselil, gder se
jim kam boljše, kakor na zemlji, godi. Robin¬
sona pak je naj berže živega nehal, da bi ga
nevolje ino stiske popravile. Kajti Bog, kakor
dobrotljivi oteč, ljudi ne dajo li se is dobrega
popraviti, tude s trapljenjem - mokami - kaznimi
popravlja. Pomnite - pametujte si to, draga de-
čica, ino spomnite se na to, ko bi vas keda kaj
srelo, ino bi vi preumeti - zapopasti ne mogli,
zakaj to dobrotljivi nebeški oča nad vas pošilja.
Le vseli si pomislite: ,,Bog bolje ve ino zna,
kor jaz , kar mi je dobrega; zato bom tude, kar
nad mene dopusti, rad terpel, Če pak to za toga
voljo nad mene dopuša, da bi še boljši bil, kakor sem

27

to tude učinim, ino Bog mi gotovo doda, da bi
se mi vseli drugoč dobro godilo ! u

Ljubov.  Je li Robinson zdaj tude tako mislil ?

0'ca.  Zdaj je mislil, dokler je iz tako Velike
nevarnosti izveznol ino seodljudizapušen videl; zdaj
šele je v serdci čutil, kako neprav je bil ravnal;
na kolena je padel ino Boga prosil, da bi mu
grehe odpustil, ino terdno si predsevzel-sklenol,
da se iz celega serdca poboljša, ino nikoli več
ne učini, kar bi vedel, da bi neprav bilo.

Tehomil.  Kaj pak je zdaj počel?

Oca.  Ko mu je veselje prešlo , ktero je imel,
da ga je dobrotljivi Bogzahranil, je svoj sedanji
stan premišljati začel. Ogledoval se je, razve
germovja ino lesnega - ložkega - divjega - plauega
drevja ni pač ničesar videl. Nigder ni nič smo-
tril, iz česar bi bil soditi mogel, da tu ljudje
prebivajo.

Groza ga je uže imela , ko si je pomislil,
da ima samoten v tuji zemlji živeti! Ali pak,
koko so mu še le od strahote vlasje vstajali,
ko je pomislil: Kaj li ? ko bi pak tule divjazve-
rina ali divji ljudje bili, ino bi si zato zmirom
v nevarnosti biti moral ?

Prostirad.  Kaj li so tude divji  ljudje, otče?

Dragotin.  Veš da so ! kaj še od toga nesi
slišal? So - pak odtod proč zlo daleko - tako divji
ljudje, kakor zverina,

Stanislav.  Kteri skoro celo nagi hodijo , le
pomisli si Prostiradek !

Ljnbor.  A nič ne razume , ni kakih domov
Staviti, stromov cepiti, ino polja orati ne ume.
Milica , Ino sirovo meso jedo, vite otče,

08

Dragotin.  Vsej res da , oteč nam je od njih
jednokrat pravil, Ido  kaj še k lomu rečeš, (i ubogi
ljudje niti ne vedo, gdo je je stvaril, zato,
ko še nigdar neso učitelja imeli, kir bi jim to
bil povedel.

Ljubor.  Za tega delo so tude tako ukrotni.
Le pomisli si, nekteri celo človečje meso jedo !

Prostirad.  Fuj ! to so pač ogadni - gnusni
ljudje !

Oča.  Nesrečni ljudje, hočeš reči, da so
tako neumno , kor goveda , izrasli.

Proslirad.  Priido tude sem k nam nekteri ?

Oča.  K nam ne priidejo. Krajeve, ko se v
njih nekteri taki nesrečniki zderžujo , so odviše
daleče proč od nas. Tude se čislo - število broj -
množtvo njih skoz bolje ino bolje pomenjsuje ,
zato ko k njim izobraženejši - omikanejši -vzdela-
nejši ljudje prihajajo, kteri se trudijo, da bi je
česa boljšega naučili.

Ljubor.  Ali so pak tude ondc, ko je zdaj
Robinson, divji ljudje bili?

Oča,  Toga še on ni vedel. Poklcr pak je
slišal, da so na ostrovih v tej strani zemlje
takošnji ljudje, si je mislil, da so Iehkič tude
tuka ino to mu je toliko strahu nagnalo da se je
|*o vsem životi tresel.

Stanislav.  Se mi zdi da! Ne bila bito pak
tude nikakšnja šala, ako bi toliko divjakov bilo.

Oča.  Iz pervega se od strahu ino tesnosti
neti z mesta ni genol , ino naj meniše pogenenje
ga je užasilo - uplešilo. Potem pak ga, je tolika
žeja imela da je bil prisiljen dalje iti ino se po
gde kakem studenci ali potoku oglednoti. Srečno

29

je tude nalezel studenec-izvirek, iz cesar se je do
volje napil ino pokrepčal. O kaka dobrota je to, če
človek žejo terpi, ino se lehko čerstve vode napija.

Robinson je za to Boga dičil - hvalil , ino
si zaupal, da mu tude jesti podeli. „Tiisti, ko
ptice pod nebom kermi redisi  je v duhu mislil,
„tiisti tude mene milostljivo ohrani ! u

Glad še ga sicer zdaj zlo ni imel, ker mu
je od strahu ino tesnobe vsa hot do jedi minola;
tem več pak je hrepenel po počmku, ker je bil
tako močno medel , da se jedva na nogah uder-
žati mogel,

Gde li pak je imel prenočevati, gde li po
noči svojo stajo imeti ? na zemlji ino pod širokim
nebom? Tu bi pak lehko bili prišli divji ljudje
ali ljuta-grozna zverina, ino ga požerli J Doma, hra¬
mu , hiše ali gde kake dtlin.e jazvine ni bilo nigder
videti. Dolgo je žalosten stal, ino ni vedel, kamo
se dejati.

Na to mu je na pamet prišlo , da bi stvoril
kakor ptiči, ino sc na drevo posadil. Tude hitro
je strom našel, kir je tako tolste - debele veje
imel , da je v njih po godi se deti ino se zadi
podpreti mogel. Brez dolgega razmišljevanja je
na-nj zlezel, ino pobožno Boga pomolil, se usa-
dil ino kmahu zaspal.

V senjah se, mu je vse prikazalo, kar
se mo je bilo za dne priključilo. Zdelo se mu je
tude, kakor da bi svoje otožne starše videl,
kako se zavoljo njega žalijo , vzdihavajo, pla-
čejo, z rokami lomijo ino se ne morejo upoko¬
jiti - umiriti. Merzel pol ga je po celem telesi
polil, “ Tu sem, Ut sem, preljubezntvi starši je !

30

na ves glas zakričal, ino ko se je hotel star¬
šem v naročje vergnoti - spustiti , je s sobo genol
ino — z drevesa dol spadel.

Milica.  Oj ubogi Robinsonek!

Stanislav.  Te se pač ubil!

Oca.  Ravno k sreči ni sedel zlo, visoko,
no pod njim je bilo toliko trave , da se ni zlo
udaril, Le na strani - v boku je občutil nekaj
bolesti; ker je pak v senjah mnogo več terpel,
mu je to le maličko zadelo. Opet je na drevo
splazil ino je na njem sedel do solnčnega izhoda.

Potem še je le premišljevati začel, gde bi kaj
jesti dobil. Vse , kar mi v Evropi imamo , mu
je hibelo - ni bilo; kruh, meso, mleko ino ko bi
bil tude imel kaj si kuhati - variti ali peči vsej
ni imel ognja, ter gladko nikše posode. Vse stro-
movje - drevje, ko ga do sih dob videl, je le
bilo samo divje - ložke , kteremu kampeše rekajo.

Dragotin.  Kako je to drevje ?

Oča.  Ima listje , pak je bres ovoča - sadja,
Le les je za šarjenje - krašenje-farbanje dober.
Raste na nekterih mesteh v Ameriki ino odtod
ga kupci obilo v Evropo privažajo, Toti les
v vodi kuhan, jo temnošarjeno čini ino s to ša-
rarje - farbaje druge šare - farbe zasenjujo. Pak
le drugoč k Robinsonu.

Nevedoč kaj početi, je ze stromu slezel.
Ino ker uže včera ničesar ni jedel, ga je glad
jel močno treti. Vse krizemje pretekal, pak vem-
dar ni nič druga našel,kakor lesne strome ino travo.

Jegova groza je zdaj stopila na najvišejši
stopenj. „Od gladu bom moral konec vzeti!“ je
zavpil ino k nebu glede plakal. Sila mu je pak

31

le dodala serdcnosti ino moči ino je tekel po
bregu, če bi morebiti predse gde kaj za jed nalezel.

Ali vse zastonj, ni našel druga razve kam-
peš, indičkih verb, trave ino peska. Omed-
Ijen ino skoro napol mertev se je z obrazen«
k zemlji vergel, se spustil v glasni jok, ino^ si
želel, da bi se bil rajši z drugimi vred utopil,
kakor da mu je zdaj tako revno od gladu pogi-
noti. Uže je pri sebi sklenol, od lakote na po¬
časno - kesno ino grozno sme'rt čakati. V tem
se je oglednol ino uzerel zagledal morskega sokola,
kako je ribo ulovil ino ž njo v zrak - vzduh leti.
Kmalu se spomenol na besede, ko je je negde bral :

„ Bog, kir tude vrane nasičuje ,

Si človeka kam pred zahraujuje, “

A zdaj je sam na se merzel, da se je tako
malo na božje previdnost zanašal. Brez pomude
se je vzdignol, ino si namenil, da tako daleko
poide, dokler mu moč zadole - pripusti. Ino res
je tedaj tude šel skos pri morji, povsode se
ogledavaje , če bi gde kake jedi nalezel.

Tu je najednoč zagledal v pesku lupine -
škerlupine od morskih polžev, kterim se ostrice
pravi. Želečno je bežal k onemu mestu, ino
skerbno gledal, so li ktere med njimi polne, Jcgo-
vo iskanje ni bilo zastonj, kajti je resnično ne-
ktere polne našel, nad čemur je kakor si vsaki
lehko pomisli, neizrečeno veselje imel.

Dragotin.  Kaj li leže ostrice le tako po zemlji ?

Q'ca,  Po pravem ne. So pak le v morji ,
gder se na skalinje - pečevje na jedna drugo tako
nahitajo , da jih kupec postane. Gder bodi jih va~
lovje splakne, ino struga jih na breg nanese.

m

A kedar po pritoku opel odtok nastane, poosta-
nejo na sunem.

Prostirad.  Kaj pak je to odtok ino.pritok ?

Milica,  Kaj li toga nikar ne ves ? To je ,
kedar vode pribiva - voda raste , ino opet ubiva -
voda pada.

Prostirad.  Kake vode ?

Milica.  Inu morske!

Hotimir.  Poprosi Dragotina , Prostirad, da
ti to razloži ; on bo od tega pač naj berže jas¬
no govoril.

Dragotin.  Jaz ? — Inu , bom se pokusil!
Nesi opazil, da se včaseh voda iz reke po
zemlji' razlije, ino potle drugoe opailne , ino da
se potler onde opet hoditi more , gder je pervle
voda stala ?

Prostirad.  Ves da sem to uže opazil.

Dragotin.  Tedaj , kedar vode toliko nakipi ,
da se črez breg izlije, se reka , da je pritok,
ino kedar opet opadne, ino breg osekne - se ose¬
bne , se reka, da je odtok.

Oča.  Verh toga se ti moram povedeti, Pro¬
stirad , da v velikemu morji vseli za štiri ino
dvajsti ur na to dobo - tako voda dvakrat nara¬
ste -pribi ino dvakrat opadne - ubi. Šest ur - godin
ino nekoliko drobcev narasa, ino drugoe šest
»r ino nekoliko drobcev - minut opiida. Pervo se
imenuje pritok,  drugo pak o d f o k. Razumiš
zdaj to ?

Prostirad.  Raz ura im, ljubi otce ! Zakaj pak
morje narasa?

Stanislav.  Jaz vem j to prihaja od meseca;
mesec vodo na se vleče, da mora izstopiti.

33

Ljubor.  I od toga smo uže zadostikrat culi ,
nehajte zdaj to, da bo mogel oteč dalje praviti.

Tehomil.  Drugokrat ti, Prostiradek, od toga
več povem. — Tedaj dalje,

Oca.  Robinson je imel veliko radost, daje
nekaj nalezel, s čemer bi svoj pregrozni glad
ukojil. S totimi ostricami pak se vemdar docela
ni nasitili mogel, bil je pak silno hvaležen, da
je le nekaj jesti imel.

Zdaj ga je močno staralo , gde bode za
prihodao stanoval da bi pred zverino ino divjimi
ljudmi varen - okovarjen bil. Pervo prenočiliše je
imel tako nepovoljno , da se je malo ne zgrozil,
ko je pomislil, če bi vse noči tako prebivati imel.

Stanislav.  O jaz vem , kar bi bil učinil !

Oca.  A kaj, povej nam pak predse.

Stanislav , Bil bi si bil postavil hišo z debe¬
limi zidi, ino z debelimi, železnimi dvermi. Pak
bi si bil okoli prikop udelal, črež - enj vzdiga-
tji most, ino toti totega bi bil vsaki večer odvzdi-
gnol. Te bi jaz bil videl, kaj bi mi bili mogli
divji ljudje udelati, kedar bi spal.

Oca  Prav imaš ! Le žal je , da nesi tamde
bil, bi pač lehko ubogemu Robinsonu svetoval! —
Pak povej mi, Stanislav , je li pak si keda spa-
zil, kako tesarje ino zidarje hram staviti počinajo ?

Stanislav.  I veste da sem spazil, nejednor.
Zidar pripravi apno ino je s peskom premeša.
Pak klade - deva kamen na kamen , ino posredi
z apnom maže da bi se terdno deržali. Potem
priido tesarje otesavajo bervna trame, ino je tako
pripravijo , da bi popolno na sebi ležali. Pak je
potegnejo na zid , ino jeden z drugim zbija. Po-

34

tem narežejo iz desek - blanj late, je na krokve «■-
stropila - škarje - lemeze pribijo , ino na nje opeke -
črepe , ali pak kalanice - skodlje klado. A potem —

Oca.  Vidim, da si si dobro v pamet vzel,
kaj vse delajo , kedar hišo staviti hočejo. Zidar
pak potrebuje apna , žlice , kladiva ino kamenja ,
ktero se pred lamati mora ; ino tesar mora imeti
sekiro, pilo, sveder - nebozec , žreblje ,  kline
ino ogelnico - oglomer. Odkod pak bi si bil vse
to vzel, ko bi na Robinsonem mesti bil ?

Stanislav.  To pač res da ne vem !

Oca.  Vidiš ! to tude Robinson ni vedel, ino
zato je moral hoti-želji, da bi si hišo po redu
postavil, slovo dati. Izvuna rok ni imel nikakega
orodja, ino samo z golimi rokami se take hiše,
kor je mi imamo , ne dajo staviti.

Tehomil.  Pak vsej si je bar veja z drevja
nalamati mogel ino si iž njih šater - lopo napraviti.

Oca,  A kaj li bi ga bila takova lopa iz
protja-hoste pred gadi - modrosi - kačami, volki,
risi, tigri, levi ino drugo divjo zverino branila -
varovala ?

Dragotin.  Ubogi Robinson ! kako bo še se
ti le godilo ?

Tehomil.  Kaj li ni umel - znal streljati ?

Oca.  Je, je umel, ko bi le bil puško ino
prahu imel.

Ni pak siromaček , kakor sem uže povedel,
razve rok čisto ničesar imel.

Ko si je toliko revšino predstavljal - ga je
sopet velika ožkost-tesnoba-strahota prevzela,
„Kaj mi pomaga“ si je mislil; „da me dnes ni

35

glad pokončal, ko me lehko loto noč ljuta - divja
zver razterga?“

Ino zdaj mu tude ni bilo inaČe, kakor da
bi uže serdit tiger pred njim stal, gobec razteg-
nol, iuo z velikimi ostrimi zobmi na-nj regnol.
Mislil si je, da ga uže za gertanec popoda, ino
je zavpil: O moji ubogi starši ! u  — ino brez obranbe
se je prevčrgel - poderel.

Ko je uže predse časa ležal ino se z oz¬
kostjo boril - bojeval, se je na pesmo spomnol,
ko je je jegova mati, kedarkol jo je gde kaka
žalost imela, spevala. Začina se le tako:

„ Gdor le terdno se zanaša,

Da Bog lehko pomaga;

Temu tude Bog prenaša,

Kedar reva ga ima:

Gdor se na - njega spolega (naslanja) ,
Tej si k blagu pomaga. u

To je jegovo serdce vzpet pokrepilo. Neko"
likokrat si je toto pesem vroče natihem prerekava!,
potle pak jo je počel tude na glas prepevati.
Potem je vstal ino je šel gde kake jazvine - otline,
pečere iskat, v kteri, bi varno ino brez strahu
stanovati mogel. Gde je popravem - ali na suhi
zemlji gde v Ameriki, alipak le na kterem ostrovi,
še dozdaj ni vedel. V dalji - dalečini pak je videl
verh - goro ino onamo - ta je tude zameril kroke.
Po poti je k svoji veliki žalosti po zoroval - vi¬
del - pazil, da v toti celi krajini nič druga ne
rase, kakor lesno drevje ino trava. Kako je
beržčas siromaku pri tem ozku - težko bilo , si
lehko vsaki pomisli.

36

Trudovito je naverh, kterije predse visok bil,
došel, ino je Ichko veliko mil daleko okoli gledal, pak
groza ga je obšla, ko je videl, da je zares na ostrovi,
ino da nigder, kamor je le z oČesem dostiči - dogle-
dati mogel razve nekoliko ostrovkili,kteriso se neko¬
liko mil delje iz morja izpinali, nikake druge zemlje ni.

„0 jaz ubogi, preubogi človek ! “ je izkričal
ino poln ozkosti spete roke k nebu povzdi-
gnol, „ Te je le prav res , da sem ode vseh ljudi
odločen, ode vseh zapušen, in da nike-nijedne
nadeje - upanja ne imam , da bi keda iz tote
strahovite pušave osvobojen bil? O moji ubogi
žalostni starši? Vas tedaj uže nigdar več ne vi¬
dim ! vas nigdar ne bom mogel za odpušenje pro¬
siti , nikoli vec prijaznega glasa prijatelja ali ka¬
kega drugega človeka čuti! — Pak jaz sčm si
to zaslužil. Bog! ti si pravičen! na tebe toga
ne smem izvračati - tišati, to je moja vina - kri¬
vica , jaz sem to sam tako hotel. u

Kakor brez zavedenja - smisla ino kakor v
senjah je na miru obstal , ino neodverneno na
zemljo poglede upiral. „0d Boga ino od ljudi
zapušen! u  to je bilo vse, kar je misliti mogel.
K sreči mu pak je drugoč jedna versta one lepe
pesme na pamet prišla.

„V revsinine imaj zdanja, (zdenja - misli)
Da s’ od Boga zaveržen,

No da se le k tomu sklanja (je dober)
Gdor je v srečo pogrožen;

Mnogo često zmeni čas,

Sliši joku tožni glas.“

Z gorečnostjo je padnol na kolena, Boga
vzival-klical na pomoč, je obljubil vse poler-

37

pežljivo ino pokorno prenašati i»o je prosil, da
bi mu moči ino stanovitnosti k lomu milostljivo
podeliti raci].

Milica.  To je (  pač bilo odvise dobra, da
je Robinson tako lepe pesmice znal, ktere so ga
v nesreči tešile - krepčale.

Oča.  Veš da je to jako dobro bilo! Ino kaj
bi si bil (ude še začel, ko bi ne vedel, da je
Bog vsega mogočen, povsode navzočen , naj do¬
brotljivejši oteč vseh ljudi ? Od ozkosti ino stra¬
hote bi bil obupljivo preminoti moral, ako bi ga
tega starši ne bili naučili. Tota misel na nebeš¬
kega očo ga je pak vsegdar potolila - potešila -
utolažila , vseli mu pokrepčice dodala , kedar koli
je beda - reva na - nj močno ulegala - ga stiskala,
ino ga zagubiti hotela.

Milica.  Boš me tudc od Boga še več učil,
kakor si druge učil?

Oca. 7i  radostjo mila Milička ! čem razum- .
nejša boš prihajala , tem več bom ti od našega
dobrotljivega Boga povedal. Vsej veš da od ni¬
česar tako rad ne romonim-govorim, kor od njega,
kir je tako dobrotljiv , tako mogočen ino ljubezniv.

Milica.  Meni tude nič ni milejšega , kakor
če se z nami od Gospoda Boga razgovarjaš. Na
to se uže zlo veseljim.

Oca  Ino imaš tude pričino , draga Miličica!
Kajti če sc Boga kakor se spodobi, znati - spoznati
naučiš, stem več si boš prizadevala, da bi vsa
verla bila ino potem boš tude vekše veselje
imela, kakor zdaj.

Robinson se je tedaj opct pokrepčan čutil,
ino je opet pokrepčan čutil, ino je opct sem

38

ino tam po verhu lezel. Pak dolgo je zastonj
si mestečka iskal, gder bi varno prebivati mogel.
K koncu je prišel k celcu - holmcu - kolku, kteri
je s pred nje strani koti zid raven - sterm bil.
Ko je toto stran skerbnejše pregledal, je nalezel
duto - otlo skalo - pečino v ktero je vhod pač
ozek ino tesen bil. Ko bi bil imel dleto , kladivo -
kij ali podobno orodje, bi si tam za se pogodui
prebitek lehko bi napravil; tako pak ni imel
ničesar , ino je moral samo premišljati, kako bi
to predse nekakor izpeljal.

Ko se je užc prav dolgo napremišljal, mu
je v glavo prišlo : „ Toto drevesje se mi zdi biti
kakor pri nas verbe , ktere se lehko presaditi da¬
jo. Izgrebem jih do dobrega mnogo, ino jih tu pred
toto diro - luknjo v skali prav gosto uasadim, da
bi kor zid bile. Kedar zrastejo, bom mogel tu
tako varno spati, kakor bi v kakem domu bil,
kajti zadi je pečina kakor zid, ino predi me bo
okoli gosto nasajeno stromovje pred zverjo hra¬
nilo. “

Pač močno se je obveselil, da mu je kaj
takovega na pamet prišlo , ino kmalu si je to
izkonjati prizadel.

Jegova radost pak še je bila grozno veča
ko je uzerel - videl, da nedaleko odtod čist
studenec izvira. Pač tekel je k njemu , da bi se
pervle čerstve vode napil, ino se pokrepil, kajti
ga je , ker je v veliki vročini - sparici tekel,
velika žeja imela.

Stanislav.  Kaj li je bila na tem ostrovi to¬
lika vročina?

39

Oea,  To si pač lehko domisliš! Le sem po¬
glej (kaže na zemljevidu) tu le lože kanarski o-
strovi, ko je na jednem iz njih zdaj Robinson
bil. Tu vidiš , da so ostrovi nedaleko ravnika
(ccquator), gder včasu ljudem solnce ravno nad
glavami stoji. Tu veš da mora uže velika spa-
rica biti.

Izgrebel si je ledaj trudovitno z rokama ne¬
koliko teh drevesc, ino jo je odnesel na ono me¬
sto, ko je tam hotel prcbiv&nje imeti. Tuka je
vspet jame za nje kopati moral, ino ker mu je
to jako kesno - počasu šlo , se je uže k večeru
nagnolo, pred ko jih je pet ali šest zasadil. Od
gladu primoran je opet šel na bre«^ ostric iskat.
Pak k nesreči je bil zdaj ravno pritok; ino ker na ti
način ni nič našel, je moral lačen spat iti: Ali
kam? — drugoč na strom ; kajti si je umenil —
sklcnol, dotle na stromi prenočevati, dokler si
varnega prebitka ne napravi.

Da bi sc mn pak kakor pretečeno noč ne
namerilo, se je k veji črez perse z robcem terd-
no privezal, ino se stvarniku v ohranbo izročiv,
je pokojno zaspal.

Dragotin.  To si je modro naredil.

Oba.  Sila — nuja nas mnogih reči nauči,
kterih bi drngače nigdar ne vedeli. Zato je tude
dobrotljivi Bog zemljo ino nas tako naredil, da
bi česar bodi potrebovali, česar drugače kakor s
prcmišljanjem ino izmišljanjem dobiti ne moremo.
Pri takih potrebah tedaj razuma dobivamo. Kajti,
ako bi nam, kakor pravimo, pečeni kopuni v tista
letali; ako bi nam hiše, domi, lože - ležiše, ob¬
lačilo-odev, hrana - kčrraa ino napoj ino vse

4

40

drugo, česar k hranjenju iuo k povoljnosti življenja
potrebujemo, od samo sebe ino uže gotovo - pri¬
pravljeno ize zemlje rastlo, bi zaisto nič ne de¬
lali, kor jeli, pili ino spali, ino bi dar do smerti
ostali tako glupi — kakor neumna živina,

Tehomil,  To je tedaj dobrotljivi Bog res prav
dobro učinil, da vse tako ize zemlje rasti ne da¬
va, kor tega potrebujemo.

0'ca.  Tako, kor je vse drugo na sveti mo¬
čno dobro ino modro naredil! — Le poglejte on¬
di krasno večernico (zvezdo), kako preljubezni-
vičko na nas sveti! Tude to je nebeški Bog
stvaril, kteremu še tude zahvaliti imamo, da smo
toti den opet zdravi prebili, — Pojte, otroci, po¬
dajmo se ta v lopo — besedko — (uto.)

41

S t e a* t i ¥ e c e r.

Oca . Note, otroci! gde pak smo včera Ro¬
binsona nehali ?

Dragotin.  Vzlezel je opet na strom ! da bi na
njem prenočeval, ino —

Oca,  Dobro, dobro , uže vera ! Totokrat se
mu je to bolje ugodilo ; ni spadnol, ino je pokoj¬
no spal do rana.

Ko se je razdenilo , je bežal najpervo na
breg, ostric iskat, ino posle drugoč k svojemu
delu. Tokrat je pak šel po drugem poti, ino k ne-
malemu potešenju — razveseljenju je nalezel strom,
ko je na njem veliko ovoče - sadje viselo. Ni ve¬
del sicer, kako da je, vemdar si je pak mislil,
da se predse jesti da, ino zato si ga je tude ne¬
kaj utergal. Bil je to podolgovati, skoro trigrani -
triogeljni oreh, kakor otročja glava velik. Zver-
linja lupina — glinjavica, ko jo je z ostrim ka¬
menem jako težko razrazil, je bila žilovata ino
kakor ize zlepljenih — sklejenih konopclj. Dru¬
ga lušina pak je bila tako terda, kor želvova lu¬
pina, ino Robinson se je kmahu prerazumel, da
se je lehko na mesto bljuda — mize — sklede
služi. Jedro je bilo zlo sočuato ino je kakor le¬
šniki dišalo, le samo menje oleja je v sebi imelo.
Na sredi je bilo duto, tno tu je Robinson našel sok
dobrodišec, sladek, kir je močno občerstoval,

4  *

42

Toti sok se da skoze tri dirke - luknjice, ko
so v vsaki lupini, izcediti, tako da ni trebe, zno-
ternje terde lušine razkalati; ino je to pač do¬
bro tako narejeno, kajti, ako bi teh le direk ne
bilo, ino bi se terda lušina razklati morala, bi se
tako toti toliko dobri ino toliko zdravi sok iz-
vekšega pošterkal - raztrosil.

To je bila sladčica za od gladu zmorjenega
Robinsona ! Z jednim oreham pak se si prazdne-
ga želodca ni upokojil ino sije zato utergal dru¬
gi, tretji, ino je vse želečno snedel. Od radosti
so ga solze polile, ktere je Bogu za to dobroto
hvaležen daroval.

Toto drevo je bilo zlo visoko, pak ni imelo,
kakor palme nikakih vej, ampak le vcrholec —
veršic iz listja, ktero je podolgovato ino meče-
kom podobno.

Stanislav.  Kako pak je le gde to drevo,
takega tu ni.

Oca , K o k u s , kteri izvlasti v izhodni In¬
diji (kaže na zemljevidu,) ino zde na ostrovih
velikega, južnega — poldenjega morja, ino sploh
v gorkem podnebji mnogo raste.

Dragotin.  Bi pac rad jednokrat kokusov oreh
videl.

Oca.  Rad ? te pak počaj, nekaj ti pokažem,
kar mu je sila podobno.

(K sreči je oča tega dne od prijatelja ko¬
kusov oreh tako obderžal. Šel je tedaj po - nj.
Ko se je z velikim orehom v roki vračal, so mu
vsi proti tekli, ino ne malo se čude so dvojili —
polnbovali, imajo li vlastnim očem verjeti, ali ne.)

Oca,  Kaj mislite, kaj je to?

43

Dragotin,  Ah! to ti je naj beržo kokusov
oreh ?

Oca.  Prav imaš, ino ravno ti kir v Indiji rase.

Vsi.  O ! O !

Tehomil.  I kako pak ste, otce, k njemu pri¬
šel — šli ?

Oca.  Da še sam v Indiji nesem bil, ino da
kokusovih orehov pri nas na prodaj ni, veste vsi.
Poslal mi ji je moj dobri prijatelj gospod Morina,
kteri je, kakor sem vam negda povedal, uže ne¬
koliko let na korablji glavar, nadkorabeljnik —
(kapitan.)

Tehomil.  O to je pridni gospod, ker nam je
lakovo radost napravil, jaz bi ga —

Oba.  Počajte, izkusimo, da Ji se ta škorlu-
pina razlupati.

(Oča se je dosti narezal, pred ko je zver-
hnjo tolsto žilovato lupino razrezal, ino oreh izeti
mogel. Potem je z nožekom prevertal jedno iz
treh direk, ko so skoz znotrenjo terdo lušino ino
le skoz orehovo mezgro zarasle, ino zdaj je po
dirki čaško soku nateklo. Ti sok pak ni bil ravno
toliko sladek — lagoden, kolikor se od njega po
navadi pravi 5 naj berže zato, ker je oreh uže
preveč star, ali pak, ker je pred ko je celo do-
zrel, utergan bil. Potem je oteč oreh s pilko raz¬
rezal, ino je prišel do belega na sredi dutega
jedra, ktero je vsem bolje, kakor najslajši lešnik,
dišalo.

Ljubor.  Jojmene! Robinson je pač imel dela,
pred ko je to terdo škorlupino razlušil!

Oca.  To zdaj stem bolje lehko presodite,
ker ste videli , koliko smo se mi stem utrudili,

44

ako ravno smo si pri lem z ostrim nožem ino
pilico pomagali, čega Robinson ni imel. Pak ni
reci tako težke, ktere bi gladen človek ne pre¬
mogel, če si upa, da se nasiti.

Da si je ravno s totimi orehi nekoliko glad
odegnal, se je vemdar na breg tekel, da bi po¬
gledal, če je tam dnes kaj oshric. Nalezel je zde
sicer nektere, pak ne toliko, da bi sc jih bil do
sitega na jesti mogel. Imel je tedaj Boga zakaj
zahvaliti, da mu je dnes druge jedi milostljivo
podelil; kar je tudi ze serdčno gorečnostjo stvori!.

Te ostrice s sobo za obed vzem — vzemši
se je vesel k včerašnjemu delu verno!.

Na bregu je tude veliko lupino našel; ktc-
ra mu je na mesti lopate služila, ino tako je zdaj
tude leže delati mogel. Berzo potem je tude ra-
slino tako vlaknovito nalezel, kakor pri nas len
ali konoplje. Inda bi se na to niti oglednol ne
bil, zdaj pak mu to ni bodi kaj bilo; zdaj je vse
iskal — iskušal, ino vse premišljal, če bi mu mo-
reda k Čemu ne služilo.

Domišljevaje se, da se tota raslina, kor len
ali konoplje pripraviti da, je je mnogo natergal,
jo v otepine — snopiče zvezal ino v vodo vlo¬
žil. Ko je po nekih dneh spazil, da je zverhnja
tolsta skorja omokla, je otepine opet izpotegnol,
ino je na solnce razesterel — razgernol. Kakor
hitro so, kor prav, uselile bile, je ročno izku¬
šati jel, če bi se kakor len z debelim batom treti
mogle; ino glej! ugodilo se mu je to!

Iz vlakna — ličja, ko je je iz toga dostal,
je hitro vervi — prevesla — konopce — ožince
plesti začel. Vsej veste pak, da neso bili tako

45

močni, kakor je pri nas ozar dela, zato, ker ko-
Iese ino pomočnika ni imel, predse pak dostt
močni, da je ž njimi to lupino k protu terdno pri¬
vezati mogel, ino si je tako nastroj — orodje iz¬
gotovil, kir je bil lopati zlo podoben.

Potem se je skerbno dela prejel, sadil stro-
me poleg jedendrugega, dokler si nato  cin svo¬
jega prihodnega stanovališa predi ni ogradil. Vi¬
dec pak, da bi ga samo jedna red — versta dre¬
vesc še zadosti ne varovala, se je opet sajenja
lotil, ino še drugo versto okoli perve nasadil, ino
potle obe versti s zelenimi panogami — granami
— vejami prepletel. Potle še si je domislil, da
bi med nje dernu — celine ino persti nametal,
kar je tude predse ucinil. Na tako dobo — cin
je imel tako močno steno, da bi jo gdo težko
brez velike moči bil predere!.

Vsaki večer ino vsaki jutro je sadeže z vo¬
do iz hladenca — studenca — vrelca zalival, pri
čemur so go kokusove lušine namesto posode le-
gotile. Berzo je tude k nemalemu veselju spazel,
da se drevesca razvijajo ino zelenijo, da je je
lepo bilo gledati.

Ko je bil z ogrado gotov, je jel močne vcr-
vi plesti, ko si je iž njih potem, kakor je le koli
mogel, verveno lezvico udelal,

Tehornil,  K čemu pak ?

Oca.  Ravno zdaj čuješ. — Ni hotel celo
nikakega vhodu v svoje prebivališe ponehati, te-
moč še tude ostalo poslednjo verzel zasaditi.

Stanislav.  Kako pak bi bil vhajati ino iz¬
hajati mogel?

46

Oca.  Zato si je lezvico — gred iz vervi
naredil. Skala nad njegovim prcbivališem je kakor
dom na dva petra — postropja — nahišja — poda
visoka bila. Gore je stal strom, na njem je pri¬
vezal toto lezvico, ino jo je dol k sebi spustil.
Nine -— zdaj je vardeval, jo li bi po njej izlezti
mogel, ino res je to šlo, kor si je bil prijal —
želel. Ko je to napravil, je pričel premišljavati,
kako bi si le svoj prebitek povekšal. Da toga z
golima rokama ne napravi, to je vedel. Moral se
je tedaj po nečem oglcdnoti, kar bi mu pri tem
na pomoč biti moglo.

S tem umislom je tedaj šel na mesto, gder
je bil popred zarad — veliko zelenih ino velma —
zlo terdih kamenov ležati videl. Med njimi zve¬
sto gledaje , je jeden našel, nad kterim mu je
serdce od veselja zaplesalo.

Toti kamen je bil naimer skoro koti sekira,
na jednem konci oster, ino na drugem je imel
diro — luknjo, da se je na toporiše nasaditi mo¬
gel. Robinson je hitro videl, da je iž njega leh-
ko dobra sekira, če le diro v njem bolje izdela,
kar je tilde resnično po dolgem prizadevanji si
z drugim kamenem napravil. V zvekšano diro je
vsterčfl — zabil debili prot vmesto toporiša, ino
ji je tako terdno z vervjo privezal, kakor bi ji
z  žrebljiči zatolkel.

Kmahu je šel izkušat, utne li — useče li
kako drevesce ino nedopovedano veselje je nad
tem imel, ker se mu je ugodilo. Ko bi mu zato
sekiro gdo tisoč tolarjev ponujal, ne.bil bi je dal,
kajti je videl, da mu je velma mnogo — zlo k
koristi.

47

Dalje med kameni iskajo je nalezel še dva
ko sta se mu tude jako koristna zdela. Jeden je
bil skoro koti kij, kakor je kamcnarje ino mi¬
zarje imajo, drugi pak koti kratka, debela zago¬
zda, ino spoder ertast — končit — špičast, koti
klin. Oba tota je s sobo vzel, ino z veseljem do¬
mu bežal, da bi se urno k delu spravil. Delo mu
je jako od rok šlo! Ertasti kamen je zasadil v
skalo, tolkel na - nj s kijem, ino tako je kos za
kosom oddiral! dokler si ni jazvine — otlino za¬
dosti razširil. V nekoliko dneh jo je tako pre-
strano udelal, da je tam po moti — po volji pre¬
bivati ino spati mogel.

Uže pervle si je do dobrega trave natergal,
ino jo na solnce raztresel, da bi iž nje seno
udelal. Ta je bila zdaj zadosti suha, ino zato jo
je v jazvino nanosil, ino si je iž nje pogodno
ložce napravil.

Ino je drugoč kakor človek leže spal, dok¬
ler je popred grobo noči kakor ptice na drevesi
sedeti moral. O kako si je počinol — pogovil, ko
je trudne ude na mehkem senu raztegnoti mogel.
Vroče je Bogu zahvalil, ino si pomislil; „0 ko
hi moji zemljaki v Evropi vedeli, kako je to, če
človek več noči v strahu presedeti mora! resni¬
čno bi se za srečne deržali, da se vsakega ve¬
čera leliko na mehko, varno ležiše položijo, ino
nigdar bi dobrotljivega nebeškiga otčeta za tako
veliko dobroto zahvaliti ne zamudili.

Drugi den je bila nedelja. Robinson si je od
dela počival, ino sam sebe premišljeval. Dolgo je
na kolesih prebil, uplakane oči k nebu povzdig-
nene imaje, ino je kolikor je le naj bolje goreče

48

mogel, Boga vzival, da bi mu grehe odpustil, iuo
jegove starše blagoslovil iuo je utolih Po tem je
Boga zahvalil, za tako čudežno pomoč, komu jo je
v taksi sili udeliti račil, ino je obljubil, da bo se
vsaki den boljšal ino da ne bo opustil, mu ve
vsem sinovski poslušen ino pokoren biti.

Milica.  Po takem je Robinson veliko boljši,
kakor je iz perva bil.

Oca.  To je pač ljubeznivemu Bogu dobro
znano bilo, da se poboljša, ako se mu hudo go¬
di ; ino zato je tude na - nj toto nevoljo ino tote
moke dopustil! Tako z nami dobrotljivi nebeški
oca vsegdar obrača. Ne ize serdu, ampak iz lju¬
bezni na nas včasih kaj hudega dopusti, polder
ve, da bi se inače ne popravili.

Da bi pak Robinson ne pozabil, kako dne¬
vi za jeden drugim nasledujo, ino kedaj nedelje
pripadajo, si je gledal časoslov — nieseceslov —
časopis — kalendar — pratiko napraviti.

Dragotin.  Časoslov?

Oba.  Tako dokonjauega ino na papiru na-
tisnenega veš da ne, kakor pri nas v Europi;
temoč takov, da bi le dni po njem počitati — čteti
mogel.

Dragotin.  A kako pak je to tedaj naredil?

Oca.  Dokler tedaj niti papira, niti česar dru¬
ga imel ni, s čemer bi pisal, si je četiri poleg
jedno druga stoječe drevesa z gladko škorjo iz-
iskal. Na največem iž njih je vsakega večera z
ostrim kamenem čarko — čerto udelal, ktera je
vseli minoli den znamenala. Kakor hitro je sedem
čark bilo, je tejden miuol; ino potem je naredil
na drugem drevesi čerto, ktera je tejden pomenola.

49

Ko je na tem drugem stromu četiri, alipak ka¬
kor je mesec nanesel, pet cert napravil, je čar-
ko na tretjem stromi poznamenal, da je uže celi
mesec pretekel. Ino kedar je takošnjih čarek na
tretjem drevesi dvanajst bilo , je zaznamenil na
štertem drevesi, da je celo leto prešlo.

Ljubor,  Vsej pak meseci neso vsi jednako
dolgi; neki ima trideset, drugi jeden ino trideset
dni; kako je tedaj vedel, koliko dni kteri mesec
ima?

Oca.  To si je imel na perstih izpočitati —
izračunih.

Dragotin.  Na perstih?

Oca.  Ana; ino če imate mot, vas toga tudc
naučim.

Vsi.  O naučite nas tega, ljubi otče!

Oča,  Imejte tedaj pazko — dajte pozor! —
Tako je le zaperel — stisnol levo roko; potem
se je s perstom druge roke doteknol najpred člen¬
ka — sklepu — gungelja, potem pak jamice po-
leg njega, ino pri tem je imenoval mesece, ka¬
kor za jeden drugim ido. Vsaki mesec, kir na
členek priide, ima jeden ino trideset dni, dru¬
gi pak, kteri v jamico priide, počitajo — brojijo
samo trideset dni, razve meseca svečna — uno-
ra — veljače, kteri ima le osem ino dvadeset ino
vsako šterto leto devet ino dvajsti dni. Začel je
tedaj s členkom pri perstu poleg palca, ino ko
se ga je doteknol, je imenoval pervi mesec v leti
naimer prosenec — sečen,  Toti ima tedaj
— koliko dni ?

Dragotin.  Jeden ino trideset.

50

Ota.  Zdaj bom tedaj dalje na ti način me¬
sece na perstih brojil — odpočitaval, ino ti Dra¬
gotin ! vselešnji počet — čislo dni poveš. Pri
prosenci sem ukazal na členek, zdaj se doteknem
jamice ino poimenujem drugi mesec, naimer s ve¬
čen — Dragotin?

Dragotin.  Imel bi pač trideset dni imeti,
ker se s perstom jamice dotikate, ima pak le osem
ino dvajsti, včasu devet ino dvajsti dni.

Oca.  Sušeč  — brezen — ožujek ?

Dragotin.  31.

Oca.  Mali traven — doben?

Dragotin.  30.

Oca.  Veliki traven — sviben — mnjnik —
cveten ?

Dragotin.  31.

Oca.  Rožni cvet — lipen ?

Dragotin.  30.

Oca.  Mali serpau ?

Dragotin.  31.

Oca.  Zdaj se drugoč na členek pri perstu
poleg palca priide, kor popred, ko sem prosenec
imenoval. Veliki serpen  — kolovoz tedaj ?

Dragotin.  31.

Oca.  Kimovec — rujen?

Dragotin.  30.

Oca.  Kozopcrsk?

Dragotin.  31.

Oca.  Listopad — guilolist — studen?

Dragotin.  30.

Oca.  Gruden — leden V

Dragotin.  31.

51

Oea.  Ljubor! zvesto si v časoslavnik —
kolendro kukal, je li smo broj dnev prav zade¬
vali — povedali ?

Ljubor.  Prav, na vlas se je vse zravnavalo.

Oca  Kaj takega se ima pametovati, ker ča-
soslovnika nikar zmiiom pri roki ne imamo, ino
kolikokrat nam je sila treba vedeti , koliko dni
toti ali oni mesec ima ?

Dragotin.  Oj toga jaz uže do smerti nepo-
zabim.

Ljubor.  Jaz tudi ne; to sem si dobro V misel vzel.

Oea.  Robinson tedaj je na skerbi imel, da
bi ne pozabil, gda da je kteri čas, ino da bi
vselej vedel, gda nedelja pfiide, da bi jo kakor
kerstjan svetiti — posvečevati mogel, zatem je
pak použil veči del kokusovih orehov s toga
stromii, ko ji je najpervle nalezel, ino morje je
tako malo ostric izvergovalo — izmetavalo, da
se samo ž njimi ni inogel živiti. Drugoč ga
je tedaj starati jelo, kako bo se vprihodno živil.

Hoje se zverine ino divjih ljudi se se do se
dobe daleko od svojega prebitka ni podal. Zdaj
ga pak je sila primorala, da si je zupal, se daljo
po otoku po gde kaki hrani oglednoti. Umenil si
je tedaj — si odločil, da se drugi den v imeni
božjem na pot poda. Da bi se pak pred žigavo
solnčno gorčico — vročino nekoličko uhranil je
Celi večer na to obernol, da bi si gde kakov soln-
čnik ali senčilo — streho naredil.

Tehomil.  Gde pak je vzel platno -— pčrt
ino terstje ?

Oča.  Ni ti imel ni platna pak ni terstik, ni
noža niti žkarj, ni igle neti niti, ino vemdar —
kaj si mislite, kako si je ti aolnčnik naredil?

52

Tehomil.  To pri moji veri ne vem,

Oca.  Iz verbovega šibja si je malo streško
upletel, ino na sredo lilod vteknol, ko ji je s ko-
nopcem terdno privezol, potic je širokih Iepenev
— listov nabral ino je s erti na streho pripel.

Dragotin.  S erti ? i kako pak je berz čas
k tem prišel ?

Oca.  Gudajte —- uganjajti — gonetajte.

Milica , Oj jaz uže vem ! nalezel je je v
smetih ali pak v razkolih med deskami 5 jaz tam
tnde kedar bodi nekteri najdem.

Dragotin.  Ti si tomu dala! ti umiš dobro
gadati. Kako pak bi se onde ertove naiti mogli,
gder jih nigdar ni izgubil ? gde pak so bile smeti
ino deske v diri pri Robinsoni ?

Oca.  Gdo tedaj ugodne — ugone? — Kaj
pak bi si vi počeli, ko bi nekaj priterdniti imeli,
pak bi ne imeli nikakih ertov?

Dragotin.  Jaz bi vzel terne s šipka.

Stanislav.  Ino jaz s serstek - ostrog - ter-

nolic.

Oca.  To je uže berže megoče! — Moram
pak vam reči, da Robinson tam nič ni takega
imel, ker ondi neti šipki, neti serstke ne rasto.

Dragotin.  Kaj je tedaj na to obernol?

Oca.  Ribje kosti. Morje je na breg poginene
ribe izmetavalo ino ko so zgnile, ali so je di-
rave ptice ožerle, so po njih kosti ostale. Ro¬
binson si je iž njih naj močnejših ino naj kon-
čitejših izbral, ino je je namesto glavičastih igel
imel

S temi si je napravil tako terdno streško,
da solnce čreŽ njo ni prenikati - predirati moglo.

53

Kedar koli se mu je takovo delo ugodilo, se je
vseli veliko razradoval, ino potem sam sebi rekah
Kako veliki lenuh sem le jas od mladih nog bil,
da sem se naj več časa prepotepal! O ko bi zdaj
v Evropi bil, ino toliko krasnih nastrojev imel,
kakoršnjih je tam tako lehko imeti; kaj vsega bi
jaz ž njimi, ne opravil?! O kolika bi to moja
radost bila, ko bi si s a m, česar potrebujem, na¬
praviti mogel!“ Ker še se ni k večeru nagibalo,
si je izmislel, če bi si tudi torbice ~ tobolca na¬
praviti ne mogel, v kterim bi kaj jedila s sobo
jemati, ino bi si ga, ko bi ga gde tude nalezel,
domu nositi mogel ? Premišljal je kratčki čas ino
tudi to si je domislil, kakor bi to naredil.

Imel vam je predse za logo-zasobo naprav¬
ljenih, prevezov - vervi; ino pred se si je vzel,
iz njih mrežo - set uplesti, ino iz nje si kakor
lovečki tobolec - torbo udelati. Iuo to je počel ta¬
ko le: k dvema stromoma, ko sta nekaj črez la¬
ket narazno odjeden druga stala, je navezal pre-
vezkov pod jedendrugim. kolikor je naj gosteje
mogel, To je imelo biti, kar tkalci osnovo ime-
nujo. Posle je odzgor dol drugoč prevezke poleg
jedendruga kolikor naj gosteje navezal, iuo s vsa¬
kim totim dol visečim prevezkom okoli vsakega
poprečnega ožel napravil, ravne tako, kakor ke¬
dar se set dela. Dol viseči prevezki so bili te¬
daj 6 t e k. Ino tako si je berzo mrežo napravil
ktera je gosti ribički seti podobna bila. Potle je
konce na jedni strani od stromu odvezal, je dole
Zvezal pak gore je je odperte nehal. Tako sije
naredil lovečki tobolec, na gornjima koncema je

54

močen prevezok k njemu prirezal, tako da si ji
je po moti na vrat - kerk povesiti mogel.

Od samega veselja, da mu je to tako po
sreči šlo, celo noč skoro spati ni mogel,

Stanislav.  O jaz bi si taki toboloe tudi rad
napravil.

Tehomil.  Jaz tudi, ko bi le prevezkov imel.

Mati.  Ako bi nad svojim delom takovo ve¬
selje, kokor Robinson, imeti hoteli, morali bi si
tud« pervlc prevezkov napraviti, iito tude sami
najpred len ali konoplje pripraviti. Pak lo poito
jaz vam prevezke dam.

Stanislav.  Daš, zlata maminka?

Mali.  Z veseljem, če hočete. Le poite.

Stanislav.  O to bo dobro.

Milica.  Ako bi keda na estrov prišli, gder
ni nikakih ljudi, boste bar vedeli, kake je torbe
delati, Vite, otče ?

Oea.  Veš da: le delajte. Zdaj Robinsona
dar do rana spati pustimo, ino za lem se poku¬
simo, če bi se od njega tude solučnike delati
naučili.

55

Peti večer.

Drugega due v večer, kedar so se na na¬
vadnem mesti vsi vzpet snešli, je Tehomil s to-
bolcem ponositi - košato prišel, kteri si je bil
sam zgotovil, ino vsaki je nanj s čudovaujero
gledal. Na mesto solnčnika sije od kuharice sito
v zajem vzel, ko je je nad glavo na palici ne¬
sel, ter je možki ino čestito postopal.

Mati.  Lepo, Tehomil! ti si si to dobro na¬
redil. Brez malega bi te bila za Robinsona imela.

Dragotin.  Jaz še si svojega tobolca nesem
mogel dogotoviti: sicer bi bil tudi tako prišel.

Stanislav.  Tako je tude z meno.

Oca.  Dobro, da je s tem jeden iz vas go¬
tov ; bar le vidimo, da se to napraviti da. Pak
tvoj solncnik, Tehomil, nič ne velja.

Tehomil.  Napravil sem si ji tude le za si¬
lo, zato, ker si inačešnjega tako nagloma nesem
mogel narediti.

Oca.  (Izpotegne solncnik, ko ji je bil sam
udelal ino za germovjem imel). Kaj pak k temu
rečeš, prijatelj Robinson?

Tehomil.  I toti je krasen - lep.

Oča.  Jaz ji dotle shranim, dokler s celo pri—
povestjo gotovi ne bomo. Gdor največ Robinso¬
novih ddl ponaredi, tiisti bode naš Robinson, ino
temu istemu toti solncnik darujem.

5

56

Stanislav.  Ima li si tiisti tu de šater — kalup-
ko postaviti ?

O c a.  Zakaj pak ne ?

Vsi.  O to je prav !

Oca,  Robinson se ni mogel dne dočakati,
Jedva je svitati jelo ino uže je vstal, ino se na
pot napravljal. Zavesil je na se tobolec, opasal
se je s prevezom, vteknol je za - nj sekiro na¬
mesti meča, ino vzemši solnčnik na ramo, je
vesel izšel.

Naj pervle je šel k kokusovemu stromu,
ino vteknol nekoliko orehov v torbo; potem je
bežal na breg ostric iskat , ino ko se je tako z
brašnom — kermo omislil, ino se iz vrelčine —•
izvirka bistre vode napil, se je odbral na pot.

Bilo je prekrasno jutro. Ravno je solnce
izhajalo, kakor bi iz morja izstopovalo, v svoji
slavi - diki, ino je veršice dreves zlatilo. Na ti¬
soče ptic, velikih ino malih, ino čudnih šarov —
farb je prepevalo pervo rano pčsen, ino se no¬
vega dne radovalo, Poveterje — zrak — vzduh —
nebna sapa je bila tako čista ino čerstva, kakor
bi še le od Boga stvarjena bila, ino iz bilin —
zelin ino cvetja je vel — puhtel preljubeznivi duh
— onja.

V Robinsoni je serdce od radosti igralo —
plesalo, ino se hvaležno k Bogu povzdigovalo.
„Tude tukaj u , je k sam sebi rekel, kaže Bog,
da je predobrotljiv! Posle je pripojil — pridružil
svoj glas k ptičjemu prepevu, ino si je tude rano
pesmo pe r l.

Boje še se zavoljo divjih ljudi, ino ljute zve¬
rine — čudi, se je ogibal, kar je naj več mogel,

57

gostega lesu — gozdu — sume — boste — goše —
češe iuo germovja, ino je najrajši šel, gder je
krog sebe na vse kraje videti mogel. To pak so
bili ravno naj uienje rodovitni delci ostrova. Za¬
to je pak uže tude predse kos pota prišel, ino
še celo nič ni nalezel, kar bi mu za kaj biti mo¬
glo. Potle je vgledal mnogo nizkih germov, kte-
ri so ga k sebi lakali - lodili — vabili, ino k kte-
rim jo je tude kmalu potegnol, Na nekterih je vi¬
del erdečkasti, na drugih modri — plavi, ino
vzpet na drugih beli cvet. Nekteri so imeli na¬
mesti cvetu zelenkaste jabolčka, tako kakor čre-
šnje velike.

Urno je jedno nakosnol — ugrizno!, pak vi¬
del, da za jed ni. To mu je močno zamerzelo,
ino kakor bi si na germu, ko je ž njega jabolč¬
ka utergal, sen' izliti hotel, je za - nj popadnol,
ino ji iztergel, ko je pak ž njim imel jezno ob
zemljo udariti, je k nemalemu začudevanju zapa¬
zil — zagledal, da na koreni mnogo malih ino
velikih gomoljic — grušic — gumpic — glut, ka¬
kor jabolka visi. Na naglici mu je na pamet prišlo,
da je to berž čas pravi sad — ovoče tega ger-
nm, ino ga je začel pokušati. Ugrizši ve - n j —
je opet videl, da ga je nadeja oblodila, kajti so
jabolka bile terde ino netečne. Hotel je je uže
odmetnoti, se je pak k sreči domislil, da bi naj
berže še le zakaj, akoravno zdaj toga ni vedel,
biti utegnole.

Dragotin.  Jaz uže vem, kaj je to bilo.

Oca.  Povej nam tedaj.

Dragotin.  I bil je to korun — podzemelski

5  *

58

bob — vlaška repa podzemljica zemljah! Vsej
ravno tako rase, kakor ste ji, otce popisovali.

Ljubor , Ino je tude iz Amerike prišel.

Stanislavi  Veš da, Frančišk Drake  ji
je iz Amerike prinesel; — To pak je le neumno
bilo, da ga Robinson ni poznal.

Oča.  Kako pak ji ti poznaš?

Stanislav.  Inu, vsej ji cesto vidim, ino ji
rad jem.

Oča . Robinson pak še ga nikoli ni videl,
niti jedel.

Stanislav.  Ne?

Oča , Kako pak da ne! kajti toistokrat od
njega pri nas niše nič ni vedel. Pri nas še je le
blizo devetdeset let, ino kar je Robinson živel,
je uže minilo črez dve sto let.

Stanislav.  Te uže —

Oča,  Vidiš tedaj, mili Stanislavek, kako do¬
stikrat krivično ravnamo, če koga na naglem za¬
sramujemo, Najpred se moramo na njegovo me¬
sto vmisliti, ino potle se prašati: je li bi to bili
boljše napravili, kor on, Ako bi, kakor Robinson,
koruna nigdar ne bil videl, niti keda slišal, ka¬
ko se za jed pripraviti da, bi ne bil, kor on, iz-
pervega vedel, kaj ž njim stvoriti. To ti bodi za
svarilo, da bi se s svojo modrostjo ino s svojim
razumom nigdar nad druge ne poviševal.

Stanislav.  Ne jezite se na me, mili otče, te¬
ga več ne učinim.

Oča.  Odtoda je šel Robinson dalje, pa li po
malem ino velma varno je šel. Vsakega zahre-
šanja — zušumenja, ko je je veter med drevjem
ino germovjem napravil, se je uleknol — ustra-

59

šil — splašil, iuo k mahu po sekiri segnol, da
bi se, ako bi potreba bila, branil. Vseli pak se je
z veseljem preumil, da se brez pričine Jeka —
straši. K zadnjemu je prišel k nekemu potoku,
gder si je poobedovati sklenol. Posadiv se pod
košato drevo, je uže želečno jedel, ko je na na¬
glici grozen hrup — germot začul ino prestrašen
odskočil. Boječe se ogledaje je smotril - zagledal
celo čredo — stado — kerdelo —

Tehomil.  Ah! zaisto — gotovo čredo —
( trumo ) divjakov ? !

Stanislav.  Ali pak levov ino tigrov ?

Oca.  Nič takšega, ampak celo stado divjih
zveret, ktere so nekoliko našim jelenom podobne,
samo da so imele sila deljši vrat — šijo — kerk
na način velbloda — kamele , ino glavo, kakor
pri nas mali konj.

Hočete li vedeti, kake so te zvereta bile,
ino kako se imenujejo, vam pove'm,

Dragotin.  O le povejte!

Oca.  Imenujejo se 1 a mi c e, inače gua-
n a k i, ali tude ovčji velblodi. Jih kraj je toti del
Amerike (kaže na zemljevid) kir je inda Spa-
nijolom slišal, ino se svobodnovladstvo Peru
imenuje. Zato jim tude Peruanske ovce pravijo,
da si ravno razve mehke volne ovcam nič po¬
dobnega ne imajo. Tu so Amerikanje, pred ko so
še Evropljanje jih zemljo nalezli, toto zvere kro¬
tili, ino kor osla za nošenje imeli. Iž njih volne
so umeli plati za robce delati.

Dragotin.  Te Peruanje neso bili tako divji
ljudje, kakor ostali Amerikanci.

60

Oca.  Vsej res da ne! Stanovali so tako,
kakor Meksikanci tule v severni — polnočni Ame¬
riki uže v porednih domeh, so imeli krasne — ja¬
ke hrame — božnice — hiše božje, ino tude car¬
je — kraljeve so nad njimi gospodovali.

Stanislav.  Ali ni to ta zemlja, ko so iž nje
SŠpanijoli toliko zlata ino srebra domu sivozivali?

Oca.  Je ravn^ ta! — Ko je tedaj Robinson
videl, da se ete zveri, ktere bomo mi tude zdaj
Iamice imenovali, k njemu približujejo, se mu je
pečenka odviše zahotela, ker je uže tako dolgo
ni bil okusil. Rad bi bil tedaj jedno zaklal, ino
zato se je tude s kameno sekiro k stromu posta¬
vil, si misleč, da bo najberže ktera iž njih tako
blizo okoli njega šla, da bi jo s sekiro zasegnoti
mogel.

To se je tude res zgodilo. Lamice, ko jih
tu lehkič nigdar niše ni plašil, so šle brez vsega
strahu k vodi okoli stromu, ko se je za njim bil
Robinson deržal, ino ko je jedua iž njih, ino si¬
cer mlada lamička, tako blizo k njemu prišla, da
jo je doseči mogel, jo je s sekiro tako močno
po šiji udaril, da se je namesti skotnola.

Milica.  O fuj! Kako je mogel to učiniti?
Vboga ovčička!

Mati.  Ino pokaj bi tega ne učinil?

Milica.  Vsej ga to nedolžno zveretece z ni¬
čem ni užalilo; bd bi mu rajši življenje pustil!

Mati.  Pak on je jegovega mesa potreboval,
da bi kaj jesti imel; kaj li ne veš, da nam je
Bog dovolil, da bi zveret uživali, k Čemur jih
nam je trebe.

61

Oca.  Brez potrebe govedo — živino ubijati,
ali pak močiti — trapiti — ali pak je le dražiti,
bila bi ukratnost — ljutost, bil bi greh; ino toga
nijeden dober človek ne deje. Pak uživati jih,
k čemur so, ino za voljo mesa je klati, to nam
ni zabranjeno. Ne veste uže, kar sem vam tuon-
da povedal, da je to za živino tude prav, če
ž njo tako ravnamo.

Dragotin.  I veste da, veliko več bi prestati
morala, ko bi klana ne bila , marveč bi od bo¬
lezni ino starosti hirala ino pogibala — poginovala

— cerkala — klepala; ker si tako pomagati ne
more, kor človek jeden drugemu pomaga.

Oca,  Ino mimo toga si ne mislimo, da ji
smert, ktera se ji od nas stvori, toliko bolesti
nareja, kakor se nam zdi. Govedo nikar ne vč,
da je bomo zaklali; živi tedaj dar do poslednje¬
ga hipu mirno, ino bolest, ko mu jo klanje dela,
berzo mine. Verh toga tude ni nikakega druge¬
ga svetu; kajti mi moramo stvari jesti, drugače
bi one nas,  pokler bi se, ako bi jih ne gubili

— odpravljali, tako grozno razmnožile, da bi nam
na zemlji neti prostora — neti piče — jedi ne
ostalo, ino mnoge stvari, ktere nam zdaj neso
kvarne, n. pr. psi, bi bile od lakote prisiljene,
nas grabiti, smertiti ino zežirati.

Kčasu pak, ko je Robinson lamičko ubil,
mu je se le na misel prišlo, kako bo si le nigde
meso pristrojiti — napraviti mogel ?

Milica.  Si ga pak ni mogel kuhati ali peči,
kaj li ?

Oca.  To bi bil veš da milorad učinil; k ne¬
sreči pak mu je vsega hibelo — menkalp, česar

62

je ktemu treba. Ni imel lonca — piskra — gernca,
ražnja — ino kar je najhujše bilo — ni ognja.

Milica.  Ognja ni imel? vsej si ji je lehko
naredil.

Oca.  Prav imaš; ko bi le bil imel ocel, gobo
— trod, kresni kamen ino žveplo ! On pak vse¬
ga toga ni imel!

Dragotin.  Jaz pač vem, ki bi si bil naredil.

Oca.  Ko li?

Dragotin.  Bil bi dve suhi poleni — dervi
tako dolgo jedno ob drugo terel, da bi bile pla-
nole — se užgale; kakor smo negda v cesto-
piseh brali, da to tako divjaki delajo.

Oba.  Vsej je Robinson to tude na misel
prišlo! Vzel je tedaj ubito lamico na rame, ino
pot k svojemu prebitku nastopil.

Na poti še je nekaj zagledal, kar ga je zlo
razveselilo. Našel, je najmer šest ali osem citro-
novih — limonovih dreves, ko je pod njimi ne¬
koliko zrelih citron — limon ležalo. Zvesto je je
pobral, si to mesto zapomnol, ino z neizgovor¬
ljivim veseljem k prebivališu hitel.

Tu je bilo jega pervo delo, da je z lamice
kožo potegnol — oderel, pri čemur mu je name¬
sto noža ostri kamen služil. Potle je kožo nateg-
nol, kolikor je le koli mogel, na solnci, da bi
vsehla, ker je videl, da bo je lehko dobro po¬
treboval.

Tehom.il.  A kaj je iž nje napraviti mogel ?

Oca.  Jako dosti ! Zajedno so se mu uže
začinali črevlji — škorni tergati. Mislil si je pac,
kedar bodo črevlji proč, da si iz te kože pod¬
plate podšve napravi, ino pod noge priveže,

63

da bi koncemar bos hoditi ne moral. Potle se je
tude zime nemalo strašil, ino zatoga delo se je
tude veliko radoval, da zdaj ve, kako si kože
dobivati, da bi ne zmerznol.

Kar se zime dotiče, si je pac Jehko brez
skerbi bil, ker v ondcšnjih krajinah nigdar zime ni.

Stanislav.  Nigdar zime ?

Oča.  Nigdar. V gorkem — toplem podnebji
ni nikake zime zato pak tam nekoliko mesecov
neprenehama perši — dežj gre. — Toga pak
še Robinson ni vedel, dokler — ker se iz mla¬
dosti ni hotel marljivo učiti.

Dragotin.  Pak, otče, jaz se pametujem, da
smo jednor cetli — brali, da na visoki gori Te-
nerifi  ino na visokih Kordilerah  v Peruan-
ski zemlji zmirom sneg leži.

Tu pač mora zima poredu biti; ino tote go¬
re so vemdar v gorkem podnebji ?

Oča.  Prav imaš, mili Dragotin ! zlo visoke
gore se morajo izeti, ker na verheh tako viso¬
kih gor zmirom sneg leži, ino led nikoli ne raz-
taja. Pametuješ še se kaj sem vam od nekterih
krajev v Indiji pripovedoval , ko smo tam onda
po zemljevidu pot opravljali?

Dragotin.  Pametujem se, da sta tam v nek¬
terih krajeh poletje ino zima le nekaj mil daleče
narazno! Na otoku CeyIoni,  ino potle — i
gde pak je to bilo? —

Oča.  Na prednjem ostrovi izhodnje Indije.
Kedar je najmer z jednega kraju gore G a 11 e
na Malabarskem  pobrežji je z drugega kraju
gore na Koromandelskem  pobrežji poletje,
ino opet naopak. Ravno tako je to pre — ve — boj

64

tude na ostrovi, ko se mu Zeram  pravi, ino ko
k Molučkemu ostrovju sliši, gder niti tri mile ni
trebe iti ino se ize zime v poletje, alipak iz po¬
letja v zimo priide.

Pak vspet smo se od Robinsona proveč
daleko spustili. Glejte kako lehko človečji duh
z jednim jedinim skokom naglo kraje dostižc —
dosegne, kteri so veliko tisoč mil dalece proč
od nas! Iz Amerike smo zadeli v Asijo, te pak

— pazko imejte ! — smo kmalu opet v Ameriki
na ostrovi našega prijatelja Robinsona. Ni li to
čudovitna reč?

Ko je tedaj kožo potegnol, drob iznel ino
zadnjo četvert za pečenje urezal, je počel pre-
mišljavati, kako bi si raženj napravil, I utel —
usekal je tenčki stromek, skorjo olupal, ino je-
den konec zaostril. Posle si je poiskal veji ve-
licam — razrožkam podobni, na kterima je ra¬
ženj kakor na konjičama — kozlikoma obračati
mogel. Ino ko je tude eti vejici zaostril, ju je
proti sebi v zemljo udaril, nateknol pečenje na
raženj, položil raženj na konjiča ino silno se je
razveselil, ko je videl, da se dobro otaka — ob¬
rača — suče.

Zdaj pak mu še je naj potrebnejega hibelo

— menjkalo, najmer ognja. Da bi si ji s trenjem
naredil, je usekel z suhega debla dve poleni —
dervci ino kmalu treti jel, pak terel — (ribal),
da so mu velike srage — kaplje potu po lici
tekle; ali to mu ni hotelo po sreči iti. Kajti, ko
se je dervo uže tako zagrelo, da se je iž njega
kadilo, je bil Robinson tako unavljen — strujen

— ohabljen, da je moral hote ali nehote nekoli-

65

ko hipov prenehati, da bi drugoč nove moči do¬
bil. Med tem pak se je dcrvo ohladilo, ino za¬
stonj je bilo jega pervlenje delo.

Tu si je drugoc izkusil, kako težko je člo¬
veku, v samoči živeti, ino kako velma koristno
da je, živeti družtveno z drugimi ljudmi. Ako bi
le jedinčkega pomočnika bil imel, kteri bi, ko bi
se on ohabil — strudil hitro za njim bil terel,
gotovo bi bilo dervo zagorelo. To mu pak ni bilo
možno — mogljivo — mogoče.

Dragotin.  Jaz pak menim, da si divjak, če
le hoče, lchko celo sam, brez pomoči, s trenjem
ogenj naredi.

Oča.  Res da si lehko. To pak po tem, da
so divji ljudje ponavadi veliko močnejši — jakši,
kakor mi Evropčani, ker smo mehkužno izrejeni.
A mimo toga je pak to tude po tem, da boljšo
razume, kako si je pri tem počinati. Vzemejo
najmer dve derva, jedno mehko, jedno pak terdo,
ino terejo terdo kolikor naj čerstveje mogo ob
mehko, dokler ne zapalj — ne zagori. Ali pak
tudi diro v drevo napravijo, ino drugo dervo v njo
vteknejo ino ž njim med rokama tako čerstvo ino
stanovito točijo — sučejo, dokler poleti — go¬
reti ne počne.

Tega pak Robinson ni vedel, zato mu pak
tude ni steklo.

Dresel — žalosten je po tem drevci proč
vergel, si sedel na ložce, si podperel otožno z
roko glavo, ino vzdihaje često poglejoval po le¬
pi pečenki, ko je okusiti ni mogel. Ino ko se
je spomnol, da zima nastane, ino kaj si potem
začne, če ne bo ognja imel, ga je takova ozkost

66

pograbila, da je vstati ino vun iziti moral, da bi
se občerstvil — utolil — utažil.

Ker sc mu je pak pii tem kerv zlo ogrela

— razpalila, je šel k izvirku s kokusovo lušiiio
po bistre vode. Z vodo je zmešal sok iz neko¬
liko limon ino si tako hladečo pijačo naredil, ko
mu je zdaj v takih okolšiuali grozno prav prišla.

Zmirom pak še je imel želje — laskomino
do pečenja. Potle mu je na misli prišlo, kar je
negda od Tatarjev  slišal, da najmer Tatarje,
ki so tude ljudje, kedar hočejo meso jesti, je pod
sedlo denejo, ino na njem tako dolgo jezdijo, dok¬
ler se ne sperha — perliko ne postane. To bi
se pač , si je domislil, lehko najberže tude na
drugi način zgodilo, ino je sklenol, to pokusiti.
Sel si je urno po dva široka, gladka kamena po
takova, kor je jegova sekira bila; je med njo kos
mesa vložil, ko v njem ni bilo nijedne kosti, ino
je brez prenehavanja s kijem na zverhnji kamen
bil — tolkel. Se ni minolo deset minot — drob¬
cev, ino se je uže začel kamen greti. Robinson
je tolkel s tem hitreje ino za pol ure se je me¬
so od gorkote kamena ino od tolčenja tako sper-
halo, da je je jesti mogel. Ni bilo sicer tako
vkusno — smačno, kakor pečeno, pak Robinsonu
je vemdar predse dišalo, ker uže dolgo mesa v
ustih ni imel. — „0 vi sladkosledni zemljaki moji! a
je zakričal, „vam se naj boljše jedi zato otemajo

— gabijo, ker po vašem pokvarjenem vkusu —•
smaku pripravljene neso, ko bi le osem dni na
mojem mesti bili, bi zanapred s vsakim božjim
darom gotovo dovoljni bili! Gotovo — zaisto bi
se habali — varovali, kako zdravo jedilo psovaje

67

ino zaničevaje, božjo previdnost, ktera vse živi,
uražati — žaliti, ino za tako velike dobrote ne¬
hvaležni biti! u

Da bi še tej kermi več vkusu dodal, je na
njo limonov sok iztlačil, ino je imel dobro ve¬
čerjo. Pak pozabil ni, za toto novo dobroto, da-
rovnika vsega dobrega ze vso gorečnostjo tude
zahvaliti.

Po večerji je premišljal, kterega dela bi
zdaj naj bolje treba bilo. Od strahu, ko ga je
dnes napadel, kaj po zimi začne, je umenil, da
nekaj dni samo na to oberne, da bi si prav ve¬
liko lamic nalovil ali pobil, ino se s kožami osker-
beti, Pak ker so tako močno krotke bile, se je
nadeval — upal, da si svoje želje brez velikega
trudu dopolni. S tem je na ložko legel, ino tako
ljubo zaspal, kakor da bi se mu spanje za tako
mnoge dela, ko je je toti den izkonjal, pover-
noti hotelo.

68

Sesti v e c e sv

(Oteč podeljšuje pripovest.)

Robinson je tokrat dolgo spal. Ko se je pre¬
budil, se je nemalo ulekel — ustrašil, spaziv, da
uže je tako pozdnp ino se je hitro napravil, da bi
se na pot podal po lamice. Pak to se mu ni dalo,
kajti ki je glavo iz šupljine — otline pomolil,
si jo je moral kmalu drugoč shraniti.

Milica.  I 'zakaj pak le?

Oca.  Taka ploha — lijavica se je iz ob¬
lakov valila, da na izitje — izidenje celo misliti
ni bilo. Umeuil si je tedaj počakati, dokler se ti
grozni dežj ne preleti,

Dežj pak se ni preletel, ino je še le zmi-
rom bolje ino boljo lilo — peršalo. Pri tem se ta¬
ko silno bliskaše — je bliskalo , da ni bilo dru¬
gače, kakor da bi jegova drugda temna jazvina

— otlina v ognji stala; ino potle je tako ramno

— zlo germeio, kakor germeti še nigdar ni cul,
zemlja se tresoše — se je tresla od tega pre¬
groznega tresketa, ino v gorah to tako hrupe-
še da temu tontonenju konca ni bilo.

Ker Robinson ni bil prav izrejen ino iz¬
učen — navajen, se je burje nespametno bal.

Stanislav.  Gromu ino blisku ?

Oca,  Robinson ni bil od mladih nog dobro
izučen, zato tude ni vedel, kake velike dobrote
da so burje — nevihte, kako se po njih zrak —

69

nebna sapa ohladi mo izečisti; kako skoz nje
na polji ino v vertih — ogradili vse veliko lep¬
še rase; ino kako se skoz lije ljudje iuo živina,
drevje ino zclinje velma prijetno občerstve.

I sedel je u šupljini ze spetima rokama, ino
smertni strah ga je imel — bilo. Med tem toga
vihta bučaše, blisk zasvečevaše, ter grom ropo-
taše. Uže se je k poldnevi bližalo , pak burja še
se ne ulegavaše, — še ni prenehavala.

Gladu veste da ni čutil, ker je od strahu
na vse jelo pozabil; pak grozne misli so ga stem
več trapile — močile — imele. „Cas je prišel 44 ,
si je mislil, da imam kazen — karo — pokoro za
svoje pregrešenje preterpeti! Bog me je uže za¬
pustil; moram konec vzeti, svojih staršev uže
več ne vidim,“

Hotimir.  Tokrat se Robinson ni prav zaderžal!

Ljubov.  Zakaj ne ?

Hotimir.  Zakaj ne? Ali uže mu ni dobrot¬
ljivi Bog mnogo dobrega učinil ? Ali ni mogel iz
izkušenosti vedeti, da nikogar ne zapusti, gdor
ve - nj terdno zaupa, iuo se resnično poboljšati
gleda? Ali ga ni iz vidne nevarnosti otel ? Ali
uže mu ni tako daleko pomogel, da bi se mu ne
bilo bati, da bi od lakote umerei ? Pak vemdar
je bil tako maloveren! I to se ni spodobilo.

Mati.  Tako tude jaz sodim; pak pomilujmo
tega nebogega človeka! Nedavno še se je le na¬
učil premišljavati,  ne more tedaj tako po¬
poln biti, kakor gdor se je hitro iz mladosti po-
polnejšati ino boljšati gledal.

Oba.  Dobro tako, ljuba moja, da Robinsona
pomiluješ ino ž njim smiljenje imaš, jaz uže ga

70

predse časa zlo ljubim, ker vidim, da je na do¬
brem poti.

Ko je tako v strahu ino skerbi sedel, se mu
je zazdelo, da se burja ulega. Ko se je germlja-
vica uže počasoma tišila, ino dežj prejenjeval, je
tude Robinson opet nadeje — upanja — upazni
dobival, ino mislil, da bo uže iziti mogel: vzel
je tedaj torbo ino sekiro, pak nagloma — odre¬
venet — izumljen se je kor mertev zvernol,

Dragotin.  Aj, kaj pak ga je prekanolo — kaj
mu je bilo ?

0'ca.  Jako močno je zagermelo , zemlja se
je stresla, grom je vdaril v drevo, ko je nad nje¬
govo jazvino stalo, ino je je s tako groznim tre¬
sketom raztresnol, da je ubogi Robinson oslepljen
ino oglušen inače ne mislil, kakor daje ubijen —
ubit.

Dolgo je brez sebe — izumljen — nezave¬
den ležal; dokler ni občul, da še j^ živ, ino je
vstal. Pervo, kar je ugledal, je bilo pred otlino
kos drevesa, ko ji je grom razčesnol ino dol tre-
snol. Vzpet nova nesreča! K čemu je imel zdaj
svojo lezvico privezati, če je celo deblo, kor si
je mislil, raztrupano?

Ko pak je liti prestalo, ino je grom utihnol,
je vun šel. I česa ni vidil ? To, iz česar je kma-
hu drugoč hvaležnosti ino ljubezni do Boga dobil,
ino se za svojo malovernost zasramoval. Stromovo
deblo, ko je v nje grom vdaril, je plamenem, go¬
relo. Tako mu je najednog — najednokrat s tem
pomagano bilo, česar je naj več potreboval; ino
ravno ti čas je božja previdnost najočiteje za
njega skerbcla, dokler  je on v svoj ozkosti me-

Tl

nil, da ga je zanehala. Mati.  Kako prečudovit-
110! Ravno to, kar si je Robinson za svojo naj-
vekšo nesrečo imel, je bilo k njegovi najvekši
sreči. Pak taki modri ino dobrotljivi namen ima
božja previdnost pri vsem zlem - hudem, ko je na
sveti pripusa.

Oča.  Robinson odviše razveseljen, je pov-
zdigel roke k nebu, ino od radosti solze prelivaje
je dobrega nebeškega oča kteri vse ravna ino pri
najgroznejših dogodkih, ko jih pripusa, vseli najmo-
drejši,ino ljubeznivejši vmisel namen ima,hvalil, „1  ! u
je skričal, „kaj je človek, loti revni, neumni červiček
da bi smel proti Bogu gondrati, ter se temu so-
perstavi, kar Bog čini, česar človek nikar ne
razumi. u  Imel je tedaj ogenj, kteri mu nikakega
dela ni zadel, ino ji je lehko zavaroval; tude
se ni smel več bati, da se na tem pustem oto¬
ku ne preživi. — Na lov dnes ni šel da bi kmalu
ogenja ožil ino si je pekel pečenko, ko jo je od
včerašnjega na ražnji natekneno imel.

Pokehdob je spodnje deblo, ko je na njem
lezvica visela, še celo bilo, je mogel brez ne-
varšine gor izleti. Učinil, je tako, ino vzemši
užgano glavnjo — razpaljeno poleno — ogorek
je drugoč dol zlezel; pak je raznetil ogenj pod
pečenjem ino je opet izlezel k gorečemu deblu,
da bi je vgasil, zdaj je bil kuhar, je deval na
ogenj, ino počenje skerbno obračal. Ogenj ga je
zlo veselil. Za dragi dar božji ji je imel, zato
ker mu je bil z oblakov poslan. Kedar koli je
potem na ogenj poglednol ali le pomislil, vselej
je imel te besede na misli: „1  toti je dar Božji . 14
Pri včeranji večerji je Robinson iz vkusa občul,

6

72

da perhkemu mesu, ko je je dobro stolkel, sili
hibi — tnenjka. Zanesel se je, da je je tude na
svojem ostrovi naide; tekel je tedaj le na breg,
ino v kokusovi lušini vode prinesel, pečenje ne-
kolikrat polil, ino tako je tude drobet osolil. Ko
je mislil, da je uže dosti počeno, se je k jedi
pripravil.

Radost, s kakoršnjo je pervi kos s pečenja
Urezal ino pervi košek v usta del, popiši tiisti,
gdor kakor Robinson uže štiri tejdne po redu na¬
pravljene hrane nikar ni okusil, niti se nadel —
upal, da bi je keda več okusiti mogel.

Potle ga je zlo staralo, kako to učini, da
bi mu ogenj nigdar ne utuhnol — ne ugasnol.

Stanislav.  I tude to je bilo lehko! ko bi le
bil zmirom derva prilagal.

Oča.  Prav; če pak je spal, ali je po noči
ploha vstala, kaj je imel deljati?

Milica.  Bila bi ogenj v jazvini napravila,
onde ni mogel dežji iti.

Oča.  Prav golčiš! Pak jegova jazvina je
bila tako mala, da je v njej le s težavo ležal;
ino pak tude ni imel dimnika, kako bi bil mogel
od dimu v njej obstati?

Dragotin.  To je paki grozna reč, da mu je
vseli nova nadloga nastala! Dostikrat si človek
misli, da je uže srečen, pak ga hitro drugoč kaj
sopernega preime.

Oča.  Tako je odviše zlo težko samotnemu
človeku, da bi si vse sam napravil; ino velika
je ta korist — dobrota, da z drugimi v tovarištvi
živimo! Otročiči! nadložni bi mi ljudje bili, ko
bi vsaki iz nas le sam za se živel, ino ne mo-

73

gel pomoči od drugih čakati! Razmislite, kolike-
rih rok je treba, pred ko se vse pripravi, kar nas
jeden vsaki den potrebuje, če vzemem, postavi¬
mo, le posteljo,

Dragotin.  Na kteri so žiniki — žimnice,

O ca.  Ano! —žiniki so s konjskimi žinjami
naphani, Te žinje dve človečki roki urežete, dve
vagate ino prodavate, dve zvažate ino odšilate;
dve prijimate ino razvezujete, dve drugoč sedlarju
ali preponarju prodavate. Sedlarjevi roki žinje,
klere so pletene, razsučete, ino ž njimi žinike
nadcvavate.

Žinik je s pasastim — prižanim —- pestrim
ragastim — gatrastim platnom povlečen — odkod
pak je ono?

Dragotin.  Tkalec je je naredil.

Oca.  A česa k temu potrebuje?

Dragotin.  Statev — stolu ino preje, moto-
vila ino snovala, kiija ino —

Oca.  Uže dosti! Kolikere roke so delale,
pred ko so statva gotove bile ? Le recimo: dvaj-
sterc! klij se dela iz moke — melje; kaka ve¬
liko je treba, pred ko moka imamo! koliko sto
rok mora k tomu biti, da bi mlin postavili, ko se
v njni moka melje 1 —Tkalec pak preje potrebuje,
a odkod jo ima?

Dragotin.  Predice — prelje jo iz lenu predo,

Oca.  A vesli, v kolikere roke len priide,
preden sc presti more?

Dragotin.  Vem, nedavno smo to sposteli.
Najpred selak - kmet — seljanin seme prečini, da
bi čisto bilo; pak njivo pognoji, ino dvekrati pre-
orje, potle seme razseje ino zavlači. Kedar len

6  *

74

poizraste, ji ženske plejo ino kedar dozreje, ji
izpipljejo, ino glavine s semenem na dergalu dcr-
gncjo.

Tehomil.  Pak se v snope veže k motenju
ali na roso, ino ko je zadosti umokeJ, se izpo-
tegne —

Stanislav.  Ino se na solnce razdevlje, da bi
usehnol.

Prostirail.  Pak ji tero. —

Milica.  Ne tako; najpred ji morajo tolčti —
lamati! Vite! otče?

Prostirad.  Prav imaš; te pak ji terejo te-
rice — terilje, ino potem ji mikajo na mikalu —
grebeni, da bi v njem kodelja ne ostala.

Oca.  Glejte! kaj usega je treba, pred ko
platno imdmo; pomislite, kako delo je z orodjem,
ko ga kmet, terice ino predice potrebu¬
jejo. Gotovo ni veliko, če rečem, daje  na žini-
ku, na kterem vi tako dobro spite, črez tisoč
rok delalo. Ino zdaj pomislite, kako mnogo dru¬
gih reči vsaki den potrebujete; ino rečete, ali jc
čudo, da je Robinson vsaki migljej nove težko,sti;
občutil; kajti izvuna njegovih rok ni nijedna dru¬
ga roka za njega delala ino tude ni ne jednega
nastroja imel, kterih mi zde k vsakteremu delu
zadosti imamo.

Nine si je tedaj najbolje v skerb jemal, da
si ogenj ohrani. Zdaj si je dergnol čelo z roko,
kakor bi iz glave dober svet iznuditi hotel, zdaj
je drugoč z zloženima rokama sem ino tam ho¬
dil, ne vede kaj početi. Na naglem je poglednol
na skalo, ino namesti vedel, kaj učini.

75

Ljubov.  Kaj je videl?

Oča.  Ize skale, laket vise od zemlje je ster-
mel - molel veliki ino tolsti - debeli kamen - peč.
Peršalo je sicer silno, pak pod temle kamenem
je, kakor pod streho suhi kraj ostal. Robinson
je berž vedel, da je tu za ogenj varen kraj. Ino
tude je zgledal, da je tu kuhinjo z ognjišem ino
dimnikom lehko postaviti. Ino ko bi trenol, je bil
pri tem delu. Skoro na laket globoko je zemljo
izkopal, ino si pomislil, da z obeju kraju dar do
kamene zid napravi.

Stanislav.  Kaj ! te je hotel zidati ?

0'ca.  Nikar se ne čudi! Robinson je bil na
vse bister, kar mu je v oko padlo, ino za vsa¬
ko se je sam sebe opital: „Kčemu bi mi to bilo? u
Tako je jednor negde na ostrovi glino zagledal
ino kčasu pomislil: „1 iz te si lehko opeke de¬
lam, ino mi za zidanje prav priide! u  Na to gli¬
no se je zdaj tude spomnol, ino ko je s ko¬
panjem gotov bil, je vzel lopato ino nož iz ka¬
mene, ino je sel, gder je glina bila, ter se dela lotil.

Ker je zemlja od dežja namokla bila, si je
lehko gline nakopal; iž nje si je nadelal opeke
ino je z nožem gladko obrezal. Ko jih je prav
grobo imel, je je nasolnce razstavil, ino umenil,
da bo je jutre drugoč delal, Vernovši se domu,
je pečenje snedel, ino prav dobro mu je po delu
dišalo. Da bi se pak toti radostni den dositega najo-
del, se je tude kokusov oreh snedel, ako ravno mu
je uže skoro dohajalo. Teda je imel krasno ve¬
čerjo. — „Ah !“ si je potle radostno ino bolestno
vzdehnol, ah, kako srečen bi bil, ako bi prijatelja,
le jednega človeka, bodi si najubožnejši berač za

družebnika — spolovnika — tovariša imel, da bi
mu povedeti mogel, da ga rad imam, ino da bi
on ravno to tude meni ovadil. O ko bi le bar
tako srečen bil, ino krotko zvere, psa ali mačko
— točko imel, da bi mu dobro tvoriti mogel, ino
si jega ljubezen pridobil! Pak tako samoten, od
vseh sem ves odločen ! a  gorke solze so ga polile.

Tude se je spomina], da je svoje brate ino
druge otroke, gder je le mogel, dražil, ino jim
svojevoljno Često hudo zadeval; tega seje zdaj
serdčno kesol. „AIi ! u  je pomislil, kako malo sem
si teda prijateljstvo važil! O ko bi bil drugoč
v teh Jeteh, hotel bi žnjimi krotko ino ljubezni¬
vo zahajati, ino jim vse rad pregledati! Rad bi
terpel, ko bi me gdo žalil, ino z dobroto ino lju¬
beznivostjo bi vse ljudi silil, da bi me ljubili! Bog!
Bog! da pred nesem poznal, kaj je človečko pri-
jatelstvo, kako da je velika sreča, dokler ga ne¬
sem izgubil —■ ah! ah na veke izgubil!

Ko v tem na otlino pogleda, zagleda pavka,
kir je v koti pavčiuo predel. Vidi živo stvar v
svojem prebitku je bil takove radosti napolnjen,
da ni pomenol, kaka bi ta stvar bila, ino kčasu
si je tude umenil, da bo pavku muhe lovil, da bi
spoznal, da pri prijatelji stanuje , ino če se da,
da ga tude okroti. Ker se je den bil, ino sapa
od burje ohlajena ino zdrava, se mu še ni hotelo
spati: da bi pak brez dela nikar ne bil, je vzel
lopato, šel v kuhinjo, ino opet perst izmetoval.
Nanaglem priide na nekaj terdega, čudo, da se
mu lopata ni zlamala. Mislil je , da je to peč;
pak kako se je pač začudil, ko je grudo izteg-
nol, ino poznal, da je — rumeno — žolto zlato.

77

Ljubor.  I tako je najednor srečen ?

Oba.  I velma srečen! Ta gomolja zlata je
bila tako velika, da se je iž nje zlatov za sto
tisoč tolarjev nabiti moglo. Tako je zdaj na jcd-
nog bil velik bogateč; ali si zdaj ni mogel vsega
opraviti? si čertoge—palato zazidati, voze kon¬
je, služebnike, tečce, opice deržati?

Ljubor.  A gde bi bil to na tem ostrovi vzel ?
vsej tu ni bilo nikogar, gdor bi toga bil odaval?

— prodaval ?

Oba.  Prav imaš! na to nesem pozabil, tude
Robinsonu je to pri ti dobi na misel prišlo.

Kako radost je imel imeti, da je zaklad na¬
lezel ? Z nogo ji je odbil, rekoč! „Leži tu, ni-
čemurna reč, ko ljudje po tebi toliko hrepene!
K čemu si mi! O da bi bil rajši kos železa na¬
šel, bi si iž njega bar sekiro alipak nož napra¬
viti mogel! Rad bite zagerst — pregerštje (per-
giše) — pest železnih žrebljev dal, ali za kteri
potrebni nastroj ! a  Tako je toti veliki zaklad za¬
ničeval, ino na - nj več poglednol ni.

Milica.  UČinil je tedaj ravno tako, kakor
onej kokot — petelin, ko od njega Esop pravi,
da je v smetili praskal, si piče iskaje, ino biser
nalezel. I je rekel k njemu: „0 predraga reč, ka¬
ko tu pohojena ležiš; marsikomu bi bila prijetna;
meni bi pak vsej ljubljeje bila, ko bi na mesti
tebe ječmeno zerno bil nalezel ! u  Ino ko se mu
je za nič zdel je odešel.

Oca.  Ravno tako je učinil Robinson z gručo

— grudo zlata. Potem se je noč delala; kajti
solnce se je uže davno v morje vtopilo.

Ljubor.  V morje?

78

Oča,  Tako se to zdi te'm, kteri na ostro vi
ali v krajini, ko k zapadu, pri morji leži, prebi¬
vajo, Tem se to ravno tako prikazuje, kakor bi
se solnce, kedar v večer zahaja — zapada, v mo¬
rji vtapljalo, Z druge strani je izhajala — pri¬
jazna luna, ino Robinsonu tako, krasno v šupljiiio
svetila, da od radosti dolgo ni usnoti — zaspati
mogel.

Milica.  Glej ! Glej ! ljubi otče, tam ravno
tude naš mesec izhaja,

Dragotin.  I res da, kako le lepo sveti.

Oča.  Ljubi otroci! Robinson tedaj spi, ino
jega ogenj pomalem na miru gori. Ka mislite da
bi tičas delali?

Tehomil . Ne poidemo v lopo (— šater), pred
ko spat ležemo ?

Oča.  I poite, ino pri svetlobi stvontelju kra¬
sne lune hvalnico — hvalno pesem zapejmo, da
smo tude to ti den v radosti prebili.

79

Sedmi večer«

Drugega dne v večer so Dragotin, Tehomil
ino Stanislav oče posilama iz hiše vedli — peljali.
Na njihov krič so vsi drugi vkup pritekli, ino
oteč je hote ali nehote moral ž njimi iti.

Oca.  Kam pak me te vlečete ?

Dragotin.  I kam pak inam, če ne pod jablano !

Oča.  Pak pokaj ta?

Tehomil.  O pripovedajtc nam drugoč od Ro¬
binsona ! Pripovedajte nam!

Stanislav . Ena, od Robinsona! vsej ste naš
mili, ljubeznivi oča!

I zakaj ne? pak močno se mi dozdeva, da
se vam Robinson več ne ljubi!

Dragotin.  Ne ljubi? gdo pak je to rekel?

Oca.  Niše; pak, če se ne motim, vas je
včera v večer nekoliko zevalo — zehalo, in s tem
se navadno na znanje davlje, da nam je dolg čas,

Dragotin.  O totokrat ne, ljubi oča! To se
je le izgola zato zgodilo, ker smo v ogradu dolgo
kopali; ino če se celega pol dne na miru, koplje
ni čuda, da je človek troho dremoten — zaspan.

Tehomil.  Dnes smo le mervo — betvo —
troho — malo pleli ino zalivali, dnes se to zai-
sto ne stvori.

Oca.  Bom vam tedaj pravil, če se vam ta¬
ko hoče, pak to vam povem, da mi rečete, ke-
dar se poslušati navolite.

80

Dragotin.  I rečemo, rečemo ! — Te pak ?

Oca.  Po keh mal je na onem ostrovi za dne
preveč neprenosna vročina bila, je Robinson mo¬
ral izvekšega za časa rano ino večer delati. Zato
je tude vseli pred izhodom solnca vstal, ino na-
loživ na ogenj, ostanek Kokusovega oreha poje¬
del, kteri mu je od včera prebil. Hotel je tude
pečenje na raženj nateknoti; pak je zgledal, da
je meso uže od toplote zasmerdlo, zato je toto-
krat le pri željah ostati moral.

Ko se je na pot pripravljal, hote glino ko¬
pati, ino je lovečki tobolec na se povesil, je v
njem korana — podzemljih našel, ko ga je pred-
včeranjim na kovo koli srečo s sobo bil vzel.
Ino na misel mu je prišlo, da bi ga v topel pe¬
pel zagernol, da bar izve, če je zakaj, kedar se
upeče. Ko je to učinil, je odešel.

Delal je tako skerbno, da si je še pred pold¬
nem toliko opek nadelal, kolikor jih je za zid
k kuhinji potreboval. Potem je šel na breg ostric
iskat. Na mesto jih, ko jih je tu malo bilo, je
k svojemu velikemu razveseijenju dragega jedila
našel, ktero je mnogo boljše kakor ostrice -— ali
ostrige bilo.

Dragotin.  Kaj pak je to bilo ?

Oca.  To je bila stvar, kakove še sicer nig-
dar ni jedel, od ktere pak je le slišal, da je jej—
no meso zlo dobro ino zdravo.

Dragotin.  Kakova stvar ?

Oba.  Želva — črepaka — sklednica — škor-
njača, ino sicer tako velika, kakoršnje zde nig-
dar ne vidimo. Lehko je sto liber — funtov va-
žila — vagala.

81

Stanislav.  I te je bila grozovinska! So li
pak tako velike?

Dragotin.  Ino še mnogo vece! Kaj li uže
ne veš, kako smo tuonda v onej lepi knigi četli
brali, da so ljudje v poldenjem morji želve lovili,
ktere so tri sto liber vagale ?

Stanislav.  Tri sto liber ? aj to je čudo!

O ca.  Robinson si jo je del na ramo, ino ko
je ž njo trudovitno domu prišel, je s sekiro po
spodnji lušini tako dolgo tolkel, dokler se ni raz-
cepala. Potem je izel želvo, jo ubil, urezal kos
za pečenko, ino nateknov jo na raženj, je tako
dolgo rekaje nevoljno čakal, dokler se ni spekla,
pokler je pri deli prav ulaknol — se ugladil.

Pečenje neprestanoma obračaje je premišlje¬
val, kaj da z ostalim mesom počne, da bi mu ne
zasmerdelo? Naložiti ga ni mogel, ker ni imel
ni sodka, ni soli. I močno je žaloval, da tega
le'pega mesa, ko bi lekko ž njim štirnajst dni iz¬
hajal, jiže ne bo zautra užiti mogel, ino rano za
nijeden posredek — pomoček ni vedel, kako bi
si je okovaril — ohranil. Najednor mu je vemdar
nekaj pripadlo. Zverlmja lupanja je bila kor nič-
ke. „Lehko je mesto sodca potrebujem/ 4  si je
pomislil: „gde pak soli vzcmem? 44

„1 kako sem jaz glup — tepast!“ je izkli-
cal, ino se s pestjo na glavo udaril. „Vsej lehko
meso z moreko vodo polijem, ino bo, kakor bi je
bil nasolil. O jaka reč! jaka reč!“ je zaplesal,
ino od veselja še urneje raženj sukal.

Pečenka je dopekla. „Ah!“ je Robinson
vzdehnol ko je pervi košek z veliko hotjo snel,
ko bi le košek kruha k tomu imel! O kako sem

82

jaz v svojem detinstvi blazen—• glup bil, da ne¬
sem premislil, kolika dobrota od Boga je kos su¬
hega hruha! Onda so mi na - nj sirovo maslo —
(puter), celo včaseh tude sterdi davati morali.
O jaz neumnež! zdaj pak ako bi le čemi kruh
iz otrobov, ko so ga doma za pse pekli, imel,
kako bi se mi to velika sreča zdela ! ,c

S to le miseljo se je bavil — motil, kar
mu podzemljike v glavo priidejo, ko jih je vju-
troma v gorki pepel bil, zagernol.

„Ta sem pač želečen, kaj je iž njih?“ je
rekel, ino jedno izgrebel.

Kaka radost je to za njega ! Ti terdi koran
je bil nine mehek, ino ko ga je razmučkal, je
dišal tako prijetno, da se ni mogel zderžati, ve -
nj kosnoti, ino glej! vkus te rasline — kajti da
je to koriin, še Robinson ni vedel — je bil jak.
Ino na misel mu je tude kmahu došlo, da ga leh-
ko mesto kruha je.

Imel je drugoč izbrani obed. — Ker je soln-
ce silno palilo — žgalo, je na ložko — ležiše
legel, da bi tičas, dokler delati ne more, kar si
bodi premišljal.

„Česa se le najpervle lotiti imam ? u  je re¬
kel k sam sebi. Opeke morajo pred na solnci
vselinoti, ner — nego — ko iž njih zid — mir
delati morem. Naj bolje tedaj bo, če na lov grem,
ino nekaj lamic ubijem. Kaj pak ze vsem tem
mesom počnem? Lehkič da bi si kuhinjo tako ude-
lal, da bi si v njej ga nekaj oditi — sušiti mo¬
gel ? — „Prav za prav!“ je zakriknol, ino ve¬
selo iz loža skočiv se je na mesto postavil, gder
si je kukinjo napraviti mislil, ino považljivo —

83

pomnivo premišljati počel kako bi le naj boljše
toti svoj umisel izvedel — izpeljal. Berzo je spo¬
znal, da se to izvesti da. Vsej ni nič druga po¬
treboval, ner — kor v zid, ko ji je narediti ho¬
tel, nekoliko dir — lukenj napraviti, ino skoz
nje debeli hlod vteknoti. Na — nj je po tem lehko
mesa navesil, ino odivnica je bila gotova — su-
čivnica kredu.

Ta misel mu je nezmerno veselje napravila.
Bil bi ne vem kaj za to dal, ko bi uže opeke
suhe imel, da bi se uže berž tako velikega dela
lotil. Pak kako si pomagati? moral je hoteč ali
nehoteč dotle čakati, dokler mu solnce opek ne
usuši.

Kaj pak pol tega dne delati ? Ko si je opet
na gde kako delo mislil, da bi brez dela ne bil,
si' je nekaj celo novega domislil, ino sicer tako
imenitnega, da se svoji gluposti ni zadosti na¬
čuditi mogel, zakaj mu to uže davno ni na pa¬
met prišlo.

Tehomil. 1  kaj pak mu je na pamet prišlo ?

Oča.  Nič ostudnega! Zavoljo kratkočasenja,
ino da bi le bar nekaj živega krog sebe imel,
si je umenil, nekoliko stvari rediti — kovati —-
deržati — pitati.

Stanislav.  Berž čas lamice ?

Oča , Ano lamice! drugih stvari še tudi dar
do sihmal lii videl, Lamice so se mu zlo krotke
zdele, ino zato si je tude upal, da se mu jih ne¬
koliko živih uloviti da.

Stanislav.  I to je bila dobra misel! Ako bi
pri njem bil, bi si tude jedno zgrabil.

84

Oča.  Kako pak bi to ude'Ial, dragi Stanislav?
Tako krotke pak uže celo neso bile, da bi se
z rokami loviti nehal,

Stanislav.  Kako jih je tedaj Robinson loviti
mogel?

Oča.  Tega ravno tude Robinson ni kcasu
vedel, ino je zato dolgo ino razumno to reČ pre¬
mišljati moral. —• Človek pač le potrebuje res¬
nično iuo brez utrujenja — opešanja — onema-
ganja to, kar jo možno — mogoče, izkonjati ho¬
teti — pač volje,  ino gotovo jegovemu razu¬
mu ino jegovi skerbnosti ne bo nič pretežko.
Tako velike ino različne so moči, ko nas je ž
njimi dobrotljivi stvarnik obdaroval.

Pomnite si to, ljuba deca ! ino ne obupajte
nikoli pri težkem delu, ko da bi ga ne mogli do-
konjati; terdna — krepka volja ino neutrudljivost
nas zagotovo k vsakemu cilu dovede — pripelja !
S skerbno delavnostjo, s ueprestajanim premišlje¬
vanjem ino z možko poterpljivostjo so uže mar-
siktere reči opravljene, ktere so se izperva ne-
mogljive zdele. Ne dajte se tedaj nikoli težko-
stem odstrašiti, če se vam pri kterem delu, bodi
si tude trumama soper postavijo, ampak rude —-
stanovitno — skoz pametujte, da boste po oprav¬
ljenem delu tem veče veselje imeli, čem več ste
si prizadevali — se upirali.

Tude Robinsonu se je hitro dalo, posredek
— pomoček nalezti, kako bi si žive lamice lo¬
viti mogel.

Dragotin.  Kako kak ?

Oča.  Napravil si je debeli pervez — kono-
pec — ozinec —- verv, ino na njem zamko

85

zadergo, ino si mislil, da se s tem za strom po¬
stavi, ino ko ktera Jamica blizo okoli poide, da
ji zamko na glavo metne*

Po nekoliko ur je to dogotovil, ino kmalu
nekolikrat izkušal, da li se zamka dobro zadcr-
gnoti. To se mu je vedlo po želji.

Ker je pak kraj, koder so lamice k vodi
hodile, predse daleko bil, ino ker ni vedel, če
tude k večeru po tem poti hodijo, ker so onokrat
k poldnevi onde bile, si je lovitvo na drugi od¬
ložil ino se ti čas na pot gotovih

Tekel je naimer na ono mesto, gder je ko-
run rasel, ino si ga polno torbo prinesel. Nekaj
ga je opet zagernol v gorki pepel, da bi se u-
pekel, ino ostanek v kot v otlini izsipal, da bi
ga tude drugi den imel. Potem si je kos želve
za večerjo ukrojil — urezal, ino kos za drugi
den ino ostalo meso z morsko vodo polil.

Po tem delu je izkopal jamo ino jo je imel
ti čas mesto hramu — kleti. Ta je položil na lu¬
pini nasoljeno želvo, k njej meso, ko je je za ju¬
tro urezal, ino je jamo z vejami prekril.

Drugi del dne je obernol na svoje razve-
seljenje; šel je naimer na breg k morju, gder se
je prijetno pohajati dalo, ker je tam izhodni ve-
triček ljubeznivo vel — puhljal, ino parno — vročo
sapo ohlajeval. Z radostjo je gledal na to nezmer¬
no veliko morje, na kterem so se mali valci kro¬
žili, jeden drug pretekali ino ljubili. Tožno je gle¬
dal na to stran, gder je jegova mila domovina
ležala, ino bolestna solza mu je lice polila, ko se
je na svoje naj ljubše starše spomnol.

86

„Kaj to le zdaj delajo moji nebogi, preža-
lostni starši ! 44  je zakričal, ino si solze z roka¬
ma brisal. ,,So li še živi po tako terpki — gor-
jupi — grenki —- bridki bolesti, ko sem jo jim jaz
nesrečni napravil! ah, kako veliko toga pač vsa¬
ki den imajo! kako vzdihajo ino žalujo, da nijed-
nega deteta več ne imajo , da so tude jedinega
sina izgubili, kteri je je kor izdavec zapustil!
O moj naj ljubljejši ino ljubeznivejši otče ! o moja
preljuba, zlata mati, odpustite, oprostite nehvale¬
žnemu, nesrečnemu sinovi, da vas je tako močno
razžalostil! Ti pak moj nebeški — nine moj je-
dini otče — moj jedini pomočnik ino varavnik —
(tu je na kolena padnol ino molil) — o moj stvar¬
nik, dodeli svoj otčevski blagoslov, dodeli vse
radosti, kteri si za me pripravil, ino kterih sem
se jaz po svojem vlastnem zakrivljenji nevreden
učinil, — oh! dodeli da vse to mojim dragim od
mene tako hudo razžaljenim staršem , da bi za
tako veliko toga nadomestilo •—• nagrado — pov¬
račilo imeli! Vse, ah vse bom rad voljno terpel,
kar tvoja modrost ino ljubezen k mojemu pobolj-
ševanju še delje nad mene dopusti ; če bodo le
moji nebogi, nedolžni starši srečni / 4

Še je predse dobe tako klečal, ino bolestno
s solzavima očima k nebu gledal. Potle je vstal,
ino je s kamenim nožem v strom svojih premi¬
lih staršev imeni izrezal, ino nad njima te be¬
sede : „Bog vas blagoslavljaj !“ ino dole : „Od-
pustite nehvaležnemu sinovi / 4  Potem je vroče po¬
ljubil izrezani imeni, iuu ju s solzama zmakal.
Pozde je tudi še inde gde gde po ostrovi ti ime¬
ni v drevesa izrezal, ino po navadi je pri teli

87

stromeh svojo molitvo opravljal, pri čemur nig-
dar ni opustil, se na svoje starše upametovati.

Stanislav.  O zdaj je, kor se spodobi, priden
človek.

Oca.  Je na naj boljšem poti, da je iž nje¬
ga lehko popoln človek; ino zato ima božji pre¬
vidnosti zahvaljevati, da ga je sem vedla.

Stanislav.  Zdaj bi pak ga Bog predse le'h-
ko osvobodil ino ga staršem vernol.

Oca.  Bog, kteri vse prihodno preve, ve naj¬
boljše, kar mu je dobro, ino poleg tega ustanovi
tude jegovo srečo. Robinson je zdaj sicer na Ge¬
sti vsakodenjega poboljševanja; gdo pak ve, kaj
bi iž njega bilo, ko bi uže opet z ostrova prišel
ino se k staršem vernol ? Oj človek lehko v svoje
popredšnje popake — slabosti — pogrehe vpada!
Oj otročiči! resnični je pregovor! Gdor stoji,
gl e daj, da bi ne padel.

Ko se je Robinson kraj morja prehajal, mu
je na misli prišlo, da bi ne kvarilo, da bi se jed-
nor predse izkopal. Svlekel je tedaj obleko: pak
kako se je pri pogledu srakice — robače, ktero
je jedino imel, zgrozil! Pokler jo je rude — zmi-
rom v tako gorki krajini na telesi nosil, je bila
tako umazana ino nesnaža , da se ni več znalo,
da je iz beličkega platna ušita bila. Preden se
je te tedaj kopal, si je, kolikor je le mogel, sra-
kico izpral, ino jo na drevo obesiv je v vodo
skočil,

V mladosti se je plavati naučil. Plaval je
tedaj za kratek čas z mesta, gder je bil v vodo
skočil, k ozki zemlji, ko se je daleko v morje te-
gla — vlekla,

7

88

Tu je imel drogoč srečo. Spoznal je, da lo¬
to krajino, kedar je pritok, voda zatopi, ino da,
kedar voda opade na njej velika množina želv,
ostric ino drugih polžev ostane. Tokrat toga si¬
cer tu ni bilo, ino toga tude ni potreboval, kajti
če je domo za svojo kuhinjo zarad — zadosti
imel; vemdar ga je v serdci razveselilo, da je dru-
goč nekaj za silo nalezel.

Na tem mesti, ko se je kopal, je bilo velma
mnogo rib, da jih je leliko z rokami lovil, ino ko
bi bil mrežo — set imel, bi si jih na legoti leh-
ko na tisoče nalovil; pak je pomislil, ko so mu uže
druge dela po sreči šle, da, si tude mrežo na¬
praviti utegne.

Uro v vodi pobiv — prehivši, je izešel vun
ino se radoval, da je vzpet nekaj novoga našel.
Ti čas se mu je sračica na solnci posušila, ino
zdaj je drugoč jednokrat mogel čisto robačo ob¬
leči, kar se mu je nemalo dobro zdelo. Kako pak
mu je le berž čas bilo, ko je pomislil: kako dol¬
go bom le to veselje imel? ino kaj potle začnem,
ko mi ta jedina sračica spadne ? —- Ta misel ga
je kroto razžalostila. Berzo se pak je potolil —
potolažil, se spešno — hitro oblekel, se v božjo
voljo vdal , ino se je pobožno pesen pevaje, v
šupljino ubiral.

Dragotin,  To se mi dobro zdi, da ni več ta¬
ko malomiseln, ino da v Boga zaupa.

Milica.  O jaz bi si želela , da bi Robinson
k nam prišel; nine ga imam prav rada.

Stanislav.  Ako bi mi tatinek — očka le pa¬
pir a dati hotel, jaz bi mu pisal.
y ehomih  Jaz tude,

89

Dragotin.  Jaz kmalu.

Milica,  Jaz bi tude pisala , ko bi le znala.

Muti.  Le povej mi, kaj mu pisati misliš, ino
jaz to mesto tebe napišem.

Milica.  0 to je dobro.

Mati.  Poite tedaj, vam drugim dam papira.
Za pol ure je jeden za drugim priskakal, ino so
pokazali, kar je kteri bil napisal.

Milica.  Tu, tatinek — očka! poglej to je mo¬
je pisanje! prečti — preberi si je.

Oča je bral:

Ljubi Robinson!

Prizadevlji si, bodi delaven ino verli. Tako
učiniš ljudem veselje , ino tude svojim staršem.
Na stokrat te pozdravljujem. Nine vidiš, kako
koristna daje  nadloga. Dragotin ino Stanislav Te
pozdravljata, Ljubor ino Tehomil tude. Priidi je-
dnokrat k nam, te še Ti tude več naukov dam.

Milica.

Stanislav.  Zdaj pak moje pismo, atek! tu je,

Oča bere:

Lj ubi prijatelj!

Serdčno Ti vsi srečo prijamo —* Želimo!
Kedar si troho penez —■ bečev — novec shra¬
nim, Ti tude nekaj kupim. Aj bodi le zmi-
tom tako priden, kakor si zdaj počel. In Ti po¬
šiljam kos kruha, le ne zboli nikar. Kako Ti je
kaj ? Bog Ti daj dobro, ljubi Robinson! Akorav«

90

no Te ne znam, Te vemdar serdčno milujem, ino
sem Tvoj zvesti prijatejl,

Stanislav.

Tekom il.  Tu je moj list! Le kratko sem pisal,

Oča je četel — stel — bral.

Dragi Robinson!

Žalost me ima na Tvojimi nesrečami! Ako
bi bil pri staršeh ostal, bi se Ti nikar tako hudo
ne godilo. Srečno! Verni so skoro k staršem,
fse jednor : Zdravo! Sem Tvoj

ravnoserdčni prijatelj,
Tehomil.

Dragotin,  Zdaj mojo pisanico.

Oča je bral:

Visokourojeni gospod Robinson!

Pomilujem Te, da si ode vseh živih stvari
odločen. Mislim, da se zdaj tega kešeš. Srečno!
Iz celega serdca Ti prijam — želim da bi dru-
goč k staršem prišel. Le zmirom lepo na Boga
zaupaj, on Te gotovo ne zapusti. Se jednokrat:
Z Bogam! Tvoj

verni prijatelj
Dragotin.

Ljubo?.  Moje pisanje malo veljal

Oca , Pak pokaži.

91

Ljubor.  Na naglici sem le nekaj nacogital —
načerčkal, da bi le skoro tu drugoč bil.

Oča je bral:

Ljubi gospod Robinson!

Kako se kaj imaš na tem ostrovi ? Čul sem,
da si uže mnogokrat žalosten bil. Naj berže še
nikar ne veš, če na tem ostrovi ljudje prebivajo :
llad bi to vedel. Tude sem slišal, da si jako
grudo zlata nalezel; tam na ostrovi pak Ti ni
za nič.

(Oča.  Leliko bi pridal: tu v Evropi obil¬
nost zlata ljudi tude boljših ino srečnih ne dela.)

Boljše bi bilo, ko bi bil mesto zlata železo
našel, ko bi si iž njega bil lehko nož, sekiro,
ali drug nastroj udelati. Z Bogam! Pozdravlja Te
Tvoj

prijatelj

Ljubor.

Dragotin.  Kako pak mu te liste pošljemo :

Milica . I dajmo je plavcu, kteri v Ameriko
poide, ino pri ti priložnosti še Robinsonu tude
kaj druga lehko pošljemo. Jaz mu pošljem su¬
hega grozdja ino naših orehov, vsej mi jih, ma¬
mica, troho daš ?

Dragotin,  (oči v uho.) Pri moji veri, ta mi¬
sli, da še je Robinson živ !

()'ca.  Zahvalim vam, ljubi otroci! na mesti
Robinsona, da ga tako prijateljski radi imate. Va¬
ših pisem pak mu poslati — ne morem.

Stanislav.  I zakaj pak uc ?

n

Oca. Zato,  ker je jega duša uže davno v ne¬
besih, iuo jega truplo uže davno zberznelo —
sperhnelo.

Dragotin.  Ah, je uže mertev ? Vsej pak še
se je le ravno zdaj kopal,

Oca.  Zazabil si se, ljubi Stanislav, da se
je to, kar od Robinsona pripovedujem , uže berž
pred dvema sto letoma godilo? On je tedaj uže
davno umerel; V njegovih dogodkih , ktere zdaj
od njega spisujem, pač dam natisnoti vaše pisma.
Morebiti da v nebesih izve, da ga tako serdčno
ljubite, ino to mu ravno tako veselje napravi.

Milica.  Pak še boš, otče, od njega vec pravil.

Oca.  Veš da bom ; dosti še vam od njega
imam pripovedovati, kar bo nas tude tako vese¬
lilo, kakor to, kar ste od njega uže slišali. Za
dnes pak, mislim, bi tega uže berž, zadosti bilo. —
Robinson je šel iz kopelje pobožno pevajoč domu,
je povečerjal, ino opravivši svojo večerno mo-
litvo se je na posteljo položil.

Ino to tude mi zdaj učinimo.

93

Osmi večer.

Prostirad.  Maminka ! maminka!

j Mati.  Ka bi rad, Prostirad ?

Prostirad.  Dragotinku imaš drugo sračico
poslati!

Mati.  Pokaj pak drugo sračico ?

Prostirad.  Ne more drugače iz kopelje iti.

Mati.  Zakaj pak ue! kaj li ne more roba-
Če, ko jo je na sebi imel, opet oblecti ?

Prostirad.  Ne more; pral si jo je, pak sc
se ni posušila. Hotel je po Robinsoni delati.

Mati.  Tu imaš tedaj drugo; pak hiti, da
ste skoro tu. Oča bo nam drugoč nekaj pravil.

Mati.  (Dragotinu z drugimi prihajajočemu.)
Nu, prijatelj Robinson! kako pak je po kopelji?

Dragotin.  Dobro ! le sračica usehnoti ni hotela.

Oca.  Ti si nesi premislil, da pri nas ni ta¬
ko gorko, kor na ostrovi, gder je Robinson bil.
— Pak gde pak smo včera prenehali ?

Ljubor.  Kako je Robinson na lože legel.

Oba. Uže  vem. Drugega dne je rano vstal
naš Robinson , ino se na lovijo — lov gotovih
V tobolec si je del pečenega koruna, ino predse
kos pečenke, ktero si je v kokosovo listje zav-
balil — zavil. Pak si je k boku — na stran se¬
kiro vteknol, prevez okoli se omotal, ko si ji je

94

za lovljenje Jamic upletel, ino v roke vzemši soln-
čnik, se je napot podal.

Bilo še je moč — sila 1 — zlo zagoda — ra¬
no. Umenil si je tedaj , da si nekoliko drugam
zaide , da bi opet drugo stran ostrova poznal.
Med mnoštvom ptic po drevji je videl izvlasti
dosti papig raznih šarov -- farb. Kako rad bi si
bil jedno iž njih dobil, da bi jo vkrotil, ino za
družebnika — druga — tovariša pri sebi imel!
Stare pak se neso dale uloviti, gnezda z mladi¬
mi pak tude nigder ni videl. Moral je tedaj to¬
krat na sami želji prestati — prejenjati.

Za to pak je na tem poti nekaj našel, kar
mu je veliko potrebnje, kor papiga bilo. Ko je
naimer na naveršje blizo pri morji zlezel, ino
dol med skoline gledal, je smotril — ugledal tam
nekaj, kar ga je silno vabilo. Brez vse pomude
se je dol spustil, ino je nalezol k svojemu ne-
malemu obveselju kaj mislite, kaj je to negde bilo ?

Ljubor , Biseri — perljni!

Dragotin.  A — ti bi ga tako ne razvese¬
lili! Železo je brez dvojbe nalezel.

Tehomil,  I kaj li pak ne veš, da v toplih
krajeh železa ni ? Gotovo je to sopet kos zlata bilo.

Milica.  Prosim te, kaj bi ga to veselilo?
Vsej zlata ni mogel potrebovati.

Oča.  Vidim, da vas nijeden ne ugone; po¬
vem vam to tedaj sam. Bila je to — sol.

Ugrešek — nedostatek — pomenjek soli si je
sicer z morsko vodo nadomeščeval, pač namesti
soli je pred imel morsko vodo, ta pak predse ni
bila sol. Morska voda je vkusu — smaku gorka
ino soperna ino Robinson se je motil — blodil,

95

če je mislil, da bi se ž njo naloženo meso der-
žati moglo, zato, ko morska voda, kor studenčna
ino rečna — potočna, stoji li dolgo, zasmradne.
Bilo mu je tedaj moč ljubo, da je pravo sol na¬
šel, ino zato si je je kmalu v žepe — aržete na¬
deval, da bi je hitro nekaj za potrebo imel.

Stanislav.  Kako pak je ta sol prišla?

Oca.  Kaj si uže pozabil, kaj sim vam tu-
onda povedal, odkod sol priide?

Dragotin.  Jaz še to dobro vem ! V zemlji
jo kopljejo tudi jo iz slane vode izkuhajo, ko ize
zemlje izvira, ino pak tude v morski vodi je je
nekaj.

Oca.  Dobro. Iz morske vode jo tedaj ne le
ljudje, temoč tude solnce kuha.

Stanislav.  Solnce ?

Oca.  Da; kedar morska voda po pritoku na
zemlji ostane, jo solnce počasu izsuši, ino kar
usede, iz toga je sol.

Milica.  Aj, aj, aj!

Oca.  Tako dobrotljivo je za nas mili Bog
skerbel, da brez velikega dela ino brez umenja
lehko obilo imamo, česar naj bolje potrebujemo.

Robinson je nine vesel šel na ono mesto,
ko je lamice loviti menil. Pak še nijedne ondi ni
nalezel: pak vsej še tude poldne ni bilo. Legel
je tedaj pod strom, ino tičas seje s pečenko ino
koranom gostil. Oj kako močno so mu zdaj te
jedi dišale, ko si je je osoliti mogel! Ravno ko
je poobedval, so se v dalji smešne lamice obja¬
vile — prikazale.

Urno se je Robinson k drevesi postavil ino
z napravljenim prevezom čakal, da nektera bli¬
že njega priide, Mnogo jih je prebegnolo , pak

96

njedne ni mogel zasegnoti; pak najednog je jed-
na tako blizo njega bežala, da druga nič ni potrebo¬
val, nego roke povzdignoti ino ji zadergo na vrat
veržti. To je učinil, ino lamica je bila ulovljena.

Jela je bečat; Robinson pak, se boje,
da bi se s tem ostale ne splašile, je zamko tako
silno zategnol, da je lamici bečanje presti moralo,
ino ve vsej tihosti jo je v germovje zavlekel, da
bi drugim iz oči prišla.

Ta lamica je imela dve mladi, kteri ste za
njo bežale, ino Robinson je bil odviše razveseljen,
ko je videl, da se ga ne bojite; gladil ju je, ino
oni ste mu roko lizale, kakor bi ga prosile, da bi
jima mater pustil.

Stanislav.  Pač predse bi jo imel pustiti!

Oca.  Bi pač velik blazen bil, ako bi to bil
učinil!

Stanislav.  Vsej pak ga to ubogo zvere nič
ni razžalilo?

Oca.  Res da ne; on pak jih je potreboval;
vsej veš, da je pripušeno, stvari, za kar so, po¬
trebovati, če jih le svojevoljne ne močimo.

Robinson se je radoval, da si je svojo željo
tako srečno izpolnil. Močno , ker se mu je zlo
upirala, je za sobo vlekel vlovljeuo lamico, ino
lamički ste za njo bežale. Sel je zdaj, kar je prav
pametno bilo, po najkratčem poti ino zato je tu-
de hitro do svojega prebitka došel.

Kako pak zdaj lamico na dvorek dobiti, ko
je bil, kakor veste okoloma ograjen? da bi jopo
prevezi s skale dol spustil, je bilo nevarno, bi se
lehko pobila. Umenil je tedaj, zatega delo poleg

97

dvorčka hlevček udelati, ino lamico z mladima ve -
nj zapreti, dokler si kaj boljšega ne izmisli.

Tičas je tedaj lamico k strornu privezal, ino
se koj — hitro k delu na pravil. Nasekal je nai-
mer mnogo stromkov ino poleg jeden druga tako
gosto v zemljo nasadil, da so kakor stena bili.
Lamica si je tičas od medlobe legla, ino mladi,
nevedoče, da ste v vjetji, ste brezskerbno pri ma¬
terinem vimeni ležale , ino jima je prav dišalo,
Robinson je imel grozno veselje, ko je na nje po-
gledaval; po desetkrat je obstal ino motril —gle¬
dal na te ljubeznive stvarce, ino se je za sreč¬
nega deržal, da zdaj bar nekoliko živih stvari
krog sebe ima! Od sih dob mu ni več na misel
hodilo, da je v samoti, ino pak ta radost mu je
toliko moči ino urnosti dodala, da je v kratkem
času hlevek dogotovil, ve - nj potle lamico z mla¬
dima vvedel — vpeljal, ino diro — verzel — luk¬
njo z gostimi vejami zagradil.

Kako je nine zadovoljen ino vesel bil, se
pač ne da z besedami popisati I Mimo toga, da
je predse nekoga za društvo imel, kar mu je uže
samo črez mero ljubo bilo, si je tude od teh zve-
ret vsakojakega užitka pričakoval; ino to po vsi
pravici. Iž njih volne se je sčasom lehko naučil,
si gde kaki odev — odetelj — oblačilo napraviti;
lehko je jih mleko jel, celo najberže tude maslo
ino sir iž njega delali. Kako bi vse to začeti imel,
še res ni vedel; zadosti pak si je uže izkusil, da člo¬
vek nad svojimi umnostmi, dvojiti — pohibovati
ne sme, če le k delu hot — voljo ima, ino si sker-
bno prizadeva.

98

Jedno še mu je mcnjkalo — falilo hibelo,
da fci prav srečen bil. Rad bi bil z Jamicami za
jednim zidom — mirom prebival, da bi je kedar
je doma, rude — zmirom pred očmi imel, ino je
sebi privajal — priucal.

Dolgo sije s premišljevanjem glavo težel, ka¬
ko bi to berž izpeljal, kar mu kmalu na misli
priide, da bi po jedni strani steno pri dvorci ster-
gal, podolgoma drugo postavil ino tako dvorec
razširal. Da bi pak tičas, dokler z novim stav¬
ljenjem gotov ne bo, v svojem prebivališi brez
nevarnosti bil, je nehal stare stene stati, dokler bi
nove ne postavil!

Ker je pak neutrudljiv skerbno delal, je v
malo dneh vse naredil, ino se serdčno radoval,
da niue s tremi živimi stvarmi vkuper prebiva.
Zato pak predse ni pozabil, kakih radosti mu je
pavk, jega pervi tovaruš, napravil, ino zato tude
ni prestal — nehal, še mu vsaki den za muhe
skerbeti, A ta stvarca je tude hitro prijateljstvo
svojega gospoda spoznala, ino tako krotka po¬
stala, da je, kedar koli se je Robinson jejne pav-
čine doteknol, kmahu dol pritekla ino mu muhe
iz roke brala.

Tude lamica ino jejni mladi so se mu berzo
privadile — privikle. Kedar koli je domu prišel,
so okoli njega skakale, ohale, nese li kaj za nje,
ino kedar jim je cerstve — presne trave ali mla¬
dega vejevja dal, so mu hvaležne roke lizale.

Kmalu potle je lamički odstavil, ino staro
sam dvekrat za dcn, rano ino večer, podojil. Me¬
sto malih posod — latev za mleko je imel ko-
kusove lušine, ino mesto vekših zverhnjo želvo-

99

vo škorlupino — lupino, ino pozivanje mleka, kfe-
ro je včasi sladko, včasi pak kislo jedal, ga jo
mnogo veselejšega učinilo,

Ker mu je kokosov strom k velikemu užit¬
ku bil, bi ji bil rad razmnožil. Kako pak je to
imel napraviti. Slihaval je sicer, da se stromove
cepijo ino ockujo, kako pak da se to dela, toga
si ni bil v skerb jemal.

„0 kako malo sem jaz izmladega na svoj
užitek gledal, 44  je vzdihaval, „da sem na vse, kar
sem videl alipak slišal, ne prav pozoren — pa¬
zljiv bil, da bi se vsega umenja bil naučil! Ako
bi možno — mogoče bilo, da bi še jednog mlad
bil, kako bolje bi zdaj na vse paznejši bil ino si
vse v pamet jemal, kar le koli človečja roka ino
umnost napraviti premore! Zaisto—gotovo bi re-
meselnika — rokodelca ino umelca — umeteljnika
ne bilo, ko bi se od njega nekaj ne naučil. 44

Tokrat bi mu sicer cepljenje ino očkovanje,
ako bi si to tude naj bolje umel, nič ne pomagalo,
ker kokos razve verholca — verhunca — veršiča,
kronice iz velikega listja, nikakih vej ne ima. A
kedar se drevo cepi, moramo letorast — mladiko
z tega drevesa — debla vzeti, ko je razmnožiti
hočemo; mlado deblo, ko na nje cepimo, se raz-
ceplje — razkolje, ino letorastka — mladika se ve -
nj vtekne, se oboje: deblo razklano ino mladika
Z drevesno smolo — voskom ali ilom obmaže ino
z likom ali platnom terdno obveže. Tako se potle
vteknena letorastka z razrezanim deblom zraste,
ino prirodo — nrav — vlastnosti tega debla prii—
i»e, s ktercga je vzeta,

100

Robinson ni vedel drugega sredstva — po-
sredka — pomočka načina, kako bi kokosov strom
razpleinenil, nego da bi nekoliko orehov v zem¬
ljo vsadil. Tude učinil je tako, akaravno mu je
za tako vkusno ino imenitno jed žal — zlo žal
bilo, pak razradoval se je, ko je v kratkem času
zagledal, da uže nekoliko kokosovih drevesc ize
zemlje tisi.

Počasoma so se uže tude lamice okrotile, da
so bile, kor pri nas psi. Robinson jih je tedaj
zdaj, kolikor je mogel, za svoje legote začel po¬
trebovati, ino kar mu je za nesenje težko bilo,
je na nje nakladal — nalagal.

Dragotin.  Kako pak je je s sobo jemal, če
jih iz dvorca izvesti ni mogel ?

0'ca.  Pozabil sem vam povedati, da je v no¬
vi steni na jednem kraji, gder je ravno gosto
germovje bilo, tako prostrano verzel pustil, kar
bi lamica skoz iti mogla. Od zvuna je ni bilo vi¬
deti, znotroma pak jo je vsaki večer z gostimi
vejami prepletel.

Oj bilo je to pač milo gledanje, če je Ro¬
binson domu šel ino je lamica pred njim tekla!
Vsej ti je vedela pot nazad tako dobro kor on,
ino ko je k dvercam prišla, je obstala, dokler ni
bremene ž nje vzel, ino pak zgcnovši se je diro
prelezla ino Robinson za njo. Tu je bilo radosti
za mladi lamički! skakale, bečale ino zdaj k ma¬
teri, zdaj k svojemu gospodi tekajoče ste ju spre¬
jemale — vitale ino lizale. Robinson se je od
veselja nad njujno radostjo zavzel, kor oča nad
radostjo svojih otrok, kedar se s poti verne, ino
je serdčno obimlje.

101

Do se dobe so se mu opeke, dobro, usušile,
da jih je Ichko potreboval. Iskal je tedaj, pokler
nikakcga opna ni imel, klijevite — ilovate zemlje
— persti, ktera bi za zidanje dobra bila, iuo jo
je tilde nalezel. Pak si je s ploskega — plošna-
tega kamena zidarsko žlico udelal, ino da bi vse
imel, cesar je za zidanje treba si je tude grozilo
ino pravilo naredil. Morcda uže veste, kake reči
so to ?

Tehotnif.  Aj veste da, vsej je zadosti cesto
pri zidarjeh vidimo — vidivamo.

Ota,  Ko uže je vse pripravljeno imel, si je
opeke za zidanje na lamici znašal.

Dragotin.  Kako pak je le mogel na njo ope¬
ke nalagati ?

Oba.  Dvojim — somnim, da bi vas kteri ugo-
del — ugonol; sam vam tedaj to povem.

Uže davno je čutil, koliko bi mu k koristi
bilo, ako bi koše plesti umel. Iz mladega pak na
to ni pazil, ino tako kočarskega, dasiravno leh-
kega remesla - rokodelstva, kakor drugih korist¬
nih umenj celo nič ni razumel.

Ker se mu je pak streha za solnce iz po-
četka povedla se je potem pogosto, kedar je le
tegnol, v tem delu vadil, ino zdaj to, zdaj ono
priizmislil, dokler tude ni zadosti močnega koša
upletal. Za lamico je tedaj dva, taka koša na¬
pravil, ino ju vkup zvezav, ji ju je črez herbct
tako položil, da je s vsake strani jeden visel.

Stanislav.  A jaz bi se, tatek, tude rad ko¬
še plesti učil.

O ca.  Tude jaz sam, mili Stanislavek, po-
čajte, da pred kor morem košarja poprosim, da bi
nas tega za silo naučil,

102

Stanislav.  O to je dobro! te tude Milici le-
picki košiček upletem.

Milica.  I vsej bom se jaz tega tude učila;
veste, tatinek — očka?

Oca,  Kako pak; za kvar ti to ne bd. Gde
keda vam predse lehko dela menjka, ko vam kaj
pripovedujem; te bo nam pletenje košev naj bolje
prav prišlo,

Robinson se je tedaj zidarskega prijel, ino
jako se mu je vedlo. Na jedni strani je zid uže
gotov bil, ino uže je tude zaklad za drugi po¬
ložil, zdaj pak se mu je nekaj nepričakovanega
prigodilo, kar ga je v počinanji močno zmotilo,

Dragotin.  I kaj pak opet ?

Milica.  Gotovo so prišli divji ljudje ino so
ga snedli!

Stanislav.  I za božjo voljo! res, tatek?

Oca,  Ne nikoli, to ni bilo ; pak nekaj se je
primerilo, kar mu je ravno toliko strahu nagnalo,
kakor dabi ga divji ljudje bili popali, ino ga ži¬
vega pečfi hoteli.

Dragotin.  A kaj li je to tedaj predse bilo ?

Oca.  Noč je bila; Robinson je pokojno —
mirno na ložesi — ležiši počival , ino Jamice so
pri njegovih nogah ležale. Luna (mesec) je pre¬
krasno na oblogi — nebu svetila, zrak je bil čist,
ino po celem okolji je bila naj vekša tihota. Ro¬
binson, od dela truden, je uže ljubo —- sladko spal,
Ino se mu je, kakor velma čdsto, od ljubih star¬
šev senjalo ; pak zdaj najednor — pak ne ! s gro¬
zno prigodo dnešnjega večera ne skončajmo! Leh-
kič bi se nam od toga senjalo, ino bi potem ne¬
mirno noč imeli.

103

Vsi.  O! o!

Oca.  Pomislimo rajši na nekaj veselega, da
bi toti den z radostjo ino zahvaljenjem naše¬
mu dobremu nebeškemu oči dokonjali. — Poite,
draga dečica ! najpervle k cvetlicam — rožam po¬
gledamo, ino potle v lopo poidemo.

8

104

IIe veti večer.

Ko je oteč popredšnji del dopovedel, se mu
je toliko dela nabralo, da je nekoliko večerov
minolo, ner je opet čas imel, da bi dalje pravil.

Med tem toga so otroci ne malo skerb imeli,
kaj se je beržčas nebogemu Robinsonu zgodilo,
ino bi bili, ne vem kaj za to dali, ko bi jim gdo
povedeti mogel, kaj se je v oni noči, ko je zad¬
njič od nje beseda bila, le po pravem prigodilo ?
Tega pak jim vemdar nigdar drugi, nego sam
oteč povedeti mogel! pak oteč je sklenol, da jim
pred nič ne pove, dokler ne utegne, da bi po
redu dalje praviti mogel.

To je bilo ti celi čas gadanje ino lamanje
glave, zakaj le oča tako dolgo nič ne poveda!
Jeden je gadal - uganjol to , drugi ono; pak nič
se ni s prigodkom shajalo, kakor jim je oteč bil
napovedel.

„Zakaj pak še le toga vedeti ne imamo V (
so nekteri žalostni popitavali.

„Imam pričine — vzroke !“ je oča odgovoril.

Otroci, navajeni, na taki odgovor jenjati —
prestati, ga neso več trapili, pak so z vidno iz-
vedavostjo — želečnostjo čakali, dokler k temu
oča sam prigodnega času ne najde.

Ker pak starši otrokom lehko v serdce po¬
gledajo, ino jih mišljenje ugonejo; tudi otcu ni

105

bilo težko, nekterim na očeh poznati, da si mi¬
slijo: „Kake pak uže le te pričine imajo biti, da
nam toga kljubemu povedati ne hoče ? 44  — Zato
je za dobro uznal, da še je jednog prepriča —
presvedči, da bi jim to veselje rad napravil, ino
dalje pripovedoval, ko bi važnih pričin — izro-
kov ne imel. Sklenol je tedaj, učenje z vajenjem
jih poterpežljivosti spojiti — združiti.

„Pripravite se,“ jim je rekel za to pričino , 44
zautra rano na uže davno zaželjeni pot v Tra-
vemind po izhodnjem morji J 44
. „V Travemind? — Po morji? — Zautra
rano? — Jaz tude tatek ? — jaz tude ? 44  Tako
so vsi skoro na jednokrat kričali; ino ko jim je
oča odgovoril, da vsi, so od veselja skakali, tude
se nikar ne da popisati.

„V Travemind! V Travemind ! — gde je moja
palica? hlapec! gde so moji črevlji? Hitro šest,
glavnik— greben — česavnik, čisto perilo! V Tra-
vemind! O hitro, hitro ! 14  Taki glas je šel po ce¬
lem domi,

V kratkem času je bilo vse na pot priprav¬
ljeno, ino mali popotničeki so po tisočerih —
tavženterih rečeh popraševali, ino od same ra¬
dosti neso na odgovor čakali. Le s težavo je je
bilo toti večer na lože spraviti, ker neso učakati
mogli, da se razdeni ino se iz hiše izide.

Kakor hitro se je svitati začelo, je bilo po
celim domi uže vse živo ino šumno, Sovsoda se
je na dveri tolklo, ino vsaki, če je hotel ali ne,
je moral vstati.

Ko so uže vsi, stari ino mladi na nogah bili,
»no otroci od samega skakanja neso nič činiti ve«*

8  *

106

deli, je oča k njim na glas pregovoril, kar je na
jednokrat tega velikega veselja konec bilo,

„Otroci, če mi hočete po moji — volji stvo-
riti, mi dnes mojo obljubo prenesite—preložite —
pregledajte. a

Kako obljubo ? Kako ? — ino gdor je tako
le prašal, od ozkosti ino stersnenja niti ust ni
zapreti mogel. “

Oca.  Obljubo, da dnes z vami v Travemind poidem!
Vsi so se tako grozno užasili — prestrašili,
da nijeden ni besede pregovoriti mogel,

Oca.  Po noči mi je na pamet prišlo, da bi
zlo nemodro ravnali, ko bi se dnes na pot podali.

„A zakaj so nekteri zajekavo pitali, ino
se jedva težko joka zderžati mogli,

Oca.  Povem vam to, ino pak sami razsodite.
Najpervle uže nekaj času skoz veter od
Zapada piše, kteri vso vodo iz reke Trave tako
močno v morje žene, da nikaka ladja v Travemin-
deki pristav — pristaniše — loko vniti, niti iž
njega iziti ne more, ker je namesti, gder se re¬
ka v morje izliva, preveč plitvo — mehko. Ino
kedar uže jednog v Travemind priidemo, bi pač
vsi radi tamkaj videli.

„Vsej se pak veter še dnes lehko oberne! “
Oca.  Verh toga še mi je nekaj na misel pri¬
šlo. Če še šteri tejdne počakamo , vidimo ravno
tega času seljde — slanike —• serdune — (arin-
ke), kako iz lednatega morja dol, ino tude v Bal¬
tiško ali izhodno  morje tegnejo — plavajo,
in jih tema — velika truma dar do reke Trane
priide, ino ribiči jih pojednor brez Velikega pri¬
zadevanja veliko množino nalove. To bi pač tu¬
de predse radi videli, ni li res ? Ano ~ pak“ —

107

Oca.  Naj poglavitejšo pričino se vam povem,
Kaj bi si od nas mislila, naša nova prijatelja,
Miloš ino Konjerad, ktera še le v štireh tejdnih k
nam prideta, ko bi odešli, pak na nju ne čakali.
Ali bi na nas ne merzela, kedar koli bi se od ra-
dosti, našega pota le zmenili. Ino pak ali bi mo¬
gli radost imeti, kedarkoli bi na to pomislili? Go¬
tovo ne! Očitati — oponašati bi si morali, da ji«
ma tega nesmo učinili, kar bi si sami želeli, da
bi nam ravno tako učiuila, ko bi mi na nju, ino
ona na našem mesti bila, — Kaj tedaj mislite!

Vsi so molčali.

Oca.  Vsej dobro veste, da, kar obljubim —
obečam, tude vseli spolnim. Hočete li tedaj, poi¬
demo. Če pak me obljube osvobodite — oprostite
— rešite, se prikupite — ugodite meni, svojima
bodočima prijateljema, pak tude sami sebi. Govo¬
rite tedaj! Kaj mislite ?

„Počakamo“, so odgovorili, ino tako ti krat¬
kočasni pot na drugi den odložili,

Nekterim je bilo na očeh videti, kako težko
jim je bilo, da bi se premogli, ino celi den neso
bili tako veseli, kor drugda. Oča to opaziv je ta¬
ko le k njim v večer govoril: „Dragi otroci! kar
vas je dnes zadelo — sretlo, vas še v prihodnem
živlenji verlo gosto zadene. Zdaj to, zdaj ono po¬
svetno srečo si boste očakovali, vaša nadeja —
v pazen se vam bo neoblodna — nelodna —— gotova
zdela, ino preželečni boste po nji hrepeneli —
hlepeli. Pak ravno v tem hipu, ko uže po nji ve¬
selo segate, ino boste menili, da jo uže v rokah
imate, naredi božja previdnost inače, ino nadeja
vas žalostno oblodi — oblega , 44

108

Pričine pak, zakar nebeški oteč tako, z na¬
mi obrača, malokeda previdno ino razumno po¬
znate, kakor tude dnes rano neste spoznali, za¬
kar nesmo v Travemind šli. Kajti Bog, ker je ne¬
skončno modrejši, ner — nego — kar jaz, predve-
da vse tude v najudaljenejšo prihodnost zakrite
veke — čase, ino gostokrat nad nas take reči
dopriča, kterih dobre nasledke še le po dolgem
času, ino včasu v večnosti poznavamo. Kako pak
sem tedaj jaz predvedati mogel, kar se v štireh
tejdnih zgodi ? a

„Ako bi se vam iz mladega vse po vaši volji
godilo, ino ako bi vseli to, Česar bi se nadejali —
upali, dosegli; o ljuba deca, kako bi vam to potle
v odrašenem veku gorjupo — britko prihajalo! Ka¬
ko bi se po takem vaše serdce poterpežljivosti
odvadilo — odviklo, ino kako bi po takem ne¬
srečni bili, kedar bi čas prišel, da bi se vam vse,
kakor zdaj, po volji ne vedlo — godilo! A toti
čas priide, moja draga dečica! gotovo da priide, tu¬
de mimo vas ne poide kako dar do dnešnjega dne
še mimo nijednega človeka ni šel. Kajti še ni-
gdar se ni postaral, da bi reči mogel, da se mu
je vseli ino ve vsem po volji vedlo — godilo.^

Kaj tedaj imate činiti, ljubi otroci! ? Nič dru¬
ga, nego da bi se hitro od roladeju navadili, si
mnoge radosti često pritergati, ktere bi sicer verlo
radi dosegli. Ta kovo često sebe samega prema-
ganje vas pokrepča, na telesi ino na duši vas
pokrepi, da boste potle vse poterpežljivo ino sta¬
novitno prenašali, kar koli premodri ino dobrotljivi
Bog k vašemu dobremu na vas dopusti.^

Ino glejte, otroci! to imate tajnost — skriv-

109

nost ino pričino, zakaj mi starši z vami včasih
tako ravnamo, da tega razumeti ne morete. Vem
da se pametujete, da smo vam cesto gde kake
dobre volje prepovedeli, kterih bi se bili radi užili.
Včasu smo vam res vzrok povedeli, zakaj to či-
nimo, — kedar ste ji naimer zapopasti mogli, pak
kedar se nam je dobro ino pametno zdelo, da bi
ga ne vedeli —■ pak vcasu tude ne. Ino zakaj ?
Večkrat le zato da bi vas v poterpežljivosti
ino Čednosti, ktera je vsakemu človeku potrebna,
vadili, ino vas tako k vašemu bodočemu življenju
pripravljali.

„Nine — zdaj tude veste, zakaj vam vse te
dni od Robinsona dalje nosem pravil. Toliko času
sem sicer zmirom imel, da bi vam bar to prigo¬
do, ko sem jo nagloma presekel — pretergnol —
prenehal, dopovedeti mogel, da bi vas v negoto¬
vosti — dvojnosti — neistoti ne pustil. Pak ne!
Nikar besede nesem zinol, de si ravno ste v me
tišali, ino vam zlo nerad kaj odrečem. —■ Zakaj
sim tedaj, Milica, to učinil?“

Milica . Da bi nas poterpežljivosti učil.

O ca.  Prav! Ino če mi gde keda za kaj po¬
sebno hvalo davate, bo to gotovo za to da sem
vas učil ino vadil, da bi se brez velikega žalo¬
vanja mnogih reči odpovedeli, po kterih ste si¬
cer velma hrepeneli. —

Opet je nekoliko dni minolo, ino oča od Ro¬
binsona ni celo nič v misel vzel — v misli imel.
Teda pak je prišla taista vročno pričakovana ura,
da je oteč, ne imaje uže več toliko k delu, splo¬
šno željo zadovoliti mogel. Pravil je tedaj od Ro¬
binsona dalje:

110

Noe je bila, kor sem uže tuonda pravil Ro-
binson je mirno na loži počival, ino zveste lamice
so pri njegovih nogah ležale. Okoli ino okoli je
tiho bilo, ino Robinsonu se je kakor po navadi
od dragih staršev senjalo; zdaj pak se je najednor
zemlje zatresla, ino pod zemljo je bučalo — ton-
tonalo ino burjalo — vrelo, kakor če zevseh kra¬
jev — strani grom bije — treska, Robinson se od
groze prebudi, oskoči, nevede, kaj se mu je zgo¬
dilo, ino kaj stvoriti ima. V tem hipu se je za-
jedno drugim zemlja zatresla, pod zemljo je ne-
prestanoma grozno burjanje odumevalo — tonelo,
v tem se je tude silni viher vzdignol, drevesa iz-
vračal, skale tergal, ino ječeče morje dar do glo-
bline — globočine prerival. Ni bilo drugače, nego
kor da bi se cela priroda — natura zburjala, ino
se k svojemu pokončanju bližala.

Od smertne ozkosti je Robinson iz jame iz-
koČil na dvorek, ino ustrašene lamice za njim
jedva pak so izešli, se je skala — pečina nad
jazvino uderla — zrušila, ino se na njega ložko —
ležiŠe sipala. Strahoma je Robinson iz dvorka be¬
žal, ino lamice ozkostno za njim.

Jegova perva misel je bila, da na blizki verh
po tej strani vstopi, gder je ravina — ravnina bila,
da bi ga se udirajoča skala ne ubila. Kako pak
je užasnol — se prestrašil, ko je najednor z grozo
smotril — ugledal, da se je ravno na tem mesti
ramna —• groba — velikanska prepast — prepad
odperla, iz ktere so se čad —- dim ino plamen,
pepel ino kamenje ino žarjova žgalina — lavg
valili. Jedva je utegnol, si s pobegom življenje
ohraniti, pokler se je žgalina kor reka dol valila,

111

ino so veliki kosi stergane skale, kakor toča da-
Ieko na široko metani bili.

Bežal je tedaj k morju. To pak ga je no¬
va groza, čakala. Prenagli, ze vseh krajev ve¬
joči — pihajoči veter — viher je na kup zegnal
oblake, ino iž njih je najednokrat tako močno
bitje počelo, da se je kmalu cela krajina zato¬
pila. Takemu nenavadnemu — neobičajnemu lijen—
ju — plohi pravimo, da se je oblak pretergal.

Z veliko težavo se je utekel na strom; ubo¬
ge lamice pak je prodka — nagla voda vzela.
Ah! kako ga je serdce bolelo, ko so žalostno
bečale, ino ko bi jim rad celo tude z nevarnostjo
svojega življenja bil pomogel, ako bi jih povodenj
s sobo ne bila vzela.

Potres še je nekoliko drobov — minot ter-
pel — trajal; najednog pak jo vse utihlo —
utihnolo. Vetrove so prestali burjati, huda prepast
je zmirom menje izmetovala, bučanje pod zemljo
je prenehovalo, nebo se je drugoč izjasnilo, ino
pred ko je četvert ure minolo, se je vsa voda
pogubila.

Stanislav.  (Globoko vzdehnoč) Ah! bodi ga
gospod Bog zahvaljen, da je uže vse proč! Ne-
bogi Robinson! ino lamice — oj sirotice!

Milica.  Jaz sem imela grozni strah!

Prostirad.  Odkod pak priide taki potres
zemlje ?

Dragotin.  To aam je oteč uže davno izlo-
žil, pred še ko si ti k nam prišel.

Oca.  Povej mu to, Dragotin!

Dragotin.  V zemlji je mnogo velikih ino pro¬
stranih dir — lukenj, kakor 'kleti, pak še le ti-

112

sočkrat večih! te so polne sape ino par — sopar.
Verh toga je tude v zemlji veliko različnih reči,
ktere se lehko vnemejo, kakor: žveplo — sera,
smola ino druge tem podobne. Te reči se včasih
ogrejo — razpalijo , tude celo vnemejo, kedar k
temu volhkost — vlaga — mokrota priide,

Stanislav.  Volhkost? kako pak more vlažna
reč kaj vneti — užgati — razpaliti?

Dragotin.  Kaj li pak nesi videl, Če zidar
studeno — merzlo vodo na apno vlije, kako se
hitro kuhati ino vreti počina, kor bi nad ognjem
stalo; ino tu vemdar ognja ni. — Tako se tude
V zemlji reči užgo , če do njih voda priide, ino
kedar gori, se sapa v onih velikih dutinah — ot-
linah tako močno raztegne , da uže tam veČ ni-
kakega prostora ne ima. Potem hoče ze vso moč¬
jo izprasnoti, ino zemljo trese, dokler je gde ne
prelomi, ino si diro napravi. Po tej diri se potle
kakor burljivi viher izvali, ino premnogo gorečih
ino uže razpušenih gmot — reči s sobo izluči.

O ca.  Ino ta gmota, ktera iz razpušenega
kamenja, rud, smole itd. obstoji, je ona reč, ko ji
lava  pravijo. Jednog sem bral, da se taki ognje-
metni verh da ponarediti, če se vam hoče, pak
to gde keda izkusimo.

Vsi.  Oj le! ljubi otče!

Dragotin.  A kako pak se to dela ?

Oca.  K temu druga ni treba, kor žvepla ino
železnih odpilkov , pak veliko; to se v volhkem
mesti v zemljo zakoplje, to se od samo se¬
be zagreje ino razpali, ino tu pri malički šopki —
ognjemetniki vidimo, kako prava šopka udeluje.
Kolikor najpred moremo, si to veselje na pravi-

113

mo, kedar si vas naimer vsaki penez, kar keda
za razveseljenje dostanete, toliko uloži, kar bi
polroške zaleglo.

Vsi,  Oj z radostjo! z radostjo!

Oča.  Potem od toga več govorimo.

Kedar je Robinson po dokončani burji z dre-
vese zlezel je bil nad nesrečo, ko ga je opet
srela tako močno omamljen, da mu ni na misli
prišlo, da bi temu, kir ga je iz tako vidne ne¬
varnosti smerti iztergnol, za svoje otetje — iz-
svobojenje hvalo dal. Pak res je bil drugoč v
tako veliki bedi — revšiui postavljen, kakor iz-
perva. Jazvina, jega dosihmal jedino varno pre¬
bivališč, se je brez podvojbe — brez pohličbe —
najberže vsa zasipala; jega mile, zveste lamice
mu je voda zanesla; vse delo, ko je je dar do
se dobe opravil — vse jega dosedanje trujenje
ino prizadevanje je v kvar prišlo; vse jega pri¬
prave za bodočnost so izginole! Verh je sicer
ogenj izlučevati uže prestal, pak iz odpertega žrela
še se mu je zmirom gosti ino černi čad valil, ino
pač možno je bilo, da verh uže za rude — vse-
skoze šopka — ognjemetni verh ostane. Ino ko
bi se to res pripetilo, kako bi le Robinson mirne
misli biti mogel ? Ali bi se mu ne bilo vsaki den
bati, da bo se zemlja opet tresla, ino bo verh
vzpet ogenj izmetaval ?

Te misli so ga celo poplašile. Od žalosti je
bil skoro ves pobit ino kakor brez sebe izumljen,
ino ne da bi se k jedinemu pravemu studencu
utehe ino tolažbe utekel, je le skoz na misli imel
revo svojega prihodnega življenja, ino si jo je,

114

kakor da bi najvekša ino brez konca bila, pred¬
stavljal.

Od ozkosti ino žalosti ■— bolesti sključen,
se je na strom podperel, ko je bil ž njega zlezel,
ino vun ino vun jokal ino jojmenekal. V takem
žalovanji ino ojmekanji je pri drevesi prebil, dok¬
ler na iz hodi zarja ni novega dne oznanjevala.

Stanislav.  Zdaj uznavam, da je tatinek —■
očka predse prav imel.

Mati.  V čem?

Stanislav.  I mislil sem ji tuonda, da se je
Robinson uže izcela popravil, ino da bi ga Bog
uže iz tega pustega otoka izsvoboditi mogel. Oč¬
ka pak je pravil, da to sam Bog najbolje ve, ino
da mi tega razsoditi ne moremo.

Mati . Ino kaj te iz »tega ?

Stanislav.  Poznavam zdaj , da se na Boga
predse takega zaupanja ne ima, kakoršnje bi imeti
imel; ino da je Bog prav stvoril, da še ga ni o-
svobodil.

Tehomil . Na to sem si uže tude mislil, ino
zdaj uže ga tude tako rad ne imam.

Oca.  Prav imate, otroci! Tn res očito vidi¬
mo, da Robinson tako terdnega ino nepremeklji-
vega zaupanja — sinovske dovere na Boga še
ni imel, kakor bi jo po takih mnogih vidnih —
moternih dokazih jegove dokrotljivosti ino mo¬
drosti bil imel imeti, Pak vemdar preden se nad njim
zatega voljo userdimo, postavimo se pervle na lu¬
pe na njega mesto ino uprašajmo se sami sebe,
ali bi pak mi na njegovem mesti bolje bili uči-
nili? Kaj si misliš, Tehomil! ako bi ti Robinson
bil, bi li bil serdčnejši v njegovi žalosti ?

115

Tehomil.  (Tiho ino plaho) Jaz ne vem,

0'ca,  Ali še se spomniš, ko so te oči bo¬
lele , ino ko smo ti španijolsko muho priložili,
ktera ti je nekoliko bolečine napravila ? še veš,
kako si včaseh malomiselni bil? O to je bila le
mala bolest, ko je le dva dniterpela? Jaz vem,
da bi zdaj v takem prigodku poterpežljivcjši bil
ino pak je li bi tude zadosti moči k prenašanju
s pobožno zaupljivostjo vsega tega, kar je Robin¬
son prenašati moral — imel, — kaj misliš, ljubo
dete, ali bi ne imel nad tem dvojiti —se somniti?

Tvoje molčanje je dober odgovor na moje
pitanje. Ti naimerič sam ne veš ino vedeti ne mo¬
reš, kako bi se v taki sili zaderževal, zato, ker
še te nič takega ni došlo. Vse tedaj, kar mi
zdaj činiti moremo, je to, da bi se za času pri¬
vajali — privikali, ve vsakem, tude v naj menjšem
terpljenji, ktero nas keda sresti utegne, se k Bogu
utehati, ino zmirom poterpežljivi ino dobre moti
biti. Tako bo naše serdce od dne do dne zmirom
veče moči dobivalo, da tude vekše terpljenje, če
se gda Bogu ljubi je na nas položiti, ležej pre¬
nesemo.

Novi den je nastal, veselo se je svetloba
razgernola, ino Robinson še je žalosten pri dre¬
vesi stal. Na njegove oči še se spanje ni sklo¬
nilo, ino na misli ni imel nič druga, nego to skerb
ino žalost, kam se zdaj dene ? — oberne ? Po¬
tic še se je vzdignol, ino kakor v senjah se k
opušenemu prebitku motal. Pak kako silno je bilo
jegovo radostno stersnenje — uleknenje, ko so na
naglici od dvorka —- kaj mislite ? — jegove male
lamice zdrave ino čerstve proti njemu priskoko-

1X6

vale! Izperva niti svojemu pogledu ni verjel, ber-
zo pak je prestal dvojiti, ko so lamice pritekše
mu roke lizale ino bečeče ino poskakujoče svojo
radost na javo davale — na znanje davale.

Kmahu je v njem serdce oživelo, ko je do-
zdaj kakor mertvo bilo. Poglednol je na lamice,
pak k nebu, ino solze radosti, hvaležnosti ino
kesa, da je tako nalomiseln bil, so mu lice po¬
lile. Od veselja, kakor bi bil svoje najboljše pri¬
jatelje opet nalezel, je je gladil ino obimal; pak
je ž njimi šel, da bi svoje prebivališe pregledal.

Ljubor.  Kako pak so se berž te lamice pred
utonenjem — utonotjem ohranile ?

Oca.  Naj beržje je je povodenj na kteri hrib
— herbo zanesla, gder so se drugoč na noge
terdno dostaviti mogle; ino ker je voda, kakor
naglo je iz oblakov spadla, drugoč tako hitro
opadla, so se nedvojno vjazvino vernole.

Robinson je nine — zdaj stal pred jazvino,
ino je drugoč k svojemu ne malemu zasramljenju
zagledal, da si je v svoji malomiselnosti kvar
vekši predstavljal, nego je res bil. Strop, ko je
iz kosov skale zestavljen bil, je sicer dol padel,
ino kos zemlje ssobouderel; previdel pak je, da
ga te zasipine ne bodo mnogo dela stale, ino da
bode, če si, otlino iztrebi — izkljudi, prebitek
mnogo prostranejši ino prikladnejši - ugodnejši imel.

Mimo toga še je nekaj zavaral — ugledal,
kar mu je vidni dokaz bilo, da to, kar je božja
previdnost na njega dopustila, ni bilo k njega
pokašnjenju —- pokorjenju, ampak da bi poznal,
kako dobrotljivo za — nj skerbi.

117

Ko je naimer toisto mesto, gder je skala vi¬
sela, bedljivo — skerbno — pazljivo preglednol,
je k svoji veliki grozi smotril — v misel vzel, da
je skala le na sipki persti ležala, ino da se ni¬
kakor zaderžati ni mogla. Ni bi lo tedaj nič ber-
žejšega, ner — nego da bi tedaj od same sebe
bila spadla. To je Bog po svoji vsegavedočnosti
predvedel ino nedvojno tude to, da bi toti kos
skale ravno tedaj bil spodnol, kedar bi Robinson
v otlini bil. Ker je pak ize svoje premodre do¬
brotljivosti za totega človeka deljše življenje ulo-
žil — namenil, je tedaj to zemljo hitro od za¬
četka sveta tako naredil, da je ravno v tem času
na tem ostrovi takovo zemljetresenje povstati mo¬
ralo. Ano tude tresket pod zemljo ino fučanje
burljivega vetra, nekaj si je Robinsonu strahotno
po ušeh — ušesih zvonelo — šumelo, je bila
k njega odrešenju. Kajti ko bi se zemlja brez
truša ino tresketa bila zatresla, bi Robinson ne
prebedel, ino zaisto bi ga ta skala do smerti pobila.

Glejte, otročiči! kako je Bog vzpet za nje¬
ga skerbcl, ino sicer v tem času, kedar si je
mislil, da je od njega zapušen; ino ravno v teh
najgroznejših prigodah za njega skerbcl, ktere si
je Robinson za uajvekšo nesrečo polagal — deržal.

Aj to si tude vi, prcmilička dečica, v svojem
prihodnem življenji izkusite. Boste li na pote bož¬
jega ravnanja, po kterih vas ona povede , sker¬
bno varali (merkali — ahtali), naidete pri vsaki
žalostni prigodi, na vas čakajoči, resnično vseli
toto dvoje;

118

Pervo : da si ljudje nesrečo, ko je svete —
zadeve, vsegdar vekšo predstavljajo, kakor je v
sama sebi ; ino

Drugo: da je vsakojaka stiska od Boga iz
modrih ino dobrotljivih vzrokov ino pričin na nas
poslana, ino da se nam naposledek vseli na pra¬
vo dobro oberne.

Oj, otročički! — oj! radujte se nad toto
uteho — tolaža polno resnico ! — Bog živi, ino
nas ljubi.

119

Deseti večer.

(Oca dalje pravi.)

Robinson , uže predse časa navajen , delo
vseli z molitvo spojevati, sklepati, se je najpred
na kolena vergnol in s skrušenim — obžalovanim
serdcem Bogu hvalo daval, da ga opet iz nevarnosti
milostljivo osvobodil. Po dokončani molitvi pak se je
s hotjo dela prijel, da bi si svoje stanovališe iz¬
čistil. Zemljo je berzo izlučal ; pak pod njo je
ležal oni veliki kos skale, kir se je sicer na dvo¬
je preklal — razrazil, pak še je vendav tako
težek bil, da ga jedinega človeka moč ni ge-
noti mogla.

Izkušal je vendar, bode li moči tej menjŠi
odvaliti; pak vse zahman — zastonj I IViti k
tomu delu ni imel dovolji moči. Te je opet v
misleh pogrožen obital ne vedoč , kaj si začeti.

Dragotin.  Jaz vem , kar bi bil učinil,

Oca.  A kaj!

Dragotin.  I bil bi drog vzel, kakor smo
tuonda udelali, ko smo veliko klado iz dvora
valili,

Stanislav,  Pri tem nesem bil; kako pak ste
to delali?

Dragotin.  Kako ? Vzeli smo dolgi debeli drog,
pri jednem koncu smo ji pod klado ddli, pode

9

120

nj skoro pri sami kladi, smo podložili kos derva
tude kamen se lehko podloži — ino potle smo
drugi konec drogu črez toti kos derva tako silno
k zemlji tlačili — tišali, dokler se klada z mesta
ni genola ino se ročno odvaliti dala. Tako bi Ro¬
binson tude lehko odvalil.

Oca , To mu je tude po dolgem premi-
šljanji na pamet prišlo, Upametoval sejenaimer,
da je doma vidival večkrat videl, kako de¬
lavci velike teža vzdvigajo ino se je lotil tude
sam to vardcti ■— izkusiti, Ino po pravici se mu
je to tude povedlo. Za pol ure sta bila kamena
iz jazvine izvaljena, kteru bi naj beržej niti
štirje močni z golimi rokami ne bili genili. Aj
vzradoval se je, da zdaj veliko prostornejši
prebitek ima , ino da je v njem, kakor je pre-
vidal, nine izcela varen ino bez strahu; kajti
zdaj so kakor stene, tako tude strop iz jedne
skale koti iztesane bile, v kteri tude niti nar-
menjše razpokline ni bilo videti.

Tehomil , Kamo pak je le paok prišel!

Oca.  Prav, da si na—nj spomnol; skoro bi
bil na — nj pozabil. Za resnico pak ne vem ,
kaj se je ž njim zgodilo, najberžej je v raz-
sipinah pokopan bil. Robinson ga res ni več vi¬
del , pak toto izgubo — potrato so mu jegovi
drugi družebniki, lamice nadomestile — nagradile,

Nine se je pustil k ognjemetnemu verhu ,
ko je iž njega še zmirom černi čad izhajal. Pač
čudo ga je vzelo nad to razpušeno gmoto , ko
se je daleče po širokem razlila ino še je ohla-
dla neustidla. Le izdaleka je pozoroval •—
gledal — motril toto strahovito i poleg toga tude

121

krasno gledališe kadeče se prepasti, kajti od
straha ino od lave — razpustline, ko še je žgoča
bila , ni mogel bliže stopiti. Ko pak je videl, da
se je lava k temo istemu mestu ,  gder je korun
rasel, kakor reka valila , se je nemalo leknol —
ustrašil, pomisle, da je toti ognjivi tok vso to
rastlino gotovo pogubil; pak ni imel miru , dok¬
ler ne uve, ali ga to strašno pomišljenje ne
ukani — oblodi. Kmahu je tedaj ta dirjal, ino
k neizgovorljivemu potešenju — razveseljenju je
našel; da nikar jedna ni pokvarjena. Ino v to
dobo si je umenil, da si na različnih krajeh ko-
runa nasadi tako da bi se, priide bi opet gde
kaka zla — huda prigoda, te le imenitne rast¬
line ne znebil. Zdaj pak je ravno, kakor se mu
je dozdevalo , zima nastajala , pomislil si je te¬
daj : gdo ve , ni li to takava rastlina , ktera se
tude crcz zimo v zemlji uderžati ino hraniti da.

To si dokonjavši, si je opet kuhinjo rediti —
praviti — delati jel, Ino pri tem delu mu je ona
strašna prigoda k veliki sreči bila. Ognjemetih
verh je med drugim tude zarad — dosli apne¬
nega kamenja iznametal. To le kamenje, kakor
veste, se najpred v peči na rahlo izpaliti — už-
gati mora, kor se iž njega ugašeno apno dela.
Tega to res ni več treba bilo, kajti se je uže
zadosti v gorečem verhu užgalo.

Robinson tedaj nič drugega delati ni potre¬
boval , nego jamo v zemlji izkopati, apnenega
kamenja v njo nametati, pak z vodo politi ino
premešati. Apno je na ti način ugašeno ino k
zidanju pripravljeno bilo. Posle je je s peskom

9  **

m

razdelal, se k delu napravil, ter se oveselil, da
k temu zadosti umnosti ima.

Med tem toga se je iz verhu kaditi pre¬
stalo , ino Robinson se je osmclil — si upal,
dar k prepadu doiti. Po straneh ino na dni —
podni je videl ohladlo lavo, ino ker se odnikod
ni več kadilo , si je upanje delal, da je ogenj
pod zemljo celo izgasnol, ino da se ga prihodnič
več bati ne ima.

S to misijo upokojen — u mirjen , je po¬
mislil , da bi si živeža na zimo nazgromadil —
vkup spravil. Nalovil je tedaj blizo osem lamic,
ino vse ubil razve kozla, katerega je za tova¬
rištvo svojim krotkim Jamicam živega nehal, ino
naj več tega mesa je v kuhinji povesil, da bi se
preodilo — presušilo, Najpervle pak je , kakor
je to doma od svoje matere videl, meso nasolil,
ino je nekoliko dni nasoljeno ležati pustil.

Bila ti je to uže nemala zasoba — pri¬
prava mesa ; pak vemdar še se je bal da bi mu
ne zadolelo — došlo — zadosti bilo, ko bi
preveč ostra — toga ino dolga zima pripadla.
Hotel je tedaj še nekoliko lamic uloviti 5 pak to
mu ni več pokazalo; kajti so one uže jegovc
zvijače — lest spasle — opazile, ino se odsega
mal njega varovale. Hotel jih je imeti, pak si je
tude drugi posredek — pomoček izmisliti moral,

Pokler si pak Ijidski — človečji razum , če
se dobro vadi ino uri, lehko vsaki posredek za
svojo potrebo zmisli, tedaj je tude Robinsonu
kmalu v glavo prišel. Zavaral si je , da so la-
mice , kedar so ga pri potoku zagledle , kmahu
na gomilo — hribec bežale, ino odtod germovje,

123

ko je ž njim gomila z druge strani koti s plo¬
tom ograjena bila, preskočile; ino da za ger-
movjem skala dva lakta više stoji — moli. To
tedaj preiskav — vsi je hitro vedel, kaj ima činiti.

I umenil si je , da na etem mesti globoko
jamo izkoplje, da bi se lamice, kedar zgore sko¬
čijo , v njej lovile. S tem novim delom, ker se
je silil, je za pol drugega dne gotov bil; pak
je jamo z rožjem — vejem prikril, ino na zau-
tra k svojemu veselju smotril , da ste dve dosti
veliki lamici v njo skočile ino se ulovile. Kakor
si je mislil, je bil zdaj z mesom dovlje osker-
bljen — založen.

Bil bi pak nemalo skerb imel, kako je Črez
zimo hrani, ko bi si božja previdnost pri tem
zemlje potresu ne prizadela , da bi poredno klet
— kamro — hrabo imel, Blizo pri jazvini se je
naimer drugi kos verhu skoro dva sežnja globoko
prepadel — sedel, ino od tega je druga otlina
povstala, iz ktere je dira tude v njegov dvorek
šla, zdaj je tedaj imel prebitek, kuhinjo ino hram
blizo sebe, ravno kakor bi to s trudom ino z
remeselno ^rokodelsko) roku na pravljeno bilo.

Zdaj še je trojo reč na skerbi imel; da bi
sc na celo zimo prav omislil. Moral je za lamice
sena nasekati — nakositi, dero za kurilo —
palivo nabrati , ino koruna ize zemlje dobiti ino
v hrambo odnesti. Ize sena, kterega je mnogo
vkup spravil , je na dvorku ertasti stog — ko¬
pico naredil, kakor pri nas kmetje delajo ; ino
vseli, kedar je na stog sena nametal, je je tako
silno pohodil — potlačil , da se tako leliko pre-
meknoti ni moglo, Pak pri tem delu je skoro
najpred izučenje dostal.

124

On naimer ni bil tako preveden, da bi seno
majpervle prav posušil; če pak toga nikar , ino
se seno močno stlači, te se potle zagreje , pari
ino naposled se vneme — užge. Od tega iz mla¬
dega nič ni slišal, ker za kmetovsko gospodar¬
stvo nigdar ni maral, Nine pak je v potrebi spo¬
znal , kako je dobro , če si človek vse v skerb
ino misel vzeme, ino kolikor si le more zna¬
nosti — znanj nabere, ako bi ravno berzo ne
vedel, k čemu bi mu kedaj bile.

Te pak se je nemalo začudil , vide, da se
najednog ize stogu kadi, ino se je zgrozil , ko
je v seno roko vtek — vtekši čutil, da je no-
tre kakor ogenj gorko — vroče. Ino ni mislil
drugače , ner da gori, da si ravno preumeti ni
mogel, kako bi ogonj v nje bil prišel. Spešno
— berzo je v stog spustil, ino seno razmetaval,
pak k velikemu začujenju nikakšega ognja
nalezel, nego to, da je povsode gorko ino volh-
ko — mokrotno. Potle je sam prišel na to go¬
tovo misel, da vzrok te gorkote le volhkost biti
mora , akoravno , kako bi to bilo , zapopasti ni
mogel.

Dragotin.  Kako pak te to je , da volhkost
tude kaj zapali ?

Oča.  Ljubi Dragotin ! tako čudovitih reči je
na tisoče v prirodi — stvarjenji, ino človečkcmu
razumu, kteri je je uže ne koliko sto let pre¬
mišljal , se je dalo , da je pričine mnogih teh
reči na vlas preiskal. To umenje , ktero nas te
pricine ali vzroke znati uči , ino kterega še vi
dozdaj niti po imeni ne poznate, se sploh ime¬
nuje : Prirodopis — naravoslovstvo

125

ali drugače f i s i k a. Tude od tote reci, tako ,
kakor od mnogih drugih, Črez mero čudovitnih,
je to učenje ; ino če boste vseli pri vsem tako
skerbni kakor kar vas zdai učimo, vas tude to-
tega omenja poučimo , ktero vam pre veliko ve¬
selje napravi. Zdaj bi bilo nepotrebno od toga
govoriti, ker se tega , kar sem pravil, prav ne
razumite.

Robinson je tedaj iznova seno sušil; pak je
drugoč kopico naredil, kteri ni mogel uiti veter
niti dežj kvaru delati. Za boljše ovarovanje je
nad njo iz terstja streho napravil, ktera je za¬
dosti terdna bila.

Potem si je v priidočih dneh suhih derv
nanosil, kolikar se mu je treba zdelo. Pak je
koruna spravljal, ino si ga predse kup nagro-
madil. Potle še je vse zrele citrone stresel, ktere
je tude za zimo poshranil, A tako je zdaj brez
skerbi bil, s čem bi se v hudi zimi živil.

Pak vsej ta huda zima še le skoz ni ho¬
tela priiti, ako-koli se je uže mesec kozopersk
k koncu hilil — nagibal. Mesto zime pak je
dežjevati jelo , ino je vun ino vun peršalo, ka¬
kor bi se vso nebo v vodo bilo obernolo. Ro¬
binson pak ni vedel, kaj si ima od tega misliti.
Celih štirnajst dni niti z nogo iz prebitka ni kro¬
žiti — koračiti — mogel , razve v hramec —
kamro , k stogu ino izvirališu, da bi za se ino
za svoje lamice kerme ino vode prinesel. Ostali
— drugi čas je moral kor jetnik — oznik —
soženj prebivati.

O kako dolg mu je le čas bil, ker ničesa
k delu ni imel, ino je zmirom samoten biti mo-

126

ral. Kakorsna je ta moka, si otročički! pač
predstaviti ne morete ! Ko bi mu gdo knigo , ali
papir , pero ino černilo bil dal, gotovo bi se mu
ne mililo , za vsaki taksi list jeden den svojega
življenja dati. „Ah !“ je cesto vzdihal, „kaki bla-
sen sem jaz v svoji mladosti bil, da sem včasu
čtenje ino pisanje za težko ino nevoljno , reč ,
prazdnovanje — lenuhovanje pak za prijetno
imel. Bukve, pri kterih se mi je tolikokrati stu¬
dilo — grozilo, bi mi zdaj bile naj dražejse blago,
ino list papira , pero ino černilo za veliko kra-
Jjevstvo.“

V tem času , kir mu je toliko dolg bil, se
je iz sile k različnim delom gnal, kterih se do
sega dob ni pokusil. Davno je na to mislil, če
bi si mogel lonec — gernec — pisker ino sve¬
tilo — lampico narediti, dve reči, kteri bi mu
v njegovi potrebi nemalo k koristi bile. Pak je
derknol v najveksem dežju , da bi si gline na¬
nosil ; ino se je dela lotil,

Pak veste da se mu hitro izperva ni hotelo
dati, ino se je zastonj zadosti natrudil — na¬
delal; ker pak nič potrebnejega k delu ni imel ,
je, kar je napravil, če ni bilo zadosti dobro,
drugoč polamal ino , iznova delal. S tem krat¬
kočasnim delom je nekoliko dni prebil, pak je
lonec ino svetilo tako dobro udelal, da bi bil
svojevoljen , ako bi to drugoč bil raztrupal.

V kuhinji nedaleko od ognja je te posode
postavil, da bi počasu usihale — se šusile. Pak
se je druge piskre pekve ino ponve , vekše ino
menjse, ino na uazlični način delal, ino čem

127

delje se je s tem bavil — obiral, — trudil, s
tem vekšo ročnost ino urnost je dobival.

Med tem toga je brez prešianja peršalo.
Robinon je tedaj primoran bil, še druge dela sis
izmišljevati, da bi ga dolgi čas ne trapil. Pred
vsem drugim je sklenol, da si mrežo — set za
lovljenje rib udela. Uže pred tem si je mnogo
prevezkov — vervi — konopcev — ozincev ■—
motozov napletel, ino ti so mu zdaj, prav prišli.
Ker je poterpežljiv bil, ino dosti času imel, reč
klera se mu izpervega po sreči vesti ni hotela,
desetkrat ino večkrat pokušati, dokler ni pravega
načina nalezel, kako bi ozle vezati imel: je v
tem toliko urnosti došel, da se mu je to le igrač¬
ka zdelo. Izmislil si je tude nastroj — orod
iz lesu , podobni vezači igli , ktero je z kame¬
nim nožem izrezal. Ino tako si je napravil mre¬
žo , ktera je naši navadni ribički mreži po do¬
broti ine rabljivosti — užitečnosti malo ustopila 1

Potem mu je na misel prišlo, ali bi se ne
dalo, tude lok ino strele — šipiee (psice) ude-
lati ? Aj , kako gorko ga je razvnelo — pod-
žgalo, ko je dalje mislil ino razvažil — pretehtal,
kako bi mu lok k veliki koristi bil ! Lehko
bi ž njim lamice ino ptiče streljal, ino se nadto
tude preti divjim ljudem, če bi gde keda nad
njega prišli, v svojem prebitku branil. Od žedosti
— želje je le gorel, da bi uže lok gotov imel ,
ino nič za dežj ino veter ne maraje , je le roč¬
no tekel, da bi si za — nj lesu poiskal.

Ni se mu pak zdelo , da bi k tomu vsaki
les dober bil; zato si je izbral, kteri bi terd ino

128

poleg loga goževit bil, da bi se ogenol —
usločil, ino kmahu drugoč sam vzravnal.

Dragotin . Da bi bil sprožen — uprog —
žilav, vite ?

Oca.  Prav! nesem si mislil, da se si po¬
men te besede pomnite , ino zato je tude nesem
hotel imenovati.

Ko je takovo dervo našel, je je utel —
vsekel, ino doma se je hitro k delu posadil.
Pak pomislite ! kakih težkosti da si je izkusil,
ker navadnega noža ni imel! Zaisto z dvajste-
rim regnenjem ni toliko urezal, kolikor mi na
jedno z jeklenim — ocelnim nožem urežemo. Ce¬
lih osem dni je pri tem delu prebavil — prebil,
ako ravno je od rana dar do večera vjednomero
delal. Jaz jih dosti poznam , kten' bi tega tako
dolgo ne izderžali.

Stanislav , (K drugim.) To si oteč od nas

misli.

Oca.  Ugonol si, Stanislavek ! a ne imam
li prav !

Stanislav.  Ah celo prav ! — pak zanapred
tude od dela ne neham, če se ga jednor
preimem,

Oca.  To prav učiniš! Robinzonu pak je pri
tem vse prav prišlo. Deveti den si je k veli¬
kemu razveseljenju lok dogotovil, ino mu nič ni
več menjkalo — hibelo, nego se tetiva — stru¬
na ino strele — sipice. Ko bi se bil na to
spomnol, kedar je lamice ubil, si je lehko iz¬
kusil , če se iž njih čreves dajo strune delati;
kajti je vedel , da je v Evropi tude iz ovčjih
črev delajo. Pak strune ne imaje, je preve-

129

zek kolikor jc naj terdueje mogel usukal; pak
se je za sipice obernol.

Kaj bi bil zato ne dal, ko bi le košek že¬
leza bil imel, da bi v sipico oster erte$ — špic
zabiti mogel? Pak je zahman bilo. Ko je to v
dvereh stoje premišljal, je nagloma grudo zlata
zagledal , ktera je tu dozdaj koti o poveržena
reč ležala. „Proč s tobo!“ je izvpil jo z nogo
odbersne, u  bodi železo, hočeš li, da bi te važil —-
v počtenji imel.“ A več na njo ni poglednol.

Dolgo premišljaje se je potem spomnol, kar
je negda cul, da, ve — pre, divjaki, da bi si¬
pice ino kopje ertasto imeli, kosti iz velikih rib,
ino tude ostre kamene k temu rabijo, — upotre-
bljajo — uživajo. Ino je sklenol, je posnemati —
nasledovati ino si je tude umenil, da si kopje
udela. Zdaj ti je tekel na breg, ino bil tako sre¬
čen, da je kosti ino kamenev, kolikor si je že-
dal — želel, nalezel. Pak je usekel dolgi ravni
prot za kopje — kopjiše, ino ves premočen se je
domu verno!.

V nekoliko dneh je imel kopje ino sipice
gotove. Na kopje je ertasti kamen, ino na sipice
močne bodeče kosti, ino na drugem konci na njih
pera terdno privezal, da bi dobro letale. Lok je
kmahu izkusil, če se ga je potrebovati, ker za¬
voljo pomenjkanja železnih nastrojev ni bil, kakor
bi imel biti; pak vendar je previdel, da je k stre¬
ljanju ptic ino menjših zveri predse dober; tude
ni dvojil, ko bi nagi divji človek blizo njega pri¬
šel, da ga leliko nevarno rani. S kopjem pak je
prav zadovoljen bil.

130

Tičas sta se mu tude lonec ino svetilo za¬
dosti posušila. Hotel ju je tedaj izkusiti. Naj-
pervle je v lončič kos loja vergel, kteri je iz dro¬
ba ubitih. Jamic zebral; mislil ji je razpustiti, ino
mesto oleja v svetilu paliti — žgati. Pak k svoje¬
mu najvekšemu merzenju je spoznal, da kakor
se je loj razpušal, se je kmalu v glino vtegnol— vle¬
kel, ino spoder iztekal, tako da gaje maličko v lon-
čiču ostalo. Iz toga je hitro sodil, da tude druge poso¬
de to hibo — pogrešek— napako imajo,ino da šene
bodo potrebovati mogle, kar je tude resnica bila.

Merzljiva reč! Vsej se je zlo veselil, da bi
nine vsaki večer pri luči sedeti, ino drugoč jed—
nor kako troho tople juhe — polivke snesti mo¬
gel ; pak je tu videl, da mu je ta dobra nadeja
najednor drugoč v kvar prišla.

Ljubov.  Pak vsej je to res nemerzljivo —• ne¬
voljno bilo !

Oča.  To verijem; marsikteri človek bi se bil
nad tem razserdil, ino te črepe proč zalučiJ. Pak
Robinson se je uže predse poterpežljivosti nava¬
dil, ino si je terdno pred se vzel, da vse, kar
jednokrat začne, ino se dokonjati da, tude do-
konja.

Sedši tedaj v kot, si je z rokami čelo tcrel.
„Odkod jele berž to,“ je pomislil, ,,da so piskri
v Evropi, tude iz gline delani, tako terdni, ino
ničesar v se ne tegno — vleko ? — Ano, to bo
zategavoljo, ker so lošeni — polivani. — li  Lošc-
ni? kaj pak je le to, ino kako to tam delajo?
— Aha ! menim, da to uže vem ! A to bo ! Kaj
li nesem jednor bral, da je izvun peska ino dru-

131

gih reci tilde glina, ktera nekaj stekla — gla-
ževine v sebi ima, ino se pri naglem ognji v ste¬
klo preoberne? — A tako to gotovo delajo?
nakladejo loncev vrazkurjeni peči, ino kedar se
glina razpušati jeme, je vun izestavijo, da bi se
v steklo ne obernoli. Tako bo to! Tude jaz to
napravim/ 4

V kuhinji je tedaj kčasu veliki ogenj raz¬
delal, ino ko je naj več gorelo, je lonček va—nj
vteknol. Pak ni bilo vsega dolgo, kar je lon-
čec poknol. „1 za božjo voljo!“ je Robinson za¬
kričal, „gdo bi si to bil pomislil ?“

Opet se je tedaj žalosten v kot posadil, ino
vzpet premišljavati začel. „Pak se mi uže ni nič
podobnega zgodilo ?“ je rekel, ,,Ano, uže vem!
Ce se po zimi steklenice — mužoli — glaži s
studcno — merzlo vodo ali s pirom na gorko peč
postavijo, do bi se ogrelo, ne poknoli? — A
keda ne poknejo ? kedar še peč pregorka ni, ali
kedar se pod njimi listek popira podloži. — Prav!
nekaj pazim ! to bo tako, posoda se ne sme najed-
nog v nagel ogenj deti, temoč najpred le tako,
da bi se skoz ino skoz pregrela. — Tude se gle¬
dati mora, da bi se na jedili strani pred negoli
na drugi ne razpalila. „Juhe ! u  je veselo zakrik-
nol ?  ino poskočiv je šel, da to iznovega vardene.
Drugič se mu je bolje povedlo; lončič ni pokel,
Pak vem dar ni bil, kakor lošani.

„A pak kaj je to ?“ je Robinson pomislil,
„Vsej je ogenj, si mislim, zadosti prodek — silen
bil; — kaj še se k temu le greča ? u  Ko sc je
zadosti namislil, je vzrok tomu dal, da ogenj ni
bil v peči zapert, da je gorkota prehitro minola,

132

ino se na vse kraje jako razdelila, ino da se ta¬
ko glina ni izpalila, da bi svojo gladkost, kakor
druga lošana posoda imela. Kakor je sklenol,' da
nič ne začme, česar bi ne dokončal, tako je tude
na tem ostal, da si peč za žganje loncev po¬
stavi. Pak za to delo je vsej ugodnejše vreme
imeti moral.

Peršalo se jo zmirom, ino še le po dvema
mesecama se je drugoč nebo nanaglo izjasnjevalo.
Robinson si je mislil, da sc sedaj zima začme;
pak glej! uže je po njo bilo. Svojim vlastnim
očem ni vcijel, ko je smotril, da oživljajoča jara,
— spomladna — viležnja — vigredna moč dru¬
goč novo travo, novo cvetje ino novo berstje —
šibje poganja; ino vsej je tako tude bilo. Ni mo¬
gel toga preumeti, akoravno je z očima na to gle¬
dal. „1 to mi pakibode k naučenju, u  si je pomi¬
slil, „da prihodnič kmalu niče sar ne tajim —•
ne upiram čegar zapopasti ne morem ! w

Mati.  Kaj li ni šel spat, ko si je to izgol-
čal? — rekel?

Stanislav.  Mi še nesmo zaspani, matinka! —
mamica!

Oca.  Gotove povesti od tega ne imam. Pak
vsej, ker v njegovih starih prigodkih , dokler je
na tem ostrovi, v samoči živel, na toti den nič
poznamenanega ni; si sam mislim, da je s temi
besedami legel. Ino tako tude mi stvorimo, da bi
kakor on zagoda rano, kakor solnce izide, dru¬
goč vstati mogli,

133

•feclenajsti večer.

Stanislav.  Otče! pač rad bi na Robinsono¬
vem mesti bil!

Oca.  Rad ?

Stanislav.  Veste da, nine ima vse, česar
potrebuje, ino je na lepem kraji, gder nikakšnje
zime ni.

Oba.  Vse, česar potrebuje ?

Stanislav.  Ano, vsej ima meso, ribe, ostrice,
koruu, sol želve, citrone , ino iz lamičjega mle¬
ka si lehko masla ino sira dela,

Oca.  A res da je to tude uže predse času
delal; jaz sem vam pak od toga povedeti le po¬
zabil,

Stanislav.  Tude ima lok ino kopje, ino do¬
bro prebivališe; kaj bi še tedaj več hotel ?

Oca,  Robinson je to tude preudaril ino va-
žil, pak Bogu za to hvalo daval; pak vemdar
bi polovico svojega prihodnega življenja bil za
to dal, ko bi ktera ladja bila priplula, ino ga dru-
goč v domovino odvezla.

Stanislav.  Aj ! česa pak še mu je menjkalo ?

Oca.  Mnogo — premnogo. Menjkalo mu je,
brez česar na sveti nikake prave blaženosti ni
— prijateljstvo, ljudje, kakor on, ktere bi ljubil,
ino kteri bi ga drugoč ljubili. Kako radost je,
postavim, imeti mogel, ko je bil, od staršev, ko

134

je je tako močno razžalil, od prijateljev, kterih
si niti več videti ni upati mogel, ino skratkim
ode vseh ljudi na celim sveti odločen bil ‘? Iz¬
kusi si to, Stanislavek, ino le jedini den v samoti
bodi, pak uvidiš, kako je to življenje. Razve to¬
ga še je tude druge reči grešal; oblačilo je po-
časoma kos za kosom ž njega padalo, ino do se¬
ga mal ni vedel, kako bi si drugo spravil.

Dragotin.  I vsej je tu, gder nikše zime ni,
tudi lehko brez njega bil.

Milica , Fuj! da bi berž nagi ne hodil!

Oča.  Za zimo rez ni oblačila potreboval!
pak sram ga je bilo zavoljo nagote, ino pak tu¬
de merčes, našim muham podoben, kterega je on-
de na otoku vse polno bilo, ga je preveliko tra¬
pil. Kajti če ta muha ušene — pikne napravi
grozno bolest, ino po nji se bulja, tako kakor če
osa ali bčela piči, na telesi izpehne. Robinson
je lice ino roke skoro zmirom od tega otekle
imel. Ino kaka moka še le mu je tedaj nastajala,
kedar bi vso oblačilo ž njega bilo spadlo ! Ino do
toga ni bilo dolgo.

Zaradi toga, ino izvlasti ker je po svojih
milih staršeh, ino poprek po ljudskem tovarištvu
tožil, je pogostoma globoko vzdehnol, ko je na
bregu stal, se solznatima očima na široko morje
poglednol, ino nikeder nič razve vode ino neba
pred sobo ni videl,

O kolikokrat mu je prazdna nadeja veliko
radost naredila, če je izdaleka mračni oblak na
nebu smotril ino menil, da korabelj s stežnji ino
plahtami vidi! Ino ko je tej blod spoznal, kako
bridko je potem plakal, ino se z zmočenim serd-
cem v jazvino vernol.

135

Milica.  Ako bi ie goreče bil milega Boga
prosil, gotovo bi mu bil korabelj poslal.

Oba.  To je tude činel, milo dete ! molil je
Boga po noči ino po dne , da bi ga rešil; pak
ni pozabil priložiti: „Pak ne moja, o Gospod,
ampak tvoja volja se izidi!“ •— Ino to je činil
zato ; pokler je presvedčen — prepričan bil, da
Bog bolje ve , nego mi, kar nam je dobrega.

V skerheh si, če bi gde keda korabelj okoli
plul, alipak tičas k ostrovu pristal, kedar bi
ravno na bregu ne bil; je sklenol znamenje
postaviti, iz kterega bi vsaki, gdor sem priide
jegovo potrebo lehko poznal. To znamenje je
bil kol, ino na njem mesto praporca — zastave
naj bolji kos sračice — robače, ktere uže več
nositi ni mogel, obešen.

Bil bi tude rad napis na ti kol privesil, da
bi s tem svojo silo tem očitneje oznanil; pak
kako je imel to učiniti ? — Drugega posredka
ni vedel, ner da bi besedo s kamenim nožem
izrezal. Pak tu je opet bilo pitanje : v kterem
jeziku ima napis napraviti? Bil bi li v anglič-
kem , ali nemškem, bi morebiti priidoči Francozi
ali Spanijeli , ali Portugali ne razumeli , kar te
besede znamenajo. K sreči se je upametoval na
nekoliko latinskih besed, s kterimi je lehko svojo
žedost — željo izjedril — izrazil — povedal,

Stanislav.  A to bi bili razumeli?

Oca,  Latinski jezik — govor, kako veste ,
se je po vseh zemljah v Evropi razširil, ino
izvekšega ljudje, kteri so le nekoliko višejše
vzdelanosti — izobraženosti deležni bili, ga vsej
nekaj razume. Robinson je tedaj smel upati, da

10

136

na vsakem , korablji, kteri bi sem prižel , kar
jeden človek jegov napis porazumi. I izgotovil ji
le tako: Fe rte opem misero Robinso-
n i o ! Razumis to , Ljubor.

Ljubor.  Razumim; to je : Pomozite uboge¬
mu Robinsonu.

Oca.  Nine je največi pogrešek — nedo-
statek—silo na črevljiv — žkornah imel; pomalem
so mu kos po kosu z nogu spadali. Muhe, ktereso se
v čas dežja veliko množile, so ga tako grozno sipale

— pikale , da si od bolesti ni vedel kaj početi.
Obraz, roke ino noge so mu od pikanja tako
zatekle, da človečkemu telesi neso več podobne bile.

Pogostoma je pomišljal na gde kaki posre-
dek, kako bi se oblekel; pak vseli zahman, kajti
ni imel nastrojev — orodja niti potrebnih zna¬
nosti, da bi to napravil, kar si je zase narediti
hotel. Te se inu je na misli prišlo, da temu
lehkič najležej zadoli — predipriide — izgovi,
če se s kožami ubitih Iamic oblači.

Pak dozdaj so že bile sirove ino toge —
terde — okorne; ino najhujse je pri tem, ker
nigdar ni za to maral, kako usmarje — kožarje

— koželugi ino irharje sirove kože udelavnjo.
Pak ko bi to tude bil videl ino vedel, vsej pak
ni imel niti igle pak ne niti, da bi si iz kož
jedno ali drugo učil.

Potreba pak, je ta le med tem toga zmiront
bolje ino bolje nade — ni dolegala — silila.
Ni ne mogel za dne delati, ne po noči spati, tako
stalno so ga muhe sožile — trapile. Na posled
je bil prisiljen , da bi se česa lotil , če ni hotel
naj revnejže smdrti zaginoti.

137

Ljubor.  K čemu pak je berž Bog toti mer-
čes — ničeinno stvar stvoril, če človeka le moči

— trapi — soži?

Oca.  Kaj misliš ,  k čemu je mili Bog tebe
iuo mene ino vse druge ljudi stvoril ?

Ljubor.  Da bi na sveti srečni bili.

Oca.  A kako pričino je imel, da bi to učinil?

Ljubor.  Ker je dober , ino ni hotel, le sam
srečen biti.

Oca.  Dobro praviš. Kaj pak misliš , da čud

— merčes nikakc blagosti ne poživa ?

Ljubor.  Pač ; vsej pak vidimo, kako se na
solnci raduje.

Oca.  Moreš li tedaj zapopadnoti zakaj je
Bog tu de to čud — merkej stvaril. — Gotovo ,
da bi se tude na zemlji jega radovala , ino tako
srečna bila, kolikor po svoji prirojenosti biti more.
Ni li tej umisel — namen velma ljubezniv ino
tako dobrotljivega Boga vreden ?

Ljubor,  Jaz pak si mislim , da je ljubi Bog
le take zvereta stvoriti mogel, kterc nikomur
kvaru — hudobe ne delajo!

Oba.  Diči — slavi Boga ino mu hvalo daj,
da ni tako učinil.

Ljubor.  Zakaj ?

Oba.  Zato , ker bi drugače ti ino jaz no
bila, ino bi nas vseh tu ne bilo !

Ljubor.  Kako imam to razumeti ?

Oca.  Pokler mi ljudje ravno med naj dira*
vejše — zgrabljivejše ino naj kvarljivejše —
pogubnejše zvereta slišimo.

Vse drugo stvari na zemlji so ne le naši
rabove «— sožnji, ampak je tudo po ljubosti

10  *

138

ubijamo 7 bodi si zavoljo mesa ali kože, bodi si
opet, ker so nam na poti, alipak iz druge ma-
lovažne pričine. Kolik večo pravico bi tedaj
zvereta imele prašati; zakaj je Bog to kroto
zvere, človeka st varil ? — Kaj bi jim na to

pitanje odgovoril ?

Ljiibor.  (Z ozkostjo.) Jaz res ne vem.

Oba.  Jaz bi jim nakratce tako le odgovo¬
ril: Vedite ve, da ste le zvereta, ino da toga,
kar najmodrejši ino najdobrotljivejši Bog čini, ni¬
kakor presojevati ne morete ; a mi vas s svojim
prikladom — izgledom v tem predhajati hočemo.
Kaj misliš, bi li bile zvereta, ko bi razum imele,
s tem odgovorom zadovoljne ?

Ljubor , Jaz sem zadovoljen.

Oca.  Tedaj se vzpet k našemu Robinsonu
vernimo. Sila ga je primorala, da bi si kor si
more pomogel. Vzel je kožo ; izrezal iž nje, pač
res da ne brez malega dela , s kamenim nožem
svoje črevlje. Zešiti jih ni mogel, ni bilo tedaj
druge pomoči, nego da bi direh — luknjic v
njih napravil, ino si je z usukano vervco na
noge privezaval. To pak mu je veste da težavno
bilo, Kajti akoravno je kožo z volno navzverh
obernol, so ga noge le zmirom silno žgale , ino
toga — okorna terda koža, če je le malo kam
šel, mu je noge do kervi oderla, kar mu je
velike bolečine delalo. Predse pak še je rajši to ,
kakor šipanje muh prestajal.

Iz ine — druge prav toge kože si je nare¬
dil ličino — naličnik, v kteri je dve dirki za
oči, ino jedno za usta, da bi dihati mogel, izre¬
zal, Ino ker je uže pri etem delu bil, je sklenol

139

da pred ne prestane dokler si tude jopica ino
nogavic iz kož ne udela. K temu pak je rea
mervo vekšega premišljavanja trebalo ; kajti kaj
pak uže jc brez dela ino truda , ino kaj se na
posledne opravi, če le vse s poterpljivostjo ino skerb-
nostjo obračamo ? Pak tude to delo mu je srečno
od rok slo , ino je nad njim veliko radost imel.

Jopič je naredil iz treh kosov, iz dveju
rokava ino iz tretjega život, ino je to s pre-
vezki vkup zvezal. Nogavice , kakor je pri nas
za jezdo jahanje imajo, je napravil iz dvu kosu,
predek iz jednega pak zadek tude iz jednega,
ktera je po obema stranema zvezaval. Kakor
hitro je gotov bil, se je kmalu v to oblekel, si
umenivši, da si svojo staro uže celo razcundra-
no evropejsko obleko le za obletne svetke ino
za rojstvene dni svojih staršev, ktere je kakor
prazdnike slavil, zavaruje. Zdaj je res imel pra-
tež — odetelj — oblačilo , kakoršnjega na sveti
čudnejšega ni. Od glave dar do pete je bil v ko¬
smati koži zaobvaljen — odenen; mesto kordu

— kordca — meča je imel po boku, — strani ka¬
meno sekiro; črez ramo tobolec, lok ino zvezek
sipic — strel, v pravi roki kopje, dvakrat vekše
kor je sam bil, ino v levici — Šujici pleteno streš-
ko — solnčnik, da bi ga solnce ne peklo, ino
na glavi namesti klobuka črtasti košek, tude s
kosmato kožo povlečeni. De'ea le prestavite si,
kako ga je bilo v tem gledati! Gdor bi ga bil vi¬
del, nigdar bi pač ne bil iz tega čudnega kroja

— noše na človeka pomislil. Ano sam sebi se
je moral smejati, ko se je najpred v potoku za¬
gledal.

140

Posle se je pakl —- drugoč lončarskega lotil,
Pec za žganje je berzo postavil, ino hotel izku¬
siti, bode li v naj hujšem ognji piskre tako iz¬
žgati — izpaliti mogel , da bi kakor lošani bili.
Naložil jih je na jedendnigi, ino raznetii počaso-
ma tako silni ogenj, da se je cela peč razbelila

— razpalila. Toti prodki — silni ogenj je gojil

— deržal dar do večera ,  pak je nehal pomalem
peč uhladnovati, ine od velikega hrepenenja ni
dočakati mogel, kaj bode iž njegovega dela. Pak
kaj je bilo? Pervi ino drugi lonec, ko ji je izte-
gel, ni nikar lošan bil, pak tude drugi ne. Ko je
pak med spodnjimi jeden pregledel, se je vzra-
doval ino počudil, da je na dnu čisto lošan.

Kako to razumeti ima, ni vedel. I gospod
Bog! si je mislil, kaka bo ta pričina, da je le toti
pisker na dnu lošen, drugi pak nijeden, vsej so
iz jedne gline udelani, ino tude v peči žgani? —
Mislil je sem ino tam, pak dolgo mu nič ni ho«-
telo pripadnoti, da bi to reč poumel: Naposledek
se je spomnol; daje  v tem loncu betvo soli bilo,
ko ji je v peč deval.

Dragotin.  A ta sol je to naredila ?

0'ča.  Taka je. Kar je Robinson tu po na-
godi nalezel, to so v Evropi davno vedeli. Sol
naimer, z mnogimi rečmi zmešana, se v ognji v
steklo spreoberne. Imel je piskre le ze slano
vodo politi, ali le drobet soli v razpaljeno peč
metnoti, ino bili bi se mu gernci — lonci kmalu
kakor steklo lesnoli.

To je tedaj jutre izkusiti hotel. V peči je
uže gorelo, on pak je uže nektere posode ze sla¬
no vodo polil, ino v ine — druge drobet soli na-

141

sipal, da bi najednor oboje izkusil; vtem se mu
je prigodilo, čegar se je uže davno bal — obajal,
prejela ga je bolezen — nemoč — horoba, gla¬
va ga je razbolela, čutil je težkosti ino veliko
medlobo po vsem životu. Kar naj groznejšega
na človeka priiti more, to se je na njega zger-
nolo — zvabilo.

„Veliki Bog! u  sije mislil, „kaj počnem, ne
vstanem li več z loža ? A T ikar človeka ni tu, kteri
bi mi postregel, ino v moji bolezni pomogel! Ni-
kakega prijatelja, kteri bi mi smertni pot — srage
obrisal — uterel, ino kaj k pokrepčanju podal ? —
Bog! Bog! kaj si začnem ? u  — To povedevši,
je od velike ozkosti zmočen ino strapljen v med¬
lobo padel — omedlel.

Ako je keda trebalo, da bi na Boga, pov-
sode navzočnega —- pritomnega ino naj ljubezni¬
vejšega, pravo sinosko zaupanje imel; zdaj zai-
sto najbolje. Ode vseh ljudi zapušen, brez vse
pomoči; kaj mu je zdaj druga ostalo, če ni imel
v svoji revi zaginoti ? Bog, Bog sam, ovače niše
drugi na celem sveti.

Ležal je ino se ze smertnimi težavami ino
ozkostmi boril. Roki je močno spel, ino ne moge
govoriti niti misliti, je neprenehama v nebo gledal.
Bog! Bog! Smili da se! — To je vse bilo, kar
je včasoma globoko vzdihaje pregolčati mogel —■
pregovoriti zamogel.

Pak le tesnoba mu ni dala, da bi si po-
činol. Zebravši svojo poslednjo moč je šel, da bi
si napotrebnejše reči za svoje obživljenje k ložku
znesel, ino ko v bolezni vstati ne mogel, da bi
čisto brez občerstvljenja ne bil. Z veliko težavo

143

je prinesel dve škarlupini polni vode, ino ju k
ležišu postavil. Pak je tude priložil nekaj peče¬
nega korana ino štiri citrone , ktere še so mu
ostale, ino omedlev je padel na svojo žalostno
posteljo.

Ako bi se ljubemu Bogu poljubilo , ga z
rano smertjo iz esega — totega sveta poklicati
o! o kako rad, kako velma rad bi bil umerel!
Opovažil — podstopil se je Boga za to prositi;
pak predse se je upametoval, da ta molitva ni
prav. „Nesem li otrok božji ? je pomislil/ 1  nesem
li delo jegovih rok, a ni li on moj ljubeznivi!
moj predmodri ino mogočni oteč ? Kako bi mu
tedaj predpisovati smel, kaj bi z meno učiniti
imel? Ne ve li naj boljše, kaj mi je dobro, ino
ne oberne li z meno, kako bi mi koristno — pro-
spešno bilo ? Gotovo! tako učini toti dobrotljivi,
ljubeznivi, močni Bog ! Upokoji — umiri se te¬
daj moje nebogo žalostno — dreselo serdce ! Na
Boga se zanesi — nasloni, moja uboga utrapljena
duša — na Boga, velikega pomočnika ve vseh
potrebah! ino on ti pomore; ti gotovo pomaga
ob življenji ino smerti ! <£

Po teh besedah se je vzdignol, na kolena
padel, ino z veliko vročnostjo svojega serdca mo¬
lil ! „Tebi se izročam, ljubi moj otče! celo se
izročam tvojemu očinskemu ravnanju! Oberni z
meno, kakor se tebi rači ino ljubi! Rad bom pre¬
našal, kar nad me pošleš! ino ti mi k temu po¬
moči dodeliš. O podeli mi moči, moj Otče! — to
je vse, za kar te prosim — udeli mi poterplji-
vosti v mem — mojem križu, ino stalnega zau-

143

panja do tebe! Usliši toto prošnjo svojega sti¬
skanega otroka!

Tu se ga je lotila uročinska treslika — žim¬
nica — merzlica. Bil je sicer v kožah vsi obaljen

— odenen, pak vemdar se zagreti ni mogel. Zima

— mraz ga je skoro dve uri tresla — lamala.

Potle pak ga je vročina — gorkota razvne¬
la, kakor bi mu ize vseh žil ogenj plal — plah-
tal — plapolal, Serdce je v njem silno bilo, ka¬
kor v človeku, kedar sc v begu usope ino jedva
k sapi — dušku priide. V tej grozni težavi je le
jedva toliko mogel, da bi lušino z vodo k ustom
prigenol, ino si suhi —■ izpragli jezik zvlažil —

— namočil. Potem se je pot kakor velike kaplje

— srage na njem izpehnol — šinol, ino Robinson
je nekako polehčanje čutil. Ino ko je črez uro
v potu ležal, seje  opet spametoval; ino tu mu
je pripadlo, da je na ogenj deti trebe, da bi ne
ugasnol. Po četverceh je lezel, če se je ravno
od medlobice jedva vlekel, ino je nalučal derv
na ognjiše, da bi do rana ogenj zavaroval, kajti
da se je uže temnilo.

Toto noč, kar jih je živ prebil, je imel naj
hujšo, zdaj zima ino zdaj drugoč vročina mu je
hudo zadevala ; grozno bolenje glave mu ni ni¬
kar za dobice odleglo, ino celo noč ni očese sti—
snol. Od toga je tako zlo omedlel — oslabel, da
je drugega dne rano jedva le lezel, da bi drugoč
derv na ogenj priložil. Ti celi den ni več z po¬
stelje vstal, ino k večeru še mu je hujše bilo.
Hotel je drugoč k ognju dolezti, pak več ni mo¬
gel, Moral je tedaj od toga nehati, ino zato ni

144

grobo — dosti več maral, kajti da se je zagoto¬
vo nadeval — upal, da ne bo več dolgo živ. #

Ta le noč je bila kakor snočešnja — po-
predšnja. Ogenj je tičas izgasnol; ostala voda je
v lušini usmerdla, ino Robinson je uže tako ob
moč prišel, da se ni mogel z jedne strani na dru¬
go obernoti, I mislil si je, da se uže k zadoji
urici popira, ino od radosti nad tem se je toliko
ukrepil, da se je še z nabožno molitvo na to da-
leko cesto pripravljal.

Še jednor je Boga ponižno prosil, da bi mu
grehe odpustil. Pak mu je zahvalil za vse do¬
brote ktere mu jc — tako nevrednemu sinovi,
skož njegovo celo življenje izkazal. Izvlasti pak
mu je zahvalil za križe ino težave — strasti,
ktere je na — nj k njegovemu poboljševanju po¬
stal, ino ktere zdaj veliko bolje negoli pred spo¬
znava, kako veliko so mu koristne bile. Na po-
sled še je prosil, da bi Bog jegove ljube starše
potešil —utovil — potolažil, ino je poblagoslovil;
pak izporočiv svojo neumerjočo dušo v otčevsko
ljubezen svojega večnega Boga — ino legoč na
pravo stran, je z raddostno nadejo svoj konec
čakal.

Pak bilo je tude videti, da se k smerti bli¬
ža. Vun ino vun, so šle vekše medlobice nad
njega; v persih mu je hrulo—liropotalo, ino sa¬
pa se mu je zapirala. Zdaj je, kakor si je videlo,
poslednji hipec prišel! Ozkost - tesnoba, kakor-
šnje se mkedarni počutil, mu je na serdce vsto¬
pila; deh se je naglo ustavil, on se je davil —
dergnol, glavo sklopil, ino — za sebe ni nič več
vedel.

145

Vsi so molčali, veliko času, ino z bolestnimi
občutki so čestili spomin svojega prijatelja, kte-
rega živi neso videli. — Ubogi Robinson! so
nckteri vzdehnoli; bodi ga Bog zahvaljen! so
drugi pravili; nine je vseh mok izprošcn — osvo¬
bojen ! — Ino tako so se tega večera z vekšo
tihostjo ino bolje premisljavajoče, nego inda ra-
zešli.

146

Dvanajst! večer.

Ko so se vsi drugoč pod jablano zešli, ino
kože pletli, česar so se tičas naučili bili, ino ko
se je oteč pripravljal, kakor bi svojim ljubim o-
trokom drugoč nekaj povedeti hotel; je Milica pi¬
tala: Otče, kaj pak bos nam zdaj pripovedal?

„Od Robinsona ! u  je oteč odgovoril; ino vsi
so oči izvalili, — debelo pogledli

Milica.  Vsej pak je umerel.

Dragotin.  Le počai ! lelikič je drugoč obži-
vel; vsej ves kako smo jednor tude mislili,
da je umerel, ino je vemdar živ bil.

Oča.  Na Robinsona so kakor ste tuonda čuli
smertne medlobe pritisnole; on je glavo sklopil,
ino za se ni nič več vedel. Ce je popravici v-
merel, ali je le v medlobah bil, se se ni moglo
vedeti.

Dolgo je tako ležal za se nič ne vede: pak
je — gdo bi si to bil mislil! — drugoč k sebi
prišel.

Vsi.  Ah! to je prav, da le ni umerel!

Oča.  Z globokim vzdehnenjem je jel opet
kakor drugda — inda dihati; ino je oči odperel.

Občul je sicer, da je grozno ohabel — slab
pak teh velikih bolesti ni več čutil. Mesto gorke
vročine, ktero je pred imel, se mu je zdaj iz ce-

147

lega telese pot izpustil — šinol. Da bi se pak tem
bolje izpotil, se je s kožami prav dobro prikril,
ino jedva da je pol ure tako ležal, je veliko po-
lehčanje počutil.

Te pak je ramno — silno žejo dobil — do-
stal. Kar je vode ostalo, ni bila več za pitje; pak
dobro, da se je na citrone spomnol. Zadosti tež¬
ko je jedno nakosnol, a s sokom iž nje se je
nemalo pokrepčal. Pak rahlo je usnol — zaspal,
ino stalno v potu leže, je spal dar do belega rana.

Koliko mu je zdaj ležaj bilo, ner včera! Iz
naj vekše nemoči — bolezni je izveznol — prišel
ino ni čutil na sebi, nego da se je medel, Ano
tude hot je drugoč k jedi imel, ino snel pečeni
korun, na kteri je troho soku iz citrone izcedil,
da bi za občerstvljenje hotnejši — vkusnejši bil.

V tej težki bolezni se cela dva dni na Ja¬
mice niti spomnol ni; nine pak se je v serdci
genol, vide, da mu pri nogah leže, ino nekakor
ze smiljenjem na — nj gledajo, kakor bi ga pra-
šati hotele, če mu je zdaj uže boljše? Prav! da
so te zvereta, kakor velblodove, mnogo dni brez
pitja lehko; ovače bi pač ob nje bilo, ker uže
dva dni nič neso pile, ino še je Robinson tako
slab bil, da vstati ino jim vode prinesti ni mogel

Ker je stara Iamica tako blizo njega legla,
kaj jo je dosegnoti mogel, je napel vso moč, ino
udojil—umolzel troho mleka da bi ga ne izgubila. To
čerstvo mleko je moralo jegahiravemu telesi tude tek-
noti—prospeti — dobro deti, kajti mu je po njem prav
dobro bilo, Pak opet je sladko usnol, ino šele obza-
padu solnca prebedel. Snedel je opet nekoliko ko«
runov s citronovim sokom, ino drugoč legel,

148

To stalno Spanje, s kterim se je krepil, ino
ker je poleg tega dobro prirojenost — postavo imel,
mu je toliko moči dalo, da je drugi den rano dru-
goč vstati ino nekoliko krokov — koračajev—sto¬
pinj — če so se ravno pod njim noge tresle —iti
mogel.

I motal — plahtalseje iz otline dar na dvorek,

Tu je oči k nebu povzdigel; topel pramen —
žarek — trak — poblesk juternega solnca mu je
skoze stromovje na lice padel, ino bilo mu je, ka¬
kor bi se iznova narodil. ,,0 ti večni izvir živ¬
ljenja. “ je zaklical padoč na kolena „Bog! Bog!
hvala ino cest tebi, da si mi dal še jednor tvoje
krasno solnce smotriti, ino v njega jasnosti ve¬
like čudeže tvojega stvarjenja razimati — premi¬
šljati. Slava! hvala! dika tebi, da me v sili nesi
ostavil — zapustil; da si me še jednor v življenje
pozval, ino mi s tem še več času k mojemu po-
bolševanju udelil!

Daj ! dabi ostale dni svojega živlenja tako
obernol, da bi vsakega hipu pripravljen bil, na
ono mesto oditi, gder plačo — odplato za dobre
ino zle dela priimemo. Po sej kratki, pak vroči
molitvi je gledal zdaj v nebo, ktero je z modrim
— plavim stropom — oblogo obsterto — ope-
to bilo, zdaj na drevje ino germovje, ktero
je lepo zelenelo, ino se od rose kakor od biser
lesketalo ; ino zdaj drugoč na svoje, verne lamico
ktere so se radostno ino s prilizavanjem k njemu
tišale — tlačile. Bilo mu je pač ravno, kakor bi
se iz davnega pota drugoč k svojim domačim
vcrnol; serdce je v njem plesalo — igr&lo, ino od
veselja ga solze polij aho.

149

Čerstvi zrak—vzduh, čerstva voda, ktero je
z mlekom zmešano pil, ino veselejša mot so vel-
ma k temu pripomogli — prospeli, da se je celo
pozdravil. V nekoliko dneh je novih moči dobil,
ino je cul, da drugoč lehko dela.

Prede vsem je šel gledat, kako so se mu
kaj piskri podali. Odperel je peč, ino glej! vsi so
bilo tako lepo lošani, kakor, bi je kteri naših lončar¬
jev bil delal. Od radosti nad tem se dolgo ni
spomnol, da zdaj tega dobro opravljenega dela ne
more potrebovati, za to, ker mu je ogenj izga-
sel. Ino ko mu je to na um došlo, je s skloplje¬
no glavo stal, zdaj na piskre, ino zdaj na og-
njiše glede, ino si je globoko ozdehnol.

Tako zlo kakor inda, se pak zdaj vemdar
ni žalostil, pomislil je naimer: ^Dobrotljivi Bog,
kir ti je tuonda ogenj poslal ti ji lehko ravno na
ti ali drugi način, rači li se mu, drugoč oskerbi. u
— Vedel je pak zdaj tude da se tukaj nikake
zima bati ne potrebuje, ino ako ravno je od mla¬
dosti mesa navajen bil, si je upal, da tude brež
njega, ino le od ovoča —- sadja ino od mleka
svojih lamic lehko živi.

Pri tem pak mu predse ni bilo žal, da sije
loncev nadelal, vsej jih je lehko bar za mleko po¬
treboval. Naj vekši iz njih si je za posebno po¬
trebo uložil — odmcnil.

Dragotin,  Aj, za kako pak ?

Oca.  Mislil si je, če si korun z maslom o- ✓
tnasti — zabeli da bo mu s tem bolje dišal.

Stanislav.  Oj to verimem!

Oča.  Pak da bi si metilnico iz lesu udelal
to se mu je nemožno zdelo — ino tude bilo. Ho*

150

tel je tedaj izkusiti da li se tude v velikim lonci
maslo — sirovo maslo — puter delati. Vkup je
spravil smetene, kar je mislil, da bi došlo. Pak
v mali leseni pokrivki je nasredi diro naredil,
skoz njo hlod prcteknol, ino tako dolgo metel—
tolkel, dokler se ni izmetenec — maslo — puter
od izmetkov oddelil, potem je maslo v čisti vodi
izpral, ino drobet nasolil. To se mu je tedaj sreč¬
no obneslo; pak ko je sad svoje marljivosti v-
žiti hotel, se seje le spomnol, da si koruna peči
ne more, ker ognja ne ima, kar mu od same
skerbnosti pri delu niti na misel ni prišlo. Tu je
bilo lepo maslo, ktero k nikaki potrebi biti ni ime¬
lo, ino Robinson je žalostno na nje gledal. Na-
jednokrat je drugoč v takovo bedo—revšino padel,
kakoršnjo je hitro iz začetka imel. Krom—razve
ostric, mleka, kokosovih orehov ino sirovega ma¬
sla, mu je drugoč vse druge hrane menjkalo, ino
bilo je ob to če bo tude te reči zmirom imel.

Naj hujše je bilo, ker posredka ni vedel, ka¬
ko bi si v tej sili vzboljšak

Česa se je zdaj lotiti imel? Vse, kar je z
rokami napraviti mogel, je bilo gotovo. Zato,
kakor si je mislil, mu nič druga ni ostalo, nego
da bi svoje celo življenje v prazdnovanji ino le¬
nobi prebil. Pak nič groznejšega mu ni bilo, ka¬
kor to. Kajti da se je dela privadil, mu ni bilo
več možno — mogoče, da bi brez dela živ bil,
ino so z nečim koristnim ne bavil — motil, Ino
potem je češko rekal: da za popravljenje svojega
serdca posebno tej prigodi kaj zahvaliti ima, de
je iz perva, ko je na ti pusti ostrov prišel, ino
nike pomoči ni imel, k neprestanemu delu prisil " 0

151

jen bil.  Delavnost,  je doložil,  je izvirek
mnogih čednosti; kakor lenoba zače-
tek vseh nepravosti.

Dragotin.  Tu ima gotovo prav! Je li človek
brez dela, ga različne gluposti — tepavosti za-
lezajo.

Oča.  Prav imaš! zato je potle Robinson tu-
de mladim ljudem svetoval, da bi se kmalu od
detinstva zmirom delati vadili — privikali. „Kajti“
je rekel, ,,k a k o r se človek iz mladega
navadi, tako potle tudeskoze celo živ¬
ljenje ostane,  len ali skerben, umen ali ne¬
umen, dober ali zel — hudoben — zanikam.

Tehomil , To si bomo pametovali.

Oča.  Pametujte si to, otroci! ino poleg tega
se tude deržite ; tega vas ne bode žal. Nebogi
Robinson je dolgo sem ter ta mislil, kakega dela
se prejeti ima, da bi ne prazdnoval ; pak kaj mi¬
slite, kaj mu je posle napadlo ?

Dragotin.  Jaz vem, kar bi bil delal!

Oča.  Povej nam tedaj to.

Dragotin.  Ril bi kože iz lamic izdelavah
Vsej pak mu je to moralo grozno težko priha¬
jati, da bi v ti gorki zemlji rude — zmirom v
kosmatih kožah hodih

Oča.  Pak kako bi bil to delo začel?

Dragotin.  Pri usmarji — kožarji — kože-
lugu sem to videl. Majpcrvle sirove kože za ne-
kteri den v vodo klade — dene, da bi prav raz-
moknole — se razmočile. Potem je na klado pre-
tegue, ino na kozlik povesi, da bi izsekle-izsehle.
Pak je posoli ino prikrije, da bi zrak — sapa nanje
ne prišel, To se imenuje zagrevan je, ker se ta¬
li

ko zagrejo, kakor človek, kteri silno dela. Potem
ž nijh s topo koso kosminje na kladi poreže ;
Potic jc klade v šare — farbe, ktere ize smre¬
kove skorje ino kiselice obstoje, ino to kiselico
dela iz dobove — hrastove skorje, na ktero vo¬
de nalije, ino vkisati da. Potle je dene v kadi,
vsako s čreslom ali dobnico posiplje, vode nalije,
ino vseli po nekoliko tejdnili trikrat tako čini,
dokler jih izcela ne izdela.

Oča.  Prav, Dragotin ! pak veš li, kake so
to kože, ktere usmar — koželug na ta čin iz¬
delava ?

Dragotin.  I vem ; iz kterih črevlje — škor¬
nje, (bote — sapoge) ino remcnje delajo.

Oča.  Tedaj to neso te gibke — mehke ko¬
že za rokovicc, svitice — gače — spodnjice, ino
za druge podobne reči ? A gdo pak te izdeluje ?

Dragotin.  Irhar : pak v njega delavnici še
nesem bil.

Oča.  Pak Robinson tude ne ; on ni videl ne
pri usmarji, neti pri irharji kože izdelavah, ino
zato po njih tudi nič ni mogel delati.

Ljubor,  Kako pak irhar izdela ca?

Oča.  Krojar ali irhar najpred skoro kakor
usmar, pak le samo ne z lugom ino apnom, kar
usmar tude imeti mora , temoč le s toplo vodo,
ktera je s pšeničnimi otrobi, soljo ino kamencem
*— galunom zmešana. Pak vsej tude jednor k ir-
harju poidemo 1

Zdaj je Robinson noč in den na to mislil;
bilo li bi možno — mogoče ladjico napraviti, da
bi iz te puše, ko se mu je na nji zavoljo izgube
ognja opet otelo-ogabilo-pristudilo, omrasilo prišel,

153

ino opel k ljudem sligel — se dostal. Imel je pri-
čino si domišljati, da bi Amerika od suhe — ter-
de — pevne zemlje predaleko biti ne mogla;
ino umenil si je tedaj , da se, ko bi le ladjičko
imel, v vsako nevarnost vaga, ino se, bo li mo¬
žno, k ti zemlji popelja, S temi mislemi se stal¬
no obiraje — bave, je najednokrat derknol, da bi
strom poiskal, kteri bi izdolbsti ino za ladjičko
prigotoviti mogel. S tem namenom nekterc mesta
pretekoč, gder se nigdar ni bil, je nalezel mnoge
neznane razstline, ktere je s sobo vzel, da bi iz¬
kusil , če so za jed dobre. Med drugimi je tude
našel indičko žito, ko mu mi turska  pše¬
nica  alipak kuruza rekamo. Počudil se je nad
temi velikimi klasi — kijemi ali rogi , ko je na
vsakem črcz dve sto velikih, kakor grole, nasa¬
jenih zcrn naštel. Ni dvojil, da bi se iz te pše¬
nice močna — mcljna jed ino kruh delati mogel;
kako pak jo mleti ? kako bi moka od otrobov od¬
delil? a kako kruh ali hlebe ino kolače pečti mo¬
gel, ko ognja ni imel ? Vzel pak je vemdar ne¬
koliko klasov s sobo, da iž njih nekaj zern na¬
sadi. Pomislil si je: gdo ve, če jih s časoma
k čemu dobremu lehko ne rabim — uživam ? Pak
je nalezel sadovni strom, kterega še etu — tu tu¬
de ni videl. Visele so na njem velike jezice —
lušine, ino ko je jedno razlušil, je v njej bilo do
šestdeset zern. To zerno mu je predse dišalo 5
zato je tude jedno zrelo jezico v tobolec vergei
*— v torbo del.

Dragotin,  Kakošnje pak je le bilo ta ovoče - sad?

Ota.  Bilo je to kakav, iz kterega Čokolado
delajo,

tl*

154

Tehomtl.  I zdaj bo pač lehko čokolado pil!

Očo,  Še pak ne tako hitro ! Najpred Robin¬
son kakav ne zna; pak se mora najpervle na
ogenji pražiti — žgati, na drobno stolčti, ino s
sladkorom — cukrom zmešati; pak vsej vemo,
da ne ima ne ognja ne cukra, Tude se običajno
— navadno različno korenje pridavlje, koti kar-
domom, vanilja ino klinci, česar tude ni imel.
Pak vsej je brez toga tudi lehko bil, ako bi le
bil vedel, kako k ognju priiti,

Potle še je veliko, tude celo neznano sad¬
no drevo nalezel, na kterem je veliko ovoče —
sadje, kakor kokosovi orehi pak brez lupin —
škorlupov viselo, ino se je celo jesti moglo, ino
je velma prijetni vkus imela. Tej strom je bil
zevsema drugak, kakor kokos; kajti toti obstoji
iz jedinega debla, ktero verh ima iz dolgega listja,
pak ovi je imel letorasti — veje — panoge —
grane ino listje ravno kakor pri nas sadno drevje.
Po času je izvedel , da je jeden iz teh čepov,
ktere krušno drevo  ali pak hle  p o v n i k ime¬
nujemo, ker ovoče ž njega bodi si sirovo ali raz-
mečkano ino koti testo izgneteno divji ljudje me¬
sto kruha jedo.

Csej —- toti strom je bil od starosti po je-,
dni strani nekoliko izgnil. Robinsonu je hitro na
misli prišlo, da bi lehko za ladjico dober bil, ko
bi ji le podseknoti — podreti ino dobro izdolbsti
izotliti mogel, Pak groza ga je obšla, ko je
drugoč pomislil, ko bi tako koristni strom, nevede,
če bi še ladjo iž njega imeti mogel, nepremi-
šljama skazil. I dolgo ni vedel kaj činiti. Med tem

155

toga si je mesto pametoval, gder je stal, ino k ni¬
čemur se ne razmisliv, je domu šel.

Na poti je nalezel, česar je uže davno že-
dostiv — želečen bil, papigovo gnezdo z uže go¬
dnimi mladimi. Veliko se je uradoval; ko pak je
k gnezdu pristopil, hote mlade izeti, so vsi iz¬
leteli, dar do jedinega, kterega je srečno zgra¬
bil. Vsej pak je tude z jednim dovoljen bil, ino
vesel je domu hitel.

Ljubor , Kaj li pak mu je papiga pomoči
mogla ?

O ca.  Kes ne mnogo; hotel jo je le nekoli¬
ko besedi naučiti, da bi se potešil — poveselil,
ko bi drugoč jednor glas človečkemu podoben
slišal. Nam sicer, kteri v ljudskem družtvu ži¬
vimo, ino to srečo imamo, da ljudi zmirom vi¬
dimo, je slišimo, ino lehko ž njimi romonimo —
kramljamo — govorimo ino občujemo — obhajamo
— se družimo, se ta radost, ktere se je Robin¬
son ize žlabodranja te papige nadejal — upal,
ne zdi toliko velika. Ko bi pak na njega mesto
priti utegnoli, bi spoznali, da je to, kar mi za
tako ničemurno imamo, za njega ne mala blaže¬
nost biti moralo.

Spel — pospešil se je tedaj vesel domu, ka¬
kor je mogel še je tude kletko naredil, ino jo je
postavil ze svojim novim prijateljem pri postelji,
ino šel spat.

156

Trinajsti večer.

Drugega dne večer je oča otroke nekaj pred
zezval, rekoč, da se ž njimi posvetovati mora,
pervle nego bo dalje pravil.

„Od česa se bomo posvetovali ?“ so otroci
kričali, okoli ga obstopivše.

Oca.  Od reči, ktera je Robinsonu celo noč
v glavi tečala, tako da tude oka ni zaperel. Mi¬
slil si je naimer zmirom, ima li beržčas krušno
drevo, ko je je včera videl, ino je iž njega na
dobro srečo ladjico udelati menil, podreti, alipak
— stati nehati.

Dragotin.  Jaz bi je stati pustil.

Ljubor.  Jaz pak bi je bil podtel — podsc-
kel —- poderel.

Oca.  Tu je tedaj dvoje razdelno menjenje:
jeden hoče drevo podreti, drugi pak, da bi ob¬
stalo. Kaj k temu vi drugi pravite ?

Stanislav.  Jaz mislim, kakor Dragotin.

Prostirad.  Nehaj — naj se podtne — pode¬
re, da bi nebogi Robinson ladjičko — čoln imel.

Oba.  Tedaj se na dve strani postavite, pak
cujmo, gdo kaki vzrok svojega menu — zdenja —
umisla ovadi — pove. — Ti Dragotin počni: za¬
kaj ima sirom ostati ?

Dragotin.  Zato, ker lepi sad nese, ino ker
je naj beržej na celem otoku jedini.

157

Ljubov.  I vsej je star, ter ovoča — sadja
tako dolgo več ne nese!

Dragotin.  Kako ti to veš ? Vsej je le tro¬
ho izgnil — perhek, ino dosti takših stroinov vi¬
dimo, pak predse dolgo sad neso.

Tehotnil.  Trebalo je le, da bi Robinson mnogo
vejčic — grančic s toga stromu na druge debla bil
cepil, ino bi lehko dosti krušnih dreves imel.

Stanislav.  Kaj li pak mu kmalu izrasto? go¬
tovo štiri leta mino preden ovoče nesti počno.

Prostirad,  Pak !i ni boljše , da bi ladjico
imel, ino drugoČ med ljudi prišel, nego da bi ru¬
de — skoz na ostrovi sedel, ino drevesni kruh
jedal ?

Dragotin.  Ano, ko bi ladja kmahu gotovo
bila! S čem pak drevo podere, ino s čem je iz¬
dolbe, dokler le kameno sekiro ima ?

Ljubov.  Sekaj le dolgo v nje, Če bo voljen
ino poterpežljiv, si to predse izkonja.

Stanislav.  Pak vsej še tude plaht — jader
— vetril ne ima! Kaj li ze samo ladjo začme ?

Tehomil,  Z veslom si mora pomagati!

Milica.  Ano! to bi lepo šlo! Kaj li ne veš,
ko smo pri Travemindu na izhodnem morji bili,
ino se je plavcu — veslarju — grebcu veslo zla-
malo, kako bi skoro po nas bilo ? Vsej jo oteč
pravil, ko bi se to zlamano veslo ne bilo še po¬
trebovati moglo, da bi nas drugi veslar sam je-
dini ne bil k zemlji dovezel — pripeljal.

Ljubor.  To pak je bila velika ladja, ine je
bilo na njej osemnajst ljudi! Ce si Robinson malo
ladjičko ino dve vesli napravi,tedaj jo lehko sam
ruda ve*e.

158

Oča.  Otroci, po tem vidite, da ta reč ni leh-
ka za razsojenje, Kar ste tu povedeli, je tude
Robinsonu moždjane motilo; ino to rečemo reč
razvaževati — pretehtavati — preudarjati, če pre¬
mišljamo, ali bi bilo bolje jo učiniti ali pak ne
učiniti. Od se dobe, kar je Robinson breze vsega
pretehtanja -- premišljenja v svet izešel, ino si
potle izkusil, kolikor zlega — hudega je iz tega
izvrelo — prišlo, si je, za pravilo — vodilo vsta-
novil,—postavil, da nikoli nigdar nič nikar
ne uči ni, česar bi se pred modro  ne pr  e-
važ  il—pretehtal—premotril. Ino tega pravila seje
tude zdaj deržal, Ko seje ob tem zadosti dolgo
nameslil, je videl, da vse na sem — tem pitanji
leži: Bilo bi li modro, malo pak bar go¬
tovo korist — dobiček — užitek za v e k-
šo pak vemdar negotovo  opustiti? Ino tu
mu je najpred na misli prišla basen od psa, kir
je prek potoka beže ino kos mesa v gobci nese,
je izpustil, da bi ovo (meso), ktero je v tenji —
vodi videl, dosegel, ino posle celo ničesar ni imel.
Pak kmalu se je drugoč spomnol, kako gospodar
— kmet čini; da naimer jeden del zernja v zem¬
ljo s tem upanjem zaseje, da bi si ga obilše —
več dobil. Tega psa vsaki imenuje ne modre¬
ga  kmeta pak razumnega ino previdnega;
„kakšibiblizo vtem razloček  bi  1“,
si je Robinson pomislil.

Še nekoliko je to pretehtaval, ino pak k se¬
bi pravil: Zaisto, pač res bo to tako ! Tej pes
je nespametno činil, zato ker se je le po svojih
željah ravnal, pak si nič ni razvažil — pretehtal,
more li to, kar je popadnoti hotel, tude gotovo

159

dosegnoti. Kmet pak pametno čini zato , ker si
z gotovostjo upati mora, da več pridela, kakor
jc izsejal, Ni li to tude z meno tako ? je dalje
pravil* Ni li verojetno, da ze skerbno marljivostjo
to vemdar izpeljam, iuo si iz tega starega dre-
veta ladjico napravim. Ino če mi po sreči gre,
ne imam li upanja, da si iz te žalostne pušave
pomorem ? Na odrešenje pomislivši, je kor bi tre-
nol take radosti občutil, da je, sc naglo vzdigsi,
ze sekiro skokoma k dreveti dirjal, ino tu hitro
veliko delo začel.

Pak res če se gdo keda nevoljnega ino mu-
dnega dela preime, je pač toto zaistino takse bilo!
Tisoč drugih ljudi bi se kmalu po pervem tetji
—sečenji odstrašilo bilo, ino to reč za nemožno —
memogočno imelo. Pak Robinson, kakor se je bil
jednog umenil, da se nikakosnji težkosti od pa¬
metnega predsevzetja odstrasiti ne da, je tude
zdaj terdno na tem ostal, da to reč izvede —■ iz-
pelja, ako bi ga tude ne vem kolikor času ino
trudu stalo.

Ko je od rana noter do poldne brez pre-
stanja delal, ino je tisočkrat bil v deblo tel — še¬
kel, se ga tako globoko ni nasekal, kar bi le
roko v nje vložiti mogel. Iz tega sodite, koliko
času bo potreboval, preden ti celi, dosti debeli
strom podere, da bi iž njega ladjico naredil. Vi¬
de tedaj, da je to delo, ktero bo mnoge leta ter-
pelo, je za potrebno uznal, da bi den poredno
razdelil, ino si za vsako uro — godino gotovo
delo odločil. Kajti da se je uže iz izkušenosti
naučil, da pri delavnemu življenji marljivost
nič tako ne pripomaga, ino je ne poleličuje, ka-
>[or red ino pravilno razdeljenje ur

160

vsakega dne. Tukaj imate razgled, po kte-
rera videte, kako je vsako uro obernol.

Ko se je razdenilo, je vstav, tekel k stu¬
dencu, da bi si glavo, roke, persa ino noge umil.
Ne imajc pak nikakše brisače — ročnika, je hi¬
tro domu tekel, ino v etem teku ga je zrak —
vzduh osušiti moral. Posle se je oblekel, vsto¬
pil na verh nad svojo jazvino, odkodar je celi
kraj pregledal, ino paduoč na kolena je opravil
nabožno juterno molitvo, pri kteri nigdar ni na
starše pozabil, da bi jih Bog obilno oblagodarii.
Pak je pomolzel lamice , kterih si je počasoma
jako čredo — stado zaredil. Jeden del mleka je
shranil v klet, ino drugi del je za jed spotrebo-
val — za zautrek použiL Pri vsem tem delu je
berž čas kako uro potrošil, Potle se je ves oz-
brojil — oborožil, izšel ali kmalu na mesto, gder
je strom stal, alipak , če je morje opadalo, naj-
pervle na breg, da bi si gde kaj ostric za obed
zebrah Po navadi so vse lamice za njim bežale,
ino kedar je strom podiral, so se okoli njega pasle.

' Ob desetih je običajno tako sparno bilo, da
je od dela nehati moral. Sel je vzpet na breg
ali ostric iskat, ako jih rano ni nalezel, ali pak
se kopat, kar je po navadi dvakrat za den čini—
val. Ob jednajsti uri se je ze vsemi lamicami
domu vernol, ino je drugoč pomolzel — podojil.
Iz kiselega mleka je tlačil — stiskal sir, pak si
je napravil čedni obed, naimer mleko, v ktero je
sira nadrobil, nekoliko ostric ino pol kokusovega
oreha. Bilo je za njega dobro, da človek v teh gor¬
kih krajinah, kakor v hladnih studenih — merzlih,
nikar za polovico toliko hoti do jedii ne ima. Nič

161

menje je predse po mesu tožil, ino naposled se
ni mogel zderžati, da se je drugoč posredka lo¬
til, kteri si je s početka zmislil, ino si je meso
s tolčenjem perhal — perhčal.

Pri obedu se je s papigo igral ino obiral,
ino ji kar bodi predrekaval, da bi jo nekoliko
besed govoriti — oponašati naučil.

Stanislav.  S čem pak jo je kermil - hranil
— pital.

0'6a.  S sirom ino kokusovimi orehami. Krot¬
ke papige jedo naimer tude vsako naše jedilo.

Po obedu si je blizo uro v jazvini ali pak
v senci počinol, ino papigo ino lamice vsegdar
okoli sebe imel. Tu je včasih z dovoljno miseljo
posedal ino k neumnim stvarem govoril; ravno
kakor mali otrok — dete, kteri se ze svojo lilo —
punco meni ino si misli, da ga lila razumi. Oj
kako močno si je jcga serdce želelo, da bi kteri
živi stvari svoje misli ino občutke ovaditi — u-
javiti mogel, da mu nekterokrat še na pamet ni
prišlo, da se z nemimi — nerazumnimi zvereti
razgovarja — meni. Ino ko je gda keda papi¬
ga to ali ono razumljivo besedo po njem zažla-
bodrala, mogel li je gdo od Robinsona srečnejši
biti ? Vsej si ni drugače mislil, nego da Človečji
glas čuje; je pozabil na ostrov, na lamice, ino
na papigo , ino se je v misleh nasredi Evrope
prebudil — očutil. Pak esa — eta radostna senja
navadno ni trajala — terpela , nego kratek čas;
hitro se je opet na svoje nevoljno ino pušav-
ničko življenje upametoval, ino žalosten vzdehnol:
Ubogi Robinson !

Od dvijju — od druge ure popoludne, —

162

Ljubor,  Kako pak je vedel, koliko na uri —
ob kolikih je, ker ni imel nijedne ure — godinke,
Oca.  Ravnal se je po solnci, kakor to mnogi
ljudje po krajeh delavajo.

Od dvuju tedaj po poludne je hodival k delu
k drevesi iuo celi dve uri dar do potu delat. Pak
je drugoč bežal na breg, nekaj, da bi se drugič
izkopal, ino nekaj da bi ostrice pobral, Ostali den
je z raznimi opravili potrosil, tu je sadil tursko
pšenico, ali pak korun, v tej nadeji, da bi, ko
bo, drugoč ogenj imel, ga užil, zdaj je cepiče s
krušnega dre veti cepil — kajti da se je tega bil
zadnjič po dolgem premišljanji in čestem izkušanji
tude resnično naučil, potle je drugoč te cepige
zalival, ali pak okoli Sadovnika — ovočnika — sa¬
deža plot delal; ali pak je predjazvino drevesca
obrezaval, ino s profjem tako prepletal, da bi s
časoma vkup zraslo, ino iž njega loba — lopa —-
podsenje — besedka — (utaj bila.

K njega veliki žalosti na tem ostrovi naj delj—
ši den ni bil nego trinajst ur, tako da se je ob
sedmih večer uže mračilo. Moral je tedaj opravila,
pri kterih je svetlobo potreboval, pred le to uro
dokončati.

Ob šesti uri, če ni imel nič imenitnejšega
pred rokama, se je izvekšega v junaČkih— vitež-
kih igrali uril — vadil — obučival — seje v boj-
skih urnosteli učil,

* Stanislav . Kake pak so te igre?

Oca,  Uril — učil se je v streljanji iz loku
ino v metanji s kopjem, da bi v sili ino potrebi,
ko bi divjaki na — nj prišli, kterih še se
je vseskoze bal, se braniti mogel, V jednem

163

ino drugem se je počasoma tako izučil, da je
n tarčo — krog, če je ravno menjša kakor to¬
lar bila, skoro vseli zadel — ugodel — nameril.

Kakor hitro se je zmračilo, je opet Jamice
podojil, ino prav pokmetovski povečerjal, pri če¬
mur so mu zvezde ali mesec svetile. Poslednjo
uro si je za premišljevanje samega sebe odločil
— odmenil. Ali se je posadil najviše na verhu,
gder je nebeški strop — nebez polni migljajočih
zved nad sebo imel, ali pak se je pri večernem
hladku po bregu sprehajal. Pak se je v misleh
sam sebe tako le pitaval — praševal:

„Kako si dnešnji den opet prebil ? Si li se
spominal na Boga, tega dobrotljivega darovnika,
kedar si jegove dare použival, kterih ti je dnes
drugoč udelil? Ali je počutilo tvoje serdce lju¬
bezen ino hvaležnost do njega? Si li imel na nje¬
ga opaznost — zaupanje če te je kaj neprijetne¬
ga zadelo, a li nesi na njega pozabil, kedar si
se radoval? Si li udušil — udavil kmalu vsako
hudo misel, ktera ti je pripadla, ino slederno ger-
do željo, ktera je v tebi povstala. Ino si li tako
tilde dnes v dobrem dalje napred prišel?

Gdar koli je jegovo serdce na te ino podob¬
ne prašanja z radostnim „Da u  odgovoriti moglo,
kako radost je te imel, ino kako vroče je pel
pesmo na čest ino hvalo velikega Boga, da mu
je k dobremu črnjenju svoj blagoslov udelil! Ce
pak je videl, da se celo tako, kor bi se spodo¬
bilo ni zaderžal, kako grozno se je kesal — ža-
leval, da je jeden den svojega življenja izgubil!
Kajti vsaki den je imel za izgubljeni ?

164

kterega je kaj mislil ali činil, cesar
večer za dobro uznati ni m'ogel. Ino to-
istokrat je pri čerki — čerti, s ktcro je takiden
v svojem časoslovniku — kolendri pratiki na stro-
rau poznamenal, vselej križek napravil, da bi na
njo pogledne se na svojo pregreho spomnol, ino
se je prihodnič s tem skerbneje habal — varo¬
val.

Glejte! ljubi otroci! tako je Robinson činil
da bi od dne do dne boljši ino nabožnejši priha¬
jal. Imate li tude vi terdno voljo, si tude svoje
serdce popravljati, vam svetujem, da bi ga v tem
nasledovali. Odločite si, kakor on, vsaki večer
gotovo uro za premišljavanje, če ste se tega dne
vredno zaderžali ali činili, za kar bi pred Bogom
ino svojo vlastno vestjo odgovoriti morali, vpišite
si to v bukvice, da bi se na to vseli upameto-
vali. Tako boste den za dnem, kar on, boljši,
ino tude d«n za dnem zadovoljnejši ino srečnejši.

Ko je oča to povedel, je vstal; ostali so se ra-
zešli po vertu vsaki posebi, da bi kmahu jegov
dober nauk — svet izpolnili — svojo vest iz¬
praševali.

165

Štirnajsti večer.

Robinson je tedaj kakor sem vcera povedel
tri cele leta jeden den kakor drugi den jednako
živel. V tem času je stanovitno ladjico delal; pak
kaj mislite kako daleko je skoz toti čas le s svo¬
jim delom prišel ? Slerstnite se! do nine še ni
niti polovice debla izdolbel ino gotovo še ni bilo
bo li to delo, ko bi si tude še več prizadel, po
treh ali štireh leteli dokončati mogel ?

Pak vemdar je z voljo delal, kajti da druga
delati ni imel; ino ker si je tako ustanovil —od¬
ločil, je nekaj zmirom delati moral. — Jednog mu
je naglo pripadlo, da je uže tako dolgo na ostro-
vi, ino da bo posihdob malo kam inam prišel. To
pač ni prav r , si je pomislil, da se iz boječnosti
dalje ni pustil — podal; ino da pota od jedne-
ga kraju k drugemu ni važil — vagal. Gdo ve,
kaj na drugih mesteh za svoj užitek naideš?

Tako pomislivši, se je kmalu gotovil, da se
drugega dne za jutra na pot poda, ino še tega
dne je vse kredu pripravil. Rano je na lamico
živeža naložil, ker bi ga na štiri dni došlo, je na
se vzel vso zbrojo — orodje, ino v Božjo oliran-
bo se izročivši je z veselim serdcem izšel. Bo¬
je se pak divje zyeri se je gostemu lesu—goz¬
dovi — gosi vgibal, ino se izvekša bregu deržftl
— ob morji šel. Pervi den se mu nič imenitnega
prigodilo. Šel jo skoro tri mile, ino s čem dalje

166

je prihajal, s tem očitneje je videl, da je ravno
ti kraj, ko se je na njem usadil — uselil, na ce¬
lem otoku najpustejši. Na veliko mest je nalezel
strome s sadjem, kakega še nikeda ni videl, ino
je smel upati, da ga kakor zdravo ino vkusno
jelo lehko užije. Med drugimi je tilde našel pa¬
pirno drevo ko iž njega skorje J a p a n 1 j a n j e
lepi papir, ino prebivanci na ostrovi Ota h ayti
lepo tkanino za poletno oblačilo delajo.

Tega dne je Robinson boje se divje zveri
črez noč na dreveti preležal, ino za svitanja dru-
goč dalje šel,

Jedva pak je kos pota prišel, je bil uže na
kraji — koncu ostrova v poldenji — južni strani
gder je zemlja na mesteh peskovita bila. Ko pak
je dalje ino po drugi strani iti hotel, je najednor
obstal, kakor da bi grom v njega udaril, je ob¬
ledel kakor stena, ino se je ves tresel.

Dragotin.  Pak zakaj ?

0'ca.  Ugledal je — česar se ni tukaj nadel
— človečke stopinje v pesku.

Tehomil.  Te toga se je tako ustrašil —lekl?
I vsej ga je to le imelo potešiti — poveseliti!

0'ca.  Vsej res da, ko bi sc bil nadc'vati —
upati mogel, da je to takov človek, kteri bi do
njega ljubezniv ino kakor brat bil, ino kteri bi mit
v sili pomagati ino streči gotov — pripravljen bil.
Pak v etem hipu si ni mislil inače, nego da vidi
stopinje groznega človečjega neprijatelja — div¬
jega Amerikana, kteri ga kakor ljudojedec — pes-
jan vzteklo popadne ubije ino zežre; kajti je sli¬
šal, kakor tude vi to veste da so tedar — toi-
stokrat na Karajbskih ostroveh ljudojedci bili.

167

Prostirad.  Te se je pač ustrašiti — leknoti
moral!

Oba,  Bilo bi pak predse bolje ino modreje,
ko bi se bil od mladosti navadil, da bi se nika-
ke, bodi si tude naj vekše nevarnost tako ne
strašil, da bi ob razum priite mogel. In to vam
je vsem, moji mili otroci, leliko, če si le za času
prizadevamo, da bi zdravi ino silni — močni na
telesi ino na duši bili.

Dragotin.  Kako pak to učinimo ?

Oba.  Tako, ljubi Dragotin! če si prizadeva¬
mo, da bi si z delavnostjo, zmernostjo ino ko¬
likor le moremo s prostim življenjem svoje telo
otožili — ožilavili — ukrepih — uterdnili ino si
nepokvarjeno dušo, s čednostjo ino strahom Bož¬
jim proti vsakterim premenam osode — sreče oz-
brojili — oborožili. Ako se tedaj naučite, da bi
po našem izgledu v zmernosti, zdravih prostih
ino nepokaženih jedi uživali, mlaskačič — slad-
čic pak se ino drugih slastnih reči kakor jadu—■
strupu habali — varovali, če boste pred lenobo
— lenem postopanjem kakor pred kužno rano
telesa ino duše utekali — bežali, ino kolikor vam
le koli moč zalega — dohaja zdaj z glavo z
branjem ino premišljevanjem — ino zdaj diugoč
z rokami delali; če se boste pogostama vadili, da
bi gde kaj jako prijetnega, kar bi sicer radi imeli,
ino tude lehko imeli, dobrovoljno opustili: nepri¬
jetno pak, ino kar se vam črez vse soperstavi
ino grozi ino pred čemur bi se lehko uvarovali,
milo radi prijeli; če boste gledali, da bi tuje —*
ljudsko pomoči kar najmenje potrebovali, ino si
*‘&jši sami z vlastnim razumom ino vlastno močjo

n

168

pomagali, si svetovali ino se tako nepotrebnih
skerbi sprostili — osvobodili 5 ino potle če si pri¬
zadevate, da bi si skoze svoje celo življenje ve¬
liki zaklad — naj boljše blago dobre vesti ohra¬
nili, ino se todi ljubezni ino prijazni našega vse-
gamogočnega ino najdobrotljivejšega nebeškega
Oče zagotovili —- udeležili — tedaj bodete, pre¬
ljuba moja dečica! zdravi ino krepki na duši ino
na telesi 5 pri vsaki osodi — prigodi, oberni se na
ktero koli stran, ostanete mirne ino upokojene
moti, zato, ker boste tedar celo prepričani —
presvedčeni, da vas nič sresti — zadeti ne more,
nego kar na vas toti premodri ino ljubezni polni
Bog k vaši resnični blagosti dopusti.

Naš Robinson, kakor vidimo, še se v stalo«
sti — stanovitnosti ktera je na strahu Božjem —
na bogoboječnosti založena, ni tako izučil — na¬
vadil, kakor je k upokojenju — umirjenju ino bla¬
ženosti jemu trebe bilo. Pak naj beržej je temu
bil ti vzrok, ker je te nekoliko let zaporedoma
pokojno brez vse nevarnosti in brez hudih pri¬
god živel. Kajti, otročki 1  pomnite si to tehtno —
imenitno resnico ! — prepokojna misel ino varnost
skazi človeka , stvori ga plahega ino boječega,
ponavadi tude malovrednega 5 ino zatore je to
pravo dobrota od Boga, če včasu sopernosti ino
nevolje nad nas pošilja, ktere morajo moči naše¬
ga telesa ino duše k delavnosti prigenoti — pri¬
vesti, ino našo mbt z vajenjem pokrepčati.

Robinson, kakor ste slišali, je , ko je Člo¬
večke stopinje zagledal, stal, kakor od groma
omamljen. Ze strahom se je oziral — ogledava!,
* veliko ozkostjo posluhal, ino ko je le listje za®

169

šustnolo, ves zmočen dolgo ni vedel, kaj početi.
Pak vzdignovši se je bežal, kakor bi ga gdo
gnal, ino ni imel ne toliko serdčnosti, da bi se
le oglednol. Pak nanagloma se je nad nečim zav¬
zel — ostermenel, ino od ztrahu ino groze
užasnol — se prestrašil. Ugledal je — pripravite
se otročki, da bi se ne uplašili te grozne ne¬
sreče, v kakovo ljudje prihajajo, ako brez iznčanja
— vaj ino vzdelanja rasto, ino nikogar, gdor bi
je k dobremu vel — peljal , ne imajo — ugledal
je mesto, gder je zemlja okrog izkopana, ino po¬
sredi od ognja izpaljena —izžgana bila. Okoli ino
okoli so ležale — da mraz po meni gre — da v
meni pogomezi, ker to reči moram — lebanje —•
buče človečkih glav, roke, noge ino druge kosti
iz človečjih teles, ko je ž njih meso ožerto bilo.

Vsi.  Pak od koga! od koga?

Oca.  Od ljudi; pak vsej nikar! le od stvari
ljudem podobnih, kteri so v taki toposti — siro-
vosti ino poživinjenosti izrastli, da jih, tako ka¬
kor divje zevri, niti ogabljivost — gnusljivost ni ti
smilečna ljubezen do ljudi, da bi svojih pobitih
bratov mesa ne jedli, zderžati ni mogla. Kakor
sem vam uže povedel, so tedar na karajbskih
ostroveh divji ljudje prebivali, ko so je Karajbe
ali ljudojede —— pesjane nazivali — imenovali ino
to zaradi tega ogavnega — gcrdljivega običaja —
navade, ker so vse svoje sovražnike, ko so jih
v bojeh živih polovili, ubili, ino je skakajoče ino
popevajoče pekli, ino ukrotilo — ljuto kakor gla«
dovni volci zžerli.

Milica.  Fuj! to so gerdi ljudje!

Oba.  Jih nečlovečke nravi — vade «**- običaje

Vi  *

170

mila Milica, si pristudimo, pak teh nebogih ljudi
ne, kajti da za to ne mogo, ker jih niše ni učil
niti izobražal. Ko bi ti tako nesrečna bila, ino
se med temi ubogimi divjaki tude bila narodila,
bi gotova bila kor oni naga, divja ino neumna
po gozdeh — leseh begala, — letala; bi si bila
lice ino telo z grudko mazala; bi ti bili uha ino
nos prepehnoli — prederli, ino bi se bila nemalo
pobahavala, ki bi v njih ptičje perje, lupine pol¬
ževe ino druge reči vteknenc imela, ino pri tak-
ših nečlovečjih godovinah svojih divjih staršev
ino zemljakov — krajanov bi bila ravno tako ve¬
sela ino potešena — uradovana, kakor sedaj, ko
boljših jedil uživaš. Veselite se tedaj, radujte se
ljubi otroci! ino zahvalite Bogu za to, da ste se
od nravnih , razumnih ino po človečki mislečih
roditeljev narodih, kteri vas leliko k temu nagnejo,
da bodete tude vi nravni, razumni ino človečki
misleči, pak omilujte to grozno nesrečo naših ne¬
bogih bratov, kteri še zdaj v zverinski divjoti
ostajajo.

Prostirnd.  Kaj li so še gde takšnji ljudje ?

Dragotin.  So Prostirad! pak daleče od nas.
Oteč nam je to minolo zimo čtel — bral iz le¬
pega cestopisa. Tam so pre — ve, — boj še zdaj
tako divji ino ukrotni ljudje, da človečko meso jedo.

Oca , Tadaj drugoč k Robinsonu. Od tega
grozljivega gledališa je spešno — hitro oči od-
vernol; hudo mu je prišlo, ino bil bi omedlel, ko
bi si priroda — nrav — natura s silnim davljen¬
jem — dergnenjem — bljuvanjem ne bila pomogla.
Kakor hitro je polehčanje čutil, je bežal kar je
tnogelj da mu je jegova zvesta laroica jedva do«

m

hajala, pak vemdar je za njim tekla. Od velike«
ga strahu je bil tako zmočen, da v pobegu uiti
se ni na njo spomnol, ino sliše za sobo topot, si
drugače ni mislil, kor da divji mož za njim hiti;
zato je v najvekši ozkosti svojo poslednjo moč
napel, da bi pred njim utekel. Tega pak še ni
bilo zadosti: tude zbrojo — orožje, kopje, lok ino
tude kameno sekiro, ktero si je predse nad vse
tehtati — važiti imel, je od sebe spometal, da bi
mu na uteku — vbegu zmotnjave ne delali. Pri
tem tude na pot ni pazil, ino se je zdaj sem ino
zdaj tam ugenol, tako da je naposledek, gde bi
bil, ne vedel, v okrog je bežal, ino v uri se je
drugoč na etem mesti, odkodar je bežati začel,
znašel.

Iznova se je prestrašil ino vžasel. Kajti ni
znamenal — spazil, da je to ravno toisto mesto
ko je je pred videl; imel je je za drugo gder bi
divjaci bili, ko je pred njimi bežal, tude človečje
trupla snedli. Tedaj še je hujše bežal, dokler zad¬
njič ni preohabljen — vnavljen omedlel ino ka¬
kor mertev na zemljo padel.

Ko tako leže nič ni od sebi — za se vedel,
je lamica prišla, ino k njegovim nogam legla. K
sreči je bilo to ravno onde, gder je pred zbrojo
od sebe vergel. Ko je pak po času drugoč k se¬
bi prišel, je vse v travi blizo sebe zgledal. To
ino kar ga je druga zadelo, mu je le kakor v
senjah prihajalo, ni vedel naimer ne kako je sam
niti kako je to vse sem prišlo tako je od strahu
od umu prišel! — ob um bil!

Opet se je vzdigel; ko se je pak poneko-
liko spametoval, se je pred vsem na orožje—-bra-

m

nivo spomnol, da bi je kor jedini posredek za
svojo obrano hranil, pak je je s sobo vzel. Nine
—- zdaj pak je takse medldbe počutil, da ni mo¬
gel več tako spešno — hitro, kakor koli ga je
strah priganjal, bežati. Tej celi den se najelo—■
jed niti spomnol ni, samo pri studenci se je za¬
stavil, da bi si žejo ugasil.

Mislil si je, da se lehko do svoje jazvine
doide, pak ni bilo mogoče, pomalem se je zmra¬
čilo, ino imel še je dobre pol ure iti, pred ko je
prišel k mestu, ko je je svoje poletne čertoge—-
palato — palačo—dvor — grad imenoval. Bila je
to lopa — loba —- besedka ino zravno nje po¬
strani oko! — ograd, gder je nekoliko svojega
stada — črede varoval, zato ker je tam tučnejša
paša, nego okoli njegovega prebitka bila. Na tem
mesti je minolo leto ker je esu — tukaj menje
muh bilo mnogo noči po leti preležal, ino zato je
to lopo—sen poletni grad imenoval — nazval.

Ker je tedaj zmegljcn bil, ni mogel dalje iti
ino akoravno si je mislil, da je v tej neograjeni
šeni — lopi — uti ne malo v nevaršini, je v e ra¬
dar v njej ostati umenil, Pak jedva je od medlo-
be premožen — premoren — premagan ino še
poln strašnih misli legel, se je opet tako ramno
— zlo lekel, ustrašil, da je čudo, da na mesti
ni umercl.

Dragotin.  Za božjo voljo! kake čudne pri—
godke da ima!

Stanislav.  Kaj pak je drugoč bilo?

Oba.  Cul je glas ravno kakor z neba kli¬
čoči: Robinson ubogi Robinson, gde si bil? ka¬
ko sem priideš?

173

Prostirad , I kaj pak je to le bilo,

Oea,  Robinson od strahote splašen je od¬
skočil, ino se kakor osika -— trepetljika trese, ni
vedel, imali bežati, ali ostati. V tem še je jed-
nor te besede uslišal, ino ko je oči k temu mestu
obernol, odkodar je glas prihajal je spoznal —»
kaj mislite? da —

Vsi.  I gdo bi pak to vedel.

0'ca.  Je spoznal, kar bojazljivi skoro vseli
spozna, Če si le času k preiskanju vzeme, da
gladko nikake pričine ni imel da bi se lekal —
bal. Tej glas ni z neba prihajal, temoč z vejice
na lopi — šeni, na kteri jejegova ljuba, papiga
sedela. Brez dvojne — somna se ji je doma u-
merzilo, ino ker je uže nekolikokrati ze svim go-
spodem v sej lopi bila, ga je tude zdaj tam is¬
kala. Robinson jo je cesto te besede učil, ktere
je tude govorila, ino zato si je je tude pomnola,
Kako vesel je bil Robinson, ko je drugoč vzrok
svega prestrašenja izvedel. Roko po papigi vzteg-
novši, je na njo zaklical, ino tej krotki veseli
ptič mu na palec skoči vsi, mu je kljunek na lice
položil, ino stalno šebetal: Robinson, ubogi Ro¬
binson, gde si bil?

Robinson skoro celo noč od strahu ino skerbi
ni spal, Rude — zmirom je imel pred očmi to
grozno mesto, ko je je bil smotril — videl, ino
se nikakor tem mislim ni mogel ubraniti. Ako
strasti človeku razum zaslepe, kako mu te ne-
modre ino kvarne reči pripadajo! Robinson si je
za svoje ohranjenje sto posredkov zmislil, pak je
bil, jeden od drugega nespametnejši. Med drugim
— verimete li to ? —■ je umenil da, kakor hitro

174

se razdeni, vse razdene — razvali, kar je bil si
dosegamal tako trudno iuo v potu svojega obraza
napravil. Hotel je lopo, gder je zdaj ležal, ino
ograd pred njo stergati, ino lamice narazno vsa-
kosebi razpustiti. Pak si je hotel svoj prebitek
razoriti — razdreti, ino steno, ko je bil okoli
njega iz dreves udelal, razmetati. Ino potle seje
hotel cepnik s cepigami ino sadež zgubiti — po¬
gubiti tako da bi na celim ostrovi nikar nič sle¬
du ne bilo, da so tu keda človečje roke delale.

Dragotin.  Zakaj pak le?

Oča.  Da bi divji ljudje, priido li keda do
tega kraju, niti znamenja ne našli, da bi tu člo¬
vek prebival.

V teh nepokojnih misleh ga zdaj nehajmo,
kajti mu tako pomagati ne maremo, ino ko se
sami, na svoje varno ložko položimo, dajmo z
veseljem dobrotljivemu Bogu cest ino hvalo, da
nam je v takovi zemlji se naroditi dal, v kteri
med dobrunravnimi, ljubezvimi, ino postrežljivimi
ljudmi živimo ino se pred divjimi ukrotniki—gro-
zovitneži nič Strašiti ne imamo.

Vsi.  Lehko — dobro lehko noč, otče za¬
hvalimo ti, kar si nam dnes lepega povedel.

175

Petnajsti veder.

Vsi so se vzpet zešli ino oteč je drugoč po¬
čel :

Otroci, resničen je oni pregovar: Z do¬
brim svetom (ratom) čaj do zautra.  Ro¬
binson nam je to tude poterdil. Vite da, kako ne¬
marne reči so mu včera iz nezmernega strahu
pripadle. Bilo pak je to dobro, da je to na drugi
den odložiti moral; kajti ko se je razsvitalo,
si je uže vse inače razložil. Kar je včera za
dobro, modro ino potrebno uznal, je dnes za ni-
čemno, blaznivo •— neumno ino nepotrebno imel.
S kratkim, vse je zavergel, kar si je bil v na-
glosti umenil, ino k čemur je iz nezmernega
strahu dognan bil, pak seje k nečemu drugemu
razmislil, kar mu je razum odobrival — hvalil.

Jega razgled, ljubi otroci! vam v svarilo
bodi da bi v rečeh, s kterimi se predleti — pre¬
ložiti more, nigdar kmalu, kakor si kaj vmislite,
nanagloma k temu ne prikročili — pristopili, am¬
pak rajši, če se koli da, to do drugega dne od¬
našali — odlagali.

Robinson je zdaj spoznal, da je ti strah,
kteri je bil včera pokusil, preveč prepet bil. Tu
le sem uže tako dolgo“, si je pomislil, ino še

176

nigdar ni divji človek k rnemu prebivališu prišel.
Vse je to zadosti gotov dokaz, da tu na ostrovi
teh ljudi ni. Kako verojetno je, da le keda keda
sem ■— se z drugega ostrova prehajajo, da bi ve-
selice svega junačiva — vitežstva slavili — ob¬
hajali, ino kervave gode imeli ino najberžej k
ostrovu vseli le na poldenji strani pristano, ino
dalje nikamor ne priido! Tedaj je opet veliki do¬
kaz dobrotljivosti Božjega ravnanja, da sem jaz
ravno v ti pusti krajini iz morja izveržen bil,
ktera je za mene najvarnejša bila, Ino kako bi
tedaj na Boga zaupovati ne imel, da bo še me
delje hranil, ino pred nevarnostjo branil ko so
jega modri ino dobri svetove ino skiepove do
sihdob tako očitni bili.

Tu se je sam, ostro svaril ino vadil, da je
vcera v tem ne modrem strase — strahu tako
malo zaupnosti na Boga imel, ino poln kesu je
padoc na kolena prosil, da bi mu to pregreŠenje
oprostil. Pak pokrepcavši se, je šel k prebilku
da bi se k delu napravil ktero si je zdaj bil u-
menil. Hotel je naimer še nektere priprave za
svojo vekšo varnost uciniti; ino v tem je res
prav modro ravnal.

Kajti akoravno na božjo previdnost se za¬
našati moramo, da nas, če se po njegovi sveti
volji živeti trudimo, v nikaki potrebi ne zapusti:
tedaj predse sami nič zamuditi ne smemo, kar k
naši varnosti ino srečnosti nekakor teknoti more.
Zato nam je tude mili Bog razum ino vse druge
dušne ino telesne moči dal, da bi je k napredo¬
vanju — pospešanju svoje blaženosti obračali.

177

Pervo, kar je pred se vzel, je bilo to, da
je nedaleko od ste'ne, ko je ž njo prebitek ogra¬
jen bil, gosti les gozd zagajil — založil, da bi
skože — nj nigdor izdaloka jegovega stanovalisa
ne videl, Zatore je počasoma do dvuju tisoču
protov — šib s tega stromu, ko se kakor verba
plemeni ino spešno — hitro raste, nasadil, pak
pač ne poredoma, temoČ navlaš le kakor bodi
sem ter ta, da bi se ne znalo, da je ta šumica
delo človečkih rok ampak kakor bi od sama sebe
bila izrasla. Potem si je umenil, da iz jazvine
prehod pod zemljo dar do drugega kraja verhu
prekoplje tako da bi tode v sili, ko bi neprija-
telje jegov grad prepadli ino oblegli, si življenje
oteti mogel. To pak je drugoč bilo trudno ino
mudno delo, ino se ve, da je ticas od delanja
ladjice nehati moral.

Ko pak je kopal, je to prehodise tako delal
kakor Če rudarje — rudokopci podkope zaklada-
jo — delajo.

Stanislav.  Kaj so to podkopi?

Dragotin.  Povem ti! Rudarje najpervle rav¬
no v zemljo kopajo, kakor bi studence delali,
ino to imenujo rov, ino kedar nekaj globljeje
priidejo, delajo poprečne prehode po straneh, ino
je podkope  imenujejo, Pak drugoč kopljejo rov
ino drugoč p o d k o p, dokler na mesto ne priidejo
gdcrrude dobivati imajo.

O ca.  Prav si mu to izložil! Kedar pak na
poprek kopljejo, bi jim zemlja odzgora na glavo
padala, ko bi je gde kakor ne uterdnili. Morajo
jo tedaj če hočejo dalje delati, s hlodi — koli —
stebri ino poprečnimi lemezi — drevesi podpreti,

m

da bi se dol ne sipala, ino tako je to tude Ro¬
binson delal.

Vso perst, ko jo je izkopal, je k steni na¬
metal, ino jo dobro pohodil, tako da je poČasu
koti zid udelal, kteri je bil sest črevljev debel,
ino blizo deset črevljev visok. Zde pak onde je
nehal v njem malih dir ~ lukenj, da bi skoz nje
gledati mogel. Pak je tude shode — grednico iz-
ril, da bi po moti gor ino dol hoditi, ino svojo
terdino, če bo keda trebalo, s tuda zidu braniti
mogel.

Nine — njan — zdaj je pomislil, da je pred
nenadejanim — naglim neprijatelskim napaden-
jem zadosti varen — okovarjen. Kaj pak li, ko
bi neprijateljem pripalo, da bi ga oblegli?

To je za mogljivo — mogoče uznal ino za-
togadelo videl, da je trebe se tude na to pri¬
praviti, da bi od lakote ino žeje k vdanju prisil¬
jen ne bil. Iz te pričine je umenil, da bode bar
vsej jedno dojno lamico neprestanoma na dvorci
deržal, ino za njo stog — kopico sena nagro-
madi — vkup spravi, da bi jo le v naj veči po-
trebsini s Čem kermiti imel, pak tude, da si sira,
kolikor bo moči, ushrani, ino zalogo — pripravo
sadovja ino ostric, ako bi šele dolgo deržatidale,
od dne do dne omišlja.

Potle se mu je nekaj na misli prišlo, od če-
gar pak je prestati moral kajti je prcvidel, da bi
pri tem preveč času strošil. Mislil si je vrelec —
vrutino — vrelčinoj—* izvirek — vir ko je ne-
daleko od njegovega prebitka klokotal, ino po¬
točeni tekel skoze svoj dvorek vesti — peljati,
da bi v Čas oblege — obleženja tude z vodo o-

179

skerbljen bil. Bil bi vsej veliko gomilo prekopati
moral, čegar jedini človek brez velike izgube ča¬
su izkonjati ni mogel. Zato je za dobro uznal,
da bi tičas od tega namena pustil, ino se opet
k delanju ladjičke vernol.

Tako je drugoč nekoliko let minolo, ino nič
znamenitega se ni pripetilo, Pak posle se je na¬
merila čudna prigoda, kakoršnja se dozdaj — dar
do nine — Robinsona na ostrovi ni zadela,

Jednor za rana, ko je nebna sapa lepa ino
topla bila, ino je Robinson ladjico delal, smotri
nanagloma grozni dim, kir se je visoko k višku
valil. Zagledši ji se je lekel — ustrašil, pri tem
pak želečen izvedeti, kaj bi znamenaI-pomenal,jeka¬
kor je naj hitreje mogel, na verh za svoj prebitek
tekel, da bi vse bolje razvidel. Jedva je na verh
prišel, je smotril v velikem vžasnenji berž pet
čolncev pri bregu, ino do trideset divjih Ameri-
kanov pri velikem ognji, kteri so plesajoče s u-
krotnimi šalami v okrog skakali. Kakorkoli je Ro¬
binson na takši pogled — pozoriše pripravljen bil,
je vemdar malo menjkalo — liibelo, da bi drugoč
od ozkosti ino strahu ob vso pamet prišel. Pak
tedar se je spešneje spametoval, ino ko sejeuže
z vekšim zaupanjem na Boga zanesel, je kmalu
dol zlegel, da bi se, k potrebni obrani prigoto-
vil. Vse orožje je na se vzel, ino na Boga ter-
dno zaupuje je z junačko miseljo umenil, da bo
svoje življenje, dokler mu moč dohaja, branil.
Jedva da se je k temu razmislil, ino se v tem
s kratko molitvo pokrepil, mu je pri serdci tako
lehko bilo, da jo drugoč serdčno po lezvici gor

180

izlezel, da bi sovražnike, kamo bi se obcrnoli,
z verhu pozoroval — varal — gledal.

Pač kako mu je serdce od gnevu ino groze
v telesi tolklo , ko je očitno videl, da so divji
Amerikani dva nesrečna človeka ize čolnka po-
padše k temu mestu, gder ogenj gorese, vlekli.
Ni mogel inače misliti, ko da so ja k ubitju peljali,
pak skoro je tude ugledal, da se v tej misli ni
motil. Kajti ti ukrotnici so jednega vklenenega
na zemljo porinoli, ino drugi padse na — nj so
ga brez dvojne razrezavali , da bi ga k svojim
grozovitnim godom pristrojili — pripravili. Tičas
je drugi oznik stal pri tem groznem gledali, s
strahoto čakaje, dokler tude na njega versta ne
priide. Pak paze, da se vsi ze svojim zaklanim
tovarišem obavijajo, na njega pak posebne paz-
ke ne imajo, se je, kor bi treuol se vzdigši s tem
upanjem, da bi si življenje otel, v pobeg podal,
ino pritisnol ravno tam , gder je Robinson svojo
stajo — prebivanje imel.

Serdce Robinsonovo je radosti, nadeje, stra¬
hu ino groze najednog napolnjeno bilo, ino lice
mu je zdaj kakor roža zaerdelo , ino zdaj kakor
na mertvečkem truplu obledelo; radosti ino nadeje,
ker je videl, da eti, kir uteka, mnogo hitreje beži,
nego kteri ga gone; pak proti temu strahu ino
groze, ker je spazii, da se vsi k njegovemu pre¬
bitku nagibljejo. Med tem so pak še na poti imeli
mali morski zatok — zaliv, kteri je nesrečni oz¬
nik, hotel li je neprijateljern iz rok niti, prebresti
imel, Pak jedva da je do njega pribežal, je brez
vsega pomišljanja po glavi ve — nj skočil, ino
.ji s takovo hitrostjo, s kakorsnjo je pred bežal.

181

preplaval. Dva jegova preganjavca, ko sta naj
bliže njega bila, sta za njim plavala , drugi pak
so se k svojim strahovitnim veselicam vernoli.
Robinson vide, da ga niti v begu, niti v plavanji
dostignoti — doseči ne more<ta, je nad tem imel
serdčno veselje; kajti esej — toti se je užc k
njegovemu prebitku bližal, ona pak se nesta neti
do pol morskega zatoka preplula.

V etem hipu je Robinson toliko hrabrosti do¬
bil, kolikoršnje še do sih doj) v sebi ni počutil.
Iz oči se mu je iskrilo ; serdce ga je gnalo, da
bi nesrečnemu prispel — pomogel ? pak zgrabil
je kopje, ino več se ne razmišljaje je tekel z ver-
hu , ino k hipu je bil med vhajavcem ino jego-
vim stigavcem — preganjavcem. „Stoj!“ je su-
pornim ino prediravim glasom zavpil, iz germovja
izskočiv; stoj !‘ 4  Ubogi oznik se ogledne je bil
od strahu kakor izumljen, ko je na Robinsona po-
gledel, kteri je bil ves v koži zagaljen, ino bolje
gošni spaki, kakor človeku podoben; pak ni ve¬
del, ima li pred njim na kolena podnoti, ali pak
se v pobeg izustiti.

Robinson pak z roko pokinov mu je dal na
Zrazumenje, da mu k pomoči priide, ino' se je kma¬
lu k njegovima prenasledovnikoma — preganjav-
cema bližal. V mali dobi je prišel k pervemu ta¬
ko blizo , da ga je s kopjem dostiči — dosečti
mogel. Ino kmahu se upenši, mu je kopje tako
silno v nago telo vtekel, da se je po pervi rani
na zemljo zvalil. Drugi, ko je blizo sto^krokov
— stopinj zade bil, je se pozastavivši, hitro si¬
pico — strelo vzel, ino strelil po Robinsoni, rav¬
no ko je on v njega kopje metnoti hotel, iSipica

182

je Robinsonu ravno k serdcu vletela — pak k ve¬
liki sreči tako slabo , da se je od koženega jo¬
piča, kakor od bernje — železnega oklopa odbila,
ino mu ni kvaru st-vorila.

Za to pak mu* ni času pustil, da bi drugič
strehi; ino k njemu priskočiv, ga je s kopjem pre¬
gnal, ko je opet lok na pinal. Ino tu še le seje
po ozniku ozerel — oglede], ko ga je smerti rešil.

Toti ubogi je stal do zdaj v nadeji ino stra¬
hu na tem mestigder  je Robinson na njega
skričal, ne vede , -ali se je to, kar je videl, za
njegovo ohranjenje zgodilo, ali pak je red na
njem, da bi tude smert stvoril. Pak junak — vi¬
tez opet na njega skričavši je z roko pokinol,
da bi k njemu pristopil. Ustrašeni Amerikan je po-
slehnol ino šel; pak nekoliko krokov ide, je dru-
goč stal — še je bliže šel, ter opet z očevidno
ozkostjo ino koti prose obstal. Robinson, kolikor
je mogel, mu je dobro prijateljstvo na znanje da-
val, ino je drugoč z roko kiuol, da bi le k nje¬
mu pristopil. Učinil je tako, pak jedva je deset
ali dvanajst stopinj šel, pak je vse^li z najvekšo
ponižnostjo klekal, kakor da bi dokazati hotel,
da mu zahvaljuje ino zvestobo prisega.

Robinson je tude kmalu ličino stergel, da
bi mu človečko ino prijazno obličje pokazal; ino
zdaj je on, se nič več ne razmišljajo voljno pri¬
stopil, iuo pred njim zemljo ljubal — celoval —
kuševal, ino je jegovo nogo objemši si jo na svojo
šijo — vrat kladel — del, kakor na znamenje, da
hoče jegov rab — sožnik biti. Robinson pak, kte-
remu je prijatelj ljubljejši bil, kakor soženj, gaje
ljubeznivo od zemlje povzdignol, ino, kakor koli

183

je le mogel, mu je gledal dokazati, da se od nje¬
ga nič zlega, temoč vsega dobrega nadeti ima.
Pak v tem se je drugoč nekaj prigodilo.

Jeden teju dvu Amerikami, kteriga je Ro¬
binson, kakor si je mislil, k smerti prebodel, ni
bil ubit, ampak le samo težko uranjen; ino zato
se spametovavši, je trave natergal, ino rano za¬
tikal, da bi' kerv zastavil. Rabinson to ugledavši,
je pokazal Amerikami na njega, on pak je v svem
jeziku nekoliko besed pregovoril, kterili Robinson
sicer ni mogel razumeti; ker pak je po tako mno¬
gih leteh drugoč jednog človečki glas cul, mu te
besede neso drugače, nego kakor mila godba —
musika v ušeh pele. Amerikan tedaj vide, da ga
Robinson ne razumi, je pokazal na njegovo ka¬
meno sekiro, pak tude na sebe, kakor bi mu
rečti hotel, da svojega sovražnika dobije. Robin¬
son, kteri človečje kervi nikakor ni bil željen, je
vendar predse potrebo tega uznal, da bi ranjeni
celo umorjen bil; podal je Amerikami sekiro, ino
oči proč odvcrnol. I oni je hitro oddirjal, ino z
jedno rano mu glavo dar do ramenu raztenši —
razsekši, ino se ze smehom vernovši je Robinsonu
pred noge sekiro ino lebanjo svojega neprijatelia
na znamenje hrabrosti — vitežtva z mnogimi
čudnimi salami položil.

Robinson pak mu je z različnimi znamenji
oznanil, da bi ubitima loka ino sipice pobral, ino
za njim šel. Amerikan mu je pak pokazoval, da
se prede vsem trupli ubitu v pesku zagernoti
morate, da bi ostali Amerikanje, more da priido-
če, ino svoja tovariša izkajoče, ju ne nalezli,
Robinson jejegovo previdnost jako shvajil, ino

184

oni je pri tem delu tako uren — maren bil, da
je sa četvert ure obe telesi zagernol. Ino potle
sta sla, gder je Robinson prebivanje imel, ino tu
sta na verh izlezla.»

Milica.  Pak otče ! te je Robinson ubijec —
umoritelj bil.

Prostirad , Vsej sta to le divjaka bila, ko
ju je ubil, vsej to nič ne de.

Milica,  Pak vsej sta človeka bila!

Oca.  Bila sta — bila, Prostirad; divji ali v-
zdelani, to nič ne razloči. Samo pitanje je: je
li imel kako pravico, da bi ta nesrečna ubil ? Kaj
misliš, Dragotinček!

Dragotin.  Mislim, da je prav učinil.

Oca.  Zakaj ?

Dragotin.  Zato ker sta bila vkrotnika, ino
ker bi tega ubogega Amerikana tude bila ubila,
kteri ju še najberžej z ničim ni razžalil.

Oca,  Kako pak je to Robinson vedeti mogel?
Lehkič pak si je on smert zaslužil? Ktera sla
ga gonila, sta lehkič bila prava posla od višili k
temu postavljena. Ino pak, gdo li je Robinsona
za sodnika nad njimi postavil?

Tehomil.  Se ve, pak ko bi ju ne bil ubil,
bi bila jegov grad ugledla; pak še tude ovim od
njega oznanila.

Stanislav,  Potle pak bi bili vsi prišli, ino
nebogega Robinsona umorili ino sneli.

Očrt. Nine ste na pravi kraj prišli, zavoljo
svoje vlastne varnosti je ,to moral učiniti, prav
imati! Pak imamo li pravico, da bi zastran o-
hranjenja vlastnega življenja drugega ubili?

Vsi. Da, imamo!

185

Oca,  Zakaj?

Dragotin.  Zato, ker Bog to hoče, da bi si
življenje, kakor le moremo zavarovali. Hoče li
tedaj gdo nas ubiti, je prav, če bode on sam
ubit, da bi to nehati moral.

Oca.  Prav ! ljubi otročki! taka obrana—bran-
ba je poleg človečjega zakona postave pravična
pak — pomnite si to — le v tem jedinem pri—
godku, če čisto nikakega drugega posredka k
našemu ohranjenju ni.

Imamo li pak priložnost, bodi si da bi vtekli
ali da bi nas drugi ohraniti — ovarovati — u-
braniti mogel, ali pak da bi protivniku — soper-
niku, da bi nas ne gubil, napotek — zmoto uči-
niti mogli: tedar je uraza — poguba jegovega
življenja premišljeni uboj ino viša oblast ji tude
tako kazni — (žtrafuje).

Ne zazabite se, ljubi otroci! Bogu zahva¬
liti, da živimo v taki zemlji, gder gospodska za
našo varnost tako dobre posredke čini, da je med
sto tisočami ljudi malogda jeden prisiljen, da bi
pravico obrane v silni potrebi rabiti — upotre-
bovati moral,

Dnes tedaj bode liže dosti.

13 *

186

v

šestnajsti večer,

Ivo so se drugega dne večer drugoč vsi zbrali
ino po navadi vpili: „Le od Robinsona! <£  je oca
jegove znamenite prigodke tako le dalje pripo¬
vedoval :

Kar bi sc z Robinsonom, ljubi otroci dalje
lehko zgodilo niše ni vedel. Kar ste včera sli¬
šali, je z ohranjenim Amerikanom izlezel na verh
za svojim prebitkom; ino tam smo ga nehali ne
vedoče, kaj še se ž njima zgodi. Dosihčas še je
bil v veliki nevarnosti, kaj ti kaj li je bilo go-
tovejšega, kakor to, da se divji Amerikani po
kervavih godeh za svojima tovarišema puste, ino
ožnika, ko jim je bil všel — perhnol, poišejo?
Ino učinijo li tako, ali se ni bilo bati, da Robin- 0
sonovo prebivališč naido, ze silo je dobodo —
dobijo, ino njega z ohranjenim vred ubijo.

Robinson na to pomishv, je ostermenil; ino
stoje naj više na verhu za stromom, ino glede
izdaleka na ogavno, veselico ino skakanje div¬
jih vkrotnikov, si je na noti — urno razvaze-
val — raztehtaval, kako bi naj bolje udelal, ima
li ubegnoti? ali pak se v svoj grad pobrati? Da
pak je na Boga, varuha nevinosti — nedolžnosti
pomislil, je dobil tode moči ino serdca ino kmalu
si je umenil, da v grad poide. Lezel je tedaj,

187

da bi ga Amerikanje ne ugledali za nizkim ger-
movjem dar k lestvici ino svojemu tovarišu zna¬
menje dav je ukazal, da bi ravno to učinil. Ino
tako sta oba k jazvini zlezla.

Divji Amerikanec je s počudavanjem oči 'iz-
valjeval, ko je tako ugodno ino poredu naprav¬
ljeno prebivališe uzerel — zagledal, kajti kar je
živ ni nič kaj tako lepega videl. Ravno tako mu
je bilo, kor kedar človek kteri še kar živi, iz
vesi ni prišel, pervokrat v krasne čertoge — pa-
late — gospodske hrame priide.

Robinson mu je razumeti dal česar se od
njegovih ukrotnih krajanov — rojakov boji, ino
pak mu tude na znanje dal, da je pripravljen,
svoje življenje si do poslednje kaplje kervi
proti njim braniti. Divjak ga porazumevši, se je
serdito zamračil, ino sekiro, ko jo je še s po-
pretki — pogrožnjami proti neprijateljem obcrnol,
kakor bi je k boju klical, da bi s tem svojemu
otemniku — ohranbu dokazal, da tude jemu serd-
čnosti —hrabrosti ne menjka, ino da se jim ju-
nački braniti hoče. Robinson je pohvalil jcgovo
vitežkost, mu dal lok ino kopje, kajti jih je na¬
glem uže več bil naredil, ino ga je postavil na
stražo k mali diri, ko jo je navlaš v steni pustil
sam pak se je tude na drugem kraji steni, ves
oborožen, na stražo postavil.

Prebitek tako varujoče, sta blizo celo uro
stala. V tem uslišita izdaleka divji krik mnogih
glasov, ino sta nemalo zastražena bila. Oba sta
se h terdncmu boju prigotovila, ino jeden na dru¬
gega kivajoče, sta si serdce dodavala. Pak po
mali dobi je bilo tiho, iznova pak drugoč takši

188

krič, ino se je sicer uže mnogo bliže razlegal,
pak drugoč je vse utihlo. Najednor pak —
Mihca.  Otče! priidejo li, jaz ubežim!
Prostirad.  Aj poide uže gdo pak bo taki bo-
jazlivec!

Stanislav.  Le poferpi Milica! Robinson bo
se branil, to me nikar ne stara.

Milica.  Boste videli, da ga usmertijo!

Oca.  Naiednor pak sta dosti blizo uslišala
jeden grobi glas, kteri je skoz germovje strašno
donel, ino se ob verli odbijal. V to dobo sta se
naša junačka bojevnika pripravila, ino tetivi na¬
pela, da bi temu gdor se pervi prikaže, sipico v
serdce vsula. Oči so se jima od serdnatosti is¬
krile, ino njih nesta iz tega germovja spustila,
odkodar se je eti strahovitni glas razlegal. —

Tu je otu naglo prejenjal — prestal, ino vsi
molčiiho čakajoče, kaj bo jim dalje dravil. Oteč
pak je molčal. Naposled so vsi pitavili zakaj bi
dalje ne pripovedoval ? na kar je on odgovoril,
rekoč S

Drugoč vam priložnosti ponujam, da bi se
sve žedosti--želje skročevati učili! Mislim da
ste vsi zlo želečni izvedeti, kaki konec je oni
strašni boj vzel, ko je našemu Robinsonu nastajal
ino jaz vam tude če hočete, od njega povem,
Kaj pak, ko bi dobrovoljno od toga upustili ? ko
bi svo žedost premogli ino do jutra počakali ? Vsej
imate svobodno —— prosto voljo, govorite, hočete
li, ali ne? Hočemo! Hočemo! so z jednim gla¬
som skričali ino s spokojeno motjo do drugega
večera čakali — ždali.

189

Tiraš so, preden so k večerji sli, po na¬
vadi delali ino se raztovarjali od reči ktere so
jim k ponaučenju bile. Nekteri so košeke pletli,
drugi vervi — prevezke — krotili — sukali pletli,
ino še drugi risali inalo terdinjo — gradeč, ko so
jo kterega dne na dvoru staviti hoteli ino oteč
še je le drugega dne odsoda, gder je prenehal,
tako le dalje praviti jel:

Robinson ino jegov drug — tovariš, verli
junak, sta, kakor smo včera čuli, k obranbi pri-
gotovljena, dar do večera stala, pak nesta naj-
menjega več niti slišala. Naposled jima je v pa¬
met prišlo, da so divjaki najberžej videče, da bi
zahman iskali, drugoč v čolnke vskakali, ino se
domu vernoli. Zložila sta tedaj oba orožje ino
Robinson je nekaj ize svega h rame a za večerjo
prinesel. Ker se je pak prigoda, ktera je v pri—
namerkih našega ljubljenčiča izvlasti znamenitim,
v petek priključila je umenil, da to ime svemu
Amerikanu da, ino tako ga je potem zmirom P e t-
ka imenoval.

Robinson še je le zdaj utegnol, da ga bolje
na tenko pogleda. Bil je dobro izrašen mladi člo¬
vek blizo dvajsti let star. Imel je kožo načerno
— černkasto ino lesknato, vlase Černe, dolge,
pak nikar kodravih kakor je Zamorci imajo, nos
kratek, pak ne razpleskel' ustnice male ino zobe
bele kakor slonova kost. V ušesch je imel razne
lušinke polževe ino perje ino se je zato kor se
je videlo ne malo zdel. Drugače je bil nag od
glave dar do pete.

Jedna iz naj lepših Robinsonovih čednosti
je bila sramežljivost — stidljivost. Kakor koli je

190

zlo lačen bil, je predse si najpervle času vzel,
da bi za svega nagega gosta ize stare kože krilo
— zastiro izkrojil — urezal, ktero mu je s pre-
vežčičem na bedrah obvezal. Pak mu je dal zna¬
menje, da bi prisedel, ino š njim večerjal. Petek
tako bomo tude mi tega divjaka zanapred ime¬
novali, se približav z naj vekšo spočtljivostjo ino
hvaležnostjo, je pred njim na kolena padel, ino
glavo na zemljo pripognovje kakor pcrvokrat no¬
go svojega odrešnika na njo položil.

Robinson, kteri je uže davno po drugu ino
prijatelji tožil — hrepenel, je v serdcu take ra¬
dosti počutil, da bi ga rajši bil obimal ino ljubil;
pak pomislivši, da bi za svojo vlastno varnost
dobro bilo, da bi si novega gosta ino prijatelja,
kterega nravi — cene— vrednosti, povagc — telite
ni znal, nekoliko času v mejah — granicali spo-
čtljive poddanosti — podložnosti zaderžal, kakor
bi mu po dobri pravici šla — slišala, ter je pred
njim koti kralja igral, ino od njega soženjsko pokor-
šino žedal—tirjal. Zato mu je porazumeti dal, da ga
je sicer pod svojo ohrano prijel, pak s to po¬
godbo, da bi mu ve vsem poslušen bil, ino tako
da mora vse čin iti ali pak nehati, kar mu on, ka-
korti jegov gospod ino kralj ukazati ali zapove-
deti ino prepovedeti za dobro uzna. Pri tem je
rabil — vpotreboval besedo „kazik“  s ktero
divji Amcrikani svoje najviše vladavce ali carje
imenujo, kakor sc je Robinson upametoval, da je
to ime negda čul.

Petek je po tej besedi več nego po vseh
znamenjeh menjenje svojega gospoda razumel, ino
na dokaz, da je s tem zadovoljen, je nekolikrat

191

besedo kazik na glas opetoval — povtoril — po¬
novil, pri lem za Robinsona pokazoval, ino mu
drugoč k nogam padel. Celi, da bi dokazal, da
dobro ve, kaj kraljevska oblast znamena, je kopje
popadot ino je svojemu gospodi v roko dav je-
gov ertec si na svoje perse priložil, kakor bi
recti hotel, da se mu s telesem ino življenjem
pod njegovo oblast padava. Te mu je potle Ro¬
binson kakor dostojni veljak po prijatelski roko
podal, na znamenje sve kraljevske milosti ino u-
kazal, da bi se posadil, ino ž njim večerjal. Pe¬
tek je poslehnol, pak Je na golo zemljo k nje¬
govim nogam sedel, gder je Robinson nekaj vise
na dernu sedel.

Glejte, otroci! na eti ino podobni način so
pervi kraljeve — carjeve na sveti postali. So
moži bili, kteri so z mddrostjo, močjo ino serdč-
nostjo nad drugimi iznikali. Ino zato so ti le k
njihi prisedše žedali — prosili, da bi je pred div¬
jo zverino, ktere je iz pervočasu več bilo kakor
zdaj, ino pred takovimi ljudmi, kir so jim kotili
krivico delati, ze svojo močno roko branili. Na¬
proti tonili so obljubili, da jim bodo ve vsem po¬
korni, ino da jim od vsega dobitka ino zemeljsnih
pridelkov vsako leto nekaj odlože, tako da bi si
živeža dobivati ne morali, ampak se samo za
podložnike očinski starali ino skerbeli. Taki dar,
kteri so podložniki svemu kralju davati obljubili,
so nazvati imenovali dačo  — dan. Tako se je
začela kraljevska oblast, tako tude dolžnost —
poslužnosti pokorsine ino podložnosti jednemu
ali pak večim osobam, pod kterih ohranbo so
se drugi utekli.

192

Robinson je tedaj ninc zares kralj bil, le samo
da je nad jednim jedinim človekom, nad nekoliko
Jamicami ino pak nad papigo kraljeval. Jegova
kraljevska svetlost se je pak k svojemu podda-
niku tako poniževati račila, kakor je le jega do¬
stojnost dopustila. Ko pak je po večerji bilo, so
Jih najmilostljivejsa Svetlost narediti račila, kam
bi kteri lečti imel, ino so za dobro uznali, da bi
Jih poddanik — kteri je nine tude Jih pervi der-
žavski svetovnih — minister ino dvorjanin —
ključar — komoruik, vojvoda — polkovodec ino
cela vojska, posteljnik, naj višši dvorski konjuš-
njanin — maršal ino gradoderžatelj bil — še ne
hitro v Jih jazvini, ampak v kleti spal, kajti da
je Robinson pomislil, da bi modro ne učinil, ko
bi svoje življenje ino skrivni prehod iz jazviue
novaku upati imel, kterega zvestobe še ni izku¬
sil, ino zato tude za voljo njega ni bil brez sker-
bi. Zato je Petku velel, da bi mervo sena v klet
vnosil, ino si tu postlal, Jih Svetlost pak so k
svoji veči varnosti vse orožje v svoje čemnate —
ispe — sobe odnesli.

Pak so račili prede vso deržavo priklad —
razgled — izgled ponižnosti ino pohlebnosti na
sebi dati, od česar moreda kar je živ, nigdor ni
slišali. Vi se nad tem počuditi, ino bi tega leh-
kič še ne verjeli, ko bi vas ne uistel — ugo¬
tovil — uresnil, da se od toga v letopisih kra¬
ljevanja našega Robinsona z uvidnimi besedami
bere, ino da je to uže davno celemu sve'tovi
znano. Verimite li pak, da je Robinson, samo-
deržec - močnar, neobmejeni — neograničeni
kralj ino vladar naj celem ostrovi, gospod nad

193

življenjem ino smertjo vseh svojih poddanikov,
pred Petkom, vsej je na to z očima gledal, služ¬
bo kravarice opravljal, ino na dvorku ze svojo
kraljevsko roko lamice dojil, da bi svojemu naj
viššemu dvorjanu — ministru, na kterega je posle
to delo preložiti umenil, pokazal, kako bi je pri-
hodno konjati—opravljati imel!

Petek še do zdaj ni vedel, kaj bi to, kar
je od svega gospoda delati videl, znamenati ime¬
lo ; kajti on ino vsi jegovi rojaci ze svojim sla¬
bim razumom še neso na to prišli, da bi mleko
od živine zdrava ino zaživna jed bilo. Se niddar
ni mleka okusil, ino je zato, ko mu ga je Ro¬
binson k okušenju podal, nad njega prijetnim v-
kusom ves užasnol — ostermel. Po vsem tem,
kar sta tega dne prestala, sta oba po spanji ino
počinku tožila. Robinson je tedaj svojemu pod¬
ložniku ukazal, da bi spat šel, ino tude sam je
to učinil. Pak ni pozabil, preden je ulegel, Bogu
z gorečnostjo zahvaliti, daje tega dne nevarnost
od njega odvernol, ino človečkega pomočnika mu
poslal.

194

Sedemnajst! večer.

Ljubor.  Zdaj Robinson gotove, več opravi,
nege pervle, kajti da pomočnika ima.

Oca,  Delje ino delje, otroci, zmirom bolje
poznate, koliko je človeku družtvo koristno ino
koliko vzrokov imamo, da bi Bogu za to hvalo
ino diko davali, da je hrepenenje po družtvu ino
obhodu z drugimi v nas tako globoko vcepil.

Pervo, kar jc drugega dne Robinson s Pet¬
kom predsevzel, je to bilo, da sta na toisto mesto
šla, gder so divjaci pred tem dnem svoje ukrotile
vitezne—junačke gode imeli. Na poti sta naj-
pred prišla k mestu, gder sta od Robinsona ubita
divja Amerikanca zagrebena bila. Petek je go¬
spodi pokazal na to mesto, ino je očitno na sebi
znati dal, da bi s hotjo ti mertvi trupli izgrebel
ino si iž nju obed ustrojil — napravil. Pak Ro¬
binson serdito na — nj pogledne je kakor gnev

— jezo ino ostudo — gursnost na sebi pokazal,
ino kopje z grožnjo — popretkom povzdigne, mu
je dal izrazumeti, da ga kmalu prehodne, ako še
sc keda človečke meso jesti opovaži — podstopi.
Petek zrazumevši to pogrožnjo, se je s pokoršino
volji svega gospoda podvergel, da si ravno za-
popasti ni mogel, kako pričino bi imel, da mu
slast brani, od ktere da bi gnusna ino ogavna

— nesklutna bila, celo nič ni vedel,

195

Potle sta došla k mestu, gder so divjaci o-
genj — vatro imeli. Robinson je od groze oter-
nol—ostermel. Tu so kosti ležale, onde po ko-
seh ožerto človečjc meso, pak namestehje zem¬
lja okervavljena bila. Robinson je od tega žalost¬
nega gledališa oči odvernoti moral, ino je Pet¬
ku ukazal, da bi vse ua kup zmetal, jamo izko¬
pal, ino te ostanke ukrdtnosti — grozovitnosti
jega zcmljakov zagrebel, ino Petek je takoučinil.

Med tem toga je Robinson v pepeli zvesto
grebel, če bi v njem kaka iskrica —škindra ognja
ostala; pak zastonj! ves je izgasuol. Nad tem se
je močno razžalostil; kajti ko mu je Bog tova¬
riša poslal, ni želel ničesar z večim hrepenen¬
jem, kakor — da bi ogenj imel. Ko je tako ze
sklopljeno glavo stal, ino žalostno na izhladli pe¬
pel gledal, je Petek nekoliko na — nj glede, mu
nektere narazumljivi znamenja dal, ino naglo se¬
kiro popadoč je kakor strela v les — gdšo — če-
so — gozd -— šumo — hosto dirjal ino Robinsona
stati pustil, kteri ne vede jegovega namena, se
je le nemalo temu ubegu počudil.

„Kaj je to?“ je pomislil, s čudovanjem za
njim glede, Moreda te tej nehvaležnik zapusti,
pak še ti sekiro vzeme ? More da bo tako vkro-
ten da si tvoje stanovališe, osvoji, pak še k zad¬
njemu te s vim ljutim krajanom-—■ zeniljakom izda?
— „MaIovrednež! Malovrednež!“ je zavpil, ino
nad tako nczahvalnostjo od gnevu razpaljen je
kopje zgrabil, da za izdajcem pobegne, ino jemu
zabrani, da bi svojega hudobnega namena izpel¬
jati — izkonjati ne moge.l. Uže se je v beg po¬
dal, v tem pak je Petka ugledal, kir je, se opet

196

vračaje, skokoma tekel. — Robinson je odreve¬
net obstal, ino k svemu začujenju smotril — u-
gledal, da dozdevani izdajcc gerst — pregerse

— pergiše suhe trave gor derži, ino da se iž
nje kadi. V tem se je vnela — užgala; Petek jo
na zemljo vergši je priložil še več suhe trave ino
nekaj hoste, ino Robinson je kor bi trenol k ve¬
likemu veselju videl da jasni ogenj polje. Ino
kmahu je porazumel, zakaj je Petek tako naglo
odbegnol, ino od radosti kakor brez sebe mu je
okoli vratu padel, ino ga z vročnostjo objemši,
je v raisleh tisočkrat za odpušenje prosil, da ga
je brez vse pričine v podzrenji — somnu imel.

Tehomil.  Gde pak je Petek sej ogenj vzel?

0'ca.  Bežal je s sekiro v les da bi si s su¬
hega debla dve dervi utel — vsekel. Umel ji je
tako čerstvo ino dobro ob jedno drugo treti —
dergnoti da ste se v hipu zapalile. Pak je tleče
dervo urno v travo zaobalil, ino ker je hitro be¬
žal, od tega se je trava v begu plameuem vnela

— razpolela.

Hotimir.  Tu se mi Robinson drugoč ne ljubi

— povidi — dopade.

Dragotin.  A zakaj ?

Hotimir.  Zato, ker je Petka podziral, v pod¬
zrenji imel — dolžil, kakor da bi neveren — ne¬
zvest bil, akoravno k temu nikakšega vzroku ni
imel.

Dragotin.  Vsej pak bi lehko resno bilo, če¬
sar se je Robinson bojal, ino tako je treba bilo,
da bi si pred njim v skerbi bil.

Hotimir . Le dobro me razumej Dragotin ! da
mu podtika, ko bi Petek nezvest bil, mu za zlo

197

ne vzemem! niti tega, da je za njim bežal, da
bi ga prestregel, ko bi gde kaj zlega proti njemu
naklepal, kajti ta previdnost do še neznanega člo¬
veka je res potrebna bila. Pak to le mu zame¬
rim, ker je to podzrenje kmalu za gotovo imel,
da se je svoji strasti premoči dal, ino od gnevu
užgan se na to nikar ni spomnol, da bi Petek
le predse nedolžen — nevinen biti utegnol. —
Naša neupnost — somnljivost — somnež — pod-
perljivost do drugih ne ima nikoli tolika biti, raz¬
ve ko bi nam bila jih nezvestoba dokazana. V
dvojnih — pohibnih primerkih imamo nigdar naj¬
hujše, temoč vseli — vse krati naj boljše soditi.

Oia,  Dober nauk! Pomnite si ji, otroci! ino
se ga deržite.

Robinson tedaj, kaker sem pravil, je od ve¬
selja kakor brez sebe bil, ker se je Petek opra¬
vičil, ino ker zdaj drugoe ogenj ima, po kterem je
uže tako dolge tožil, ino brez njega biti moral.
Dolgo je s potešenjem na plamen gledal, ino se
ga ni mogel zadosti nagledati. Pak vzeme žerjavi
ogelj, je k otlini tekel, ino Petek ž njim.

Ino ročno je v kuhinji razdelal veliki ogenj,
nekoliko koruna k njemu pride!, ino je kakor si¬
pica — strela k stadu po mlado lamico fuknol —
perhnol, ktero je zdaj ubil, kožo ž nje stegnol
— potegnol, ino meso razsekav četvart na ra¬
ženj napehnol — nateknol. Petek je moral obra¬
čati.

Kar je Petek pečenko obračal — obračaše,
je Robinson vsekel kos persnine ino jo dobro iz-
prav v pisker del, Pak je olupal nekoliko koru-
nov, ino vzeme gerst — pest turske pšenice, jo

198

je med dvema kamenema na moko — meljo raz-
mel — razmenol — razterel, oboje na meso ver-
gel, ino kolikor trebaše, na to ciste vode nalil,
Tude ni pozabil troho soli prideti ino je lonec
k ognju pristavil. To sta imela jelo, kakcgar Ro¬
binson gotovo za osem let ni okusil! Lehko si
pomislite, kako so mu do njega želje sle.

Petek vide te priprave pač debelo glcdaše,
kajti da ni mogel preumeti, k čemu bi vse to bilo
zato si tude ni mogel razmisliti, kaj bi voda v
lonci pri ognju delala ? Ko je pak Rabinson ne¬
kaj dobe v jazvino odešel, ino je voda v piskru
vreti začnola, je z glavo vertel ino se veliko ču¬
dil, od česa bi se ta voda najeduor pogibavala;
ino ko se je s klokotom varila ino kipela, mu je
ta neumnost pripadla, da je v njej lehkiČ zver,
ktera jo tako naglo pogibavlje ino ji to zabraniti
hote ino jo zgrabiti, da bi vse vode ne razbur¬
kala, je roko hitro v pisker vteknol, V tem hipu
pak je tako močno zakričal, da sc je skala v
jazvini zatresla.

Našega Robinsona je velika ozkost ino stra¬
hota napala, ko je grozni krič uslišal, kajti v to
dob si drugače ni mislil, nego da so divjaki tu
ino uže Petka derže! V strahu, ino da je pri tem
na svoje ohranjenje mislil, si ni vedel drugega
svetu, nego da bi po skrivnem prehodu, ko ji je
pod zemljo imel, utekel, ino si tode svoje živ¬
ljenje ubranil, Pak kmalu je ti namen drugoč za-
vergel, po vsi pravici si za sramoto jemaje, ko
bi svega novega prijatelja v nevarnosti zapustiti
imel. Nič tedaj ne pomišljajo, je iz jazvine iz-
begnol s terdnim predsevzetkom. da se mu za

199

Petka, da bi ga iz rok ukrotnikov oprostil, ne
bo niti kri niti življenje dati mililo,

Svetoš , Tako se mi ljubic — dopadeš, pri¬
jatelj Robinson !

Oca.  Izbegel je tedaj s sekiro; kako pak se
je začudil, ko je uzerel—videl, daje Petek sam
ino kako nespametno z groznim vpitjem v okrog
skače, ino oči čudno preobrača. Dolgo je stal
kakor omamljen, ne vede, kaj ima od toga soditi
dokler mu ni Petek s znamenjemi, svoje nesreče
izložil, da si je roko nekaj oparil. Robinson je
pač imel kaj dela ž njim, da bi ga drugoč upo¬
kojil — utolil.

Da bi pak vedeli (kar je Robinson se le k
leti izrazumel, ko je uže Petek naimer ž njim
lehko romonil — govoril) zakaj je zavoljo take
maličkosti tako grozen hrup delal, ino se tako
čudno deržal, vam najpervle povem, kar si ne¬
umni ino v svoji mladosti — junosti neizučevani
ljudje mislijo, če je gde kaj srete —zadene, ino
vzroku tega zapopasti ne moro — mogo.

Taksi ubogi, sprosti ljudje si ponavadi mi¬
slijo, da je gde kteri nevidljivi duh temu vzrok,
česar zapopasti ne morejo, ino menijo, da bi to
ti duh po ukazu gde kterega človeka to naredil
ko bi mu v službo podveržen — podrabljen bil.
In takega človeka, od kterega si mislijo, da nad
jednim ali večimi duhi gospoduje, nazivajo v r a ž-
nika  — volhva — čarovnika, ali če je žena,
vražnico  — volhvico — čarovnico.

Če, postavim na razgled, nebogemu neum¬
itemu selaku — kmetovi konj ali krava naglo
krepne — cerkne ino ker on vzroka te bolezni

14

200

ne ve, mu berž v misli prihajajo one glupe —
blaznive misli, da je čarovnik ali čarovnica v
vesi, kleri je jegovega konja ali kravo o v r a-
ž i 1 — očaral — mu naredil.

Milica.  Ah veste da, vsej je to tude naša
L j u b u š a istila — terdala, ko je krava najed-
nog menje mleka davala.

Oca.  Pazi tedaj, mila Milicka, na to dobro,
kar še vam nine od te vražnosti — povere po¬
vem, da bi to vbogo devko drugokrat iz blodu

— zmote izvesti mogla.

Ako tedaj takovi preprosti ljudje v ti vraži

— preveri — paveri veze — teče, se berzo hin-
javski lestljivi ino brez božni goluf — zapeljavec
naide, kteri si jih neumnost ino pavernost k sve-
mu užitku — koristi oberne, da bi si penez iž
njih izšalil. Taksi mamež je v blodu — zmoti
poterdi, doda, da to je tako, pravi, da imajo prav,
da je to govedo zares očarano; da je to v nje¬
govi moči; dajo li mu bar toliko a toliko penez ali
drugega blaga, da je drugočtega očaranja  —
narejenja sprosti — osvobodi, ali pak da čarov¬
nika ali volšvico prisili da bi od toga pustil.

Nemodri ljudje tako učinijo, ino roti ve c —
Zakl in a ve c hudih duhov  (tako tega hin-
ca — ukanjavca imenujo) zato različne — razne
glupe glume — sleparstva — prazdne one dela.
Zgodi li se potem, da se živinče okoravno po
goli nagodi opet zazdravi, te prisegajo, da je po
pravici očarano, pak od tega modrega moža ali
(kakor temu kanjuhu rekajo) drugoč osvobojeno
bilo. Ce pak Se govedo iztegne tu ovi modri mož
tisoč izgdvorov ve, s kterimi ljud - ljudstvo —

201

polk omami, za česar voljo to zaročenje — za-
klinanje brez njega dolgu nikakega teku m’ imelo.

Sčem glupejši so ljudje, s tem bolje se na
take kvarne pavere zanašajo. Ino lehko si mi¬
slite, da jih je posebno pri divjih ljudeh naj več.
Vse, česar ze svim glupim razumom zapopasti
ne mogo, pripisujo hudim — zlim duhom; ino rav¬
no to ti je tude bilo, nad čemar je Petek tako
močno kričal. Nigdar še naimer ni zlišal ino ne
izkusil, da se voda kuhati da; tude nikedar ni
počutil, kako da toboli,če se rokau vrelo vodo vtekne
pak zatore tude ni mogel nikakor zapopasti, od-
koda ta pregrozna bolest — bolečina prihaja, ko
ga je napala, kakor hitro se je vroče vode do-
tekel. Terdno je tedaj veril, da se to s čarami a
vražami deje, ino da je jegov Gospod čarovnik.

Tedaj, otročci, pripravite se k temu, tude
vam bo se gde keda kaj takšega prigodilo, da
ne boste vzroku dognati — iztražiti — iziskati
mogli. Videli boste mamice — mameže ino sle¬
parje — glumnike, kteri ume prečudne reči de¬
lati, postavim, kakor bi ptiča v miš premenili,
ptiča brez glave drugoč oživili, ino še več kaj
takega; ino ko bi tude, ne vem kako dobro paz-
ko imeli tega sleparstva vendar ne previdite. Ako
bi vam tedaj gde kedar na misli prišlo; to ni
možno —mogoče, to mora čarovnik biti! teše le
na Petka upametujte, ino verimete, da se to vam
kor jemu godi, da bodete iz napreumnostni bodi
kaj za čreznravno — črezprirodno reč imeli, ako-
ravno v resnici ni. Da bi vas pak še bolje pou«
čil, vam gde keda nektere sleparske koške—glu«

202

me izložim, ino iz teh boste potle tude druge
presoditi mogli.

Kakor sem pervlje pravil, je imel Robinson
kaj dela, da bi ubogega Petka upokojil iuo pre¬
govoril, da bi drugoč k pečenju sedel ino je obra¬
čal. Posle je to sicer učinil, pak na toti pisker
je stalno z grustljivostjo, ino pak na svojega
gospoda, kterega je zdaj za nekaj druga, nego
za golega človeka imel, z bojazljivo spočtljivostjo
pogledaval. Ino v tem svem zdenji se se je bolje
uterdil, pokler je Robinson, koti Evropčan, bele¬
ga lica— ličese bil, ino dolge ose — ruše—ba-
ruse imel, po čemer je bil celo inače ner Petek
ino jegovi zemljaci videti, kteri so načerneli ino
brez osov.

Tehomil.  Kaj li Jjud v Americi ne ima osov.

Oca.  Tako se je negda mislilo, da so tam
moži od narojenja brez osov; zdaj se pak je iz-
tražilo — našlo, da jih za to ne imajo, ker sije,
kar jim rasti počno izkubajo — pukajo.

Ti čas se je polivka — juha skuhala, ino
pečenka ino korun spekel. Robinson žlic ne imaje,
je juhe v dva lončeka nalil, za se ino za Pet¬
ka, Pak ni ga mogel k temu nagovoriti, da bi
lonček v roke vzel, kajti polivko je za vražni
napoj imel, ino se grozil, ko je videl, da Robin¬
son lončec k ustam nagiblje ino to ovraženo —
občarano juho pije. Pak pečenke ino koruna je z
veliko hotjo pojel.

Kako radost je Robinson imel, ko je drugoc
tople ino zauživne jedi ukusil, si nikar pomisliti
ne morete. Pozabil je na vso revšino ino težave,
kterih je minole leta zakusil, pozabil, da še zdaj

203

na pustem osredku prebivlje ino si mislil, da se
je zdaj v drugi krajini ali na sredi Evrope pre¬
dramil. Tako božja dobrota rane našega serdca,
ktere je v nas k našemu dobremu urazila, ino
ktere si mi v bolesteh za nezaceliteljne imamo
— polagamo, umi čestokrat v hipu z neupano
radostjo drugoč popolnoma ulečiti — uzdraviti! Da
je pak Robinson najberže se v pozivanji teh
novih božjih darov tude na jih darovnika z lju—
beznjo ino hvaležnostjo spomnol, od tega se nam
ni trebe meniti.

Po obedu je Robinson v kot sedel, ino pre¬
mišljal, kako je zdaj srečen. Vse se je izmenilo,
ino vse mu je bilo ljubše. Ni bil več samoten;
imel je druga — tovaruša, s kterim se sicer ni
mogel pogovarjati še, pak vemdar dosti na tem
da mu je k veselju ino k pomoči bil, imel je dru¬
goč ogenj, ino v obilnosti vkusnih ino zdravih
jedil, da se je po ljubosti dositega najesti mogel.

,,I kaj li ti zdaj,“ je pomislil, „more bra¬
niti, da bi v radosti ino brez skerbi živel? Uži¬
vaj tedaj teh mnogih dobrot z nebes ; poživlji ize
stada — črede svoje ino zemeljskih užitkov —
pridelkov, kar je naj boljšega, kajti da vsega za¬
dosti imaš, ino nadomesti si zdaj, da v miru ži¬
viš, dobro ješ ino piješ, za to revšino ino silo,
ktero si si pretečene leta izkusil! Petek tvoj za
te delaj; vsej je mlad—jun ino močen, ino to si
si na njem zaslužil, da bi tvoj služebnik bil.“
Tako je Robinson mislil; pak stersnol se je, ko
so mu o tem druge misli prišle*

„Kaj pak li,“ — je pomislil, dalje — „ko
bi vsa ta tva blaženost drugoč konec vzela ? Ako

204

bi Petek umerel? Ako bi drugoc ogenj ugasel ? 4{
Tega se je tako zgrustil, da je mraz po njem
šel. „Pak kako bi le potle bilo , 44  je dalje mislil,
„ako bi se nemarnega življenja ino pak samo-
pašncga privadil — priviknol, ino ne bilo bi to
mogoče da bi opet v svo popredšnjo revšino ino
stradanje vgreznol, ino predse k temu primoran
bil? Nad tem si je globoko vzdehnol.

Pak dalje še si je mislil: Čemu to posebno
pripišeš, da si z božjo pomočjo mnogo slabost
ino nečednost ze sebe odpravil, ko se te je pred
terdno deržala? Ni li resnica, da izgola le samo
delavnosti ino zmernemu življenju, k čemur si dar
do nine — dozdaj siljen bil? ino zdaj bi hotel
črez lenobo ino telesne razuzdanosti — slasti se
v nevarnost podati ino ob zdravje telese ino duše,
ktero si si po zmernosti ino delavnost dobil, se
opet pripraviti? Vari Bog ! 44  Tako pomisliv, seje
vzdignol, ino po dvorku spešno — hitro gor ino
dol hodil. Med tem je Petek ostanke od obeda
v klet znosil ino kakor mu je Robinson zapo-
vedel, lamice molzt šel.

Pak Robinson si je drugoc tako le razteh-
taval: Ako bi od ese dobe pokojno ino leno živ¬
ljenje vedel — peljal bo li tega dolgo, da bi na
vso negdašnjo nevoljo — bedo ino na otčevsko
pomoč ne pozabil, ktero ti je mili Bog zmirom
skazoval? Ali bi ne bil berž napuhnen — ohol,
terdovraten — terdošijn ino boga prazden? I to
je strašno ! 44  je zakričal, ino padne na kolena je
Boga prosil, da bi ga pred tako gerdo nehva¬
ležnostjo obaroval.

205

Se je nekoliko času v globokih milsleh bil
pa je toto ravno vzvelieavno predse vzetje ze
serdčno miscljo stvorih „Onih novih božjih darov
bora sicer pozival, pak vsakokrat z naj vekšo
zmernostjo. Naj prostše jedi ako bi ravno lehko
boljših imel, bodo vseli moje hrana. Svoje delo,
tako kakor do sili čas, bom še tude posle rad ino
neprenehama vpravljal da si ravno več tako po¬
trebno ni. Ve vsakem tejdni jeden den, ino to
bobi sobota, ostanem pri sirovih jedeh, s kterimi
sem se donine živil, ino zadnji den vsakšega me¬
seca tako na samoči prebavim prebijem —
prebom, kakor sem ves pretečeni čas prebil; Pe¬
tek pak tičas noč ino den v mem poletnem pre¬
bitku prebodi/*

Ko je to hvalitveno predsevzetje učinil, je
toliko radost počutil, kakoršnjo po navadi ime-
vamo — imamo, kedar se silimo, da bi svoj ra¬
zum k vekši popolnosti privedli. V serdci je pre¬
vedel, kar ga vse dobrega iz tega čaka, ino je
bil prav vesele moti. Ker je pak nestanovitnost
človečkega serdca, ino tako tude svojega znal,
mu je pripalo, ali bi se ne moglo lehko zgoditi,
da bi predse keda na to dobro napredvzetje po¬
zabil. Da bi je tedaj rude —- skoz — zmirom v
pameti imel, je pomislil, da bode naj bolje če si
nektere vidne znamenja udela, ktere bi ga vsaki
den na to spominale — upametovale, S tem na¬
menom — uroislom vzem sekiro, je nad diro —
luknjo koder je v jazvino vhajal, v pečini tote
besede iztesal: Delavnost ino zmernost,

Nu, otroci! nine vam dar do zautra časi
dam, da bi o tej re'či, ko je v dogodkih našega

prijatelja teliko imenitna, ino vam k dobremu na-
ucenju služi, premislili, če pri tem kaj takega
naidete, kar bi za svoje vlastno dobro posnemati
— nasledovati mogli. Kedar se vzpet snidemo,
mi povejte svoje menjenje ino jaz vam tude svo¬
je menjeuje ovadim — oznanim.

207

Osemnajst! večer«

Drugega dne so otroci zmirom med sobo
šepetali, ino znati je bilo, da nekaj znamenitnega
prednesti hočejo. Pak nič se ni moglo izvedeti,
kaj bi to po pravem bilo, dokler ni ura odbila,
kedar je imel oteč od Robinsona praviti. Te so
se vsi stekli ino se okoli njega tlačili, tako da
je prisiljen bil na travnik uteči, da bi ga ne stis-
noli.

O'ca,  Kaj je? Kaj je?

Vsi.  Prosimo, mili otče! prosimo!

Oca.  Zakaj prosite? povejte po jeden dru¬
gem, da vas razumim! Ljubor, ti začni!

Ljubor.  Jaz ino Tehomil ino Dragotin pro¬
simo, da bi se nam dovolilo, zautra ne obedovati.

Stanislav,  Jaz pak ino Prostirad ino Milica
prosimo, da bi jutre za zautrek ne imeli nego
kos suhega kruha, ino za večerjo nič.

Oca,  Pak zakaj to?

Dragotin.  Radi bi se tude učili sami sebe
premagati.

Tehomil.  Pak hoteli bi se vaditi, gde kaj
gladu terpeti da bi nam keda težko ne bilo, ko
bi stradati morali.

Stanislav.  Pak tude prosimo, da bi nam do¬
volil, jedno celo noč bedeti.

208

Oča.  Pak k čemu to drugoč?

Stanislav.  Lehkič se tude keda prigodi, da
bi nas to nikar težko ne stalo.

Oča.  To me teši — to se mi dobro zdi, ljuba
decica! da potrebo tega uznavate, da bi si ne-
kaj prijetnega dobrovoljno pritergali, ino se, ko
keda inače ne bo, brez toga bi ti učili. To člo¬
veka na telesi ino na duši krepča. Izidi se po
vaši želji — žedosti, pak le s to pogodbo, da to
prav radi — sami radi činite, ste pri tem po¬
kojne moti, ino zravno rečete, ko bi vas to tež¬
ko stalo.

Vsi.  Nas to zaistino ne bo težko stalo.

Hotimir.  Jaz bom se, vi mlajši, kakor vi,
jutre večer postil.

Sveloš.  Jaz pak z vami staršimi ne bom o-
bedoval, ino po noči bom ze vsemi bedel.

Oča.  Prav! Prav! — Vsej morebiti jaz na
poti k dobremu sam jedini zadi ne ostanem? —
Slišite, k čemu sem se jaz razmislil ! Veste, da
sem v junosti — mladosti zlo skažen bil. Da-
vali so mi kavo ino čaj — tej, pivo ino vino piti.
Iz same ničemurnosti — blaznovstva sem se kor
mladenič tabaka privadil, sem ga duhal ino pu¬
hal — šnofal ino kadil — pil —žgal — pražil. Vse
to telo grozno slabi ino medli, ino iz toga nam
toliko potrebšin naizvre, da nam vsako dob kaj
menjka — hibi, ino dava vzrok, da smo, ne mo¬
remo li tega imeti, nepoterpljivi — nevoljni. Če¬
stokrat me glava boli pak bi me gotovo nikar,
ko bi se od mladih nog ne bil toplih ino gorkih
napojev — pijač navadil. To ino razgled našega
Robinsona me je k temu nagnole — privedlo, da

209

sem si umenil, se vsega tega odreci. Od dneš-
njega dne tedaj ne bom več tabaka niti duhal
niti puhal; od dnešnjega dne ne bom vec pil niti kave,
niti čaja, ne vina pak ne piva olu, razve na svoj
rojstveni den ino v nektere prazenike — svetke
gder bomo družki — z drugimi vred troho vina
pili, da bi se tude tega daru božjega veselili, ino
darovniku za — nj hvalo davali. Toto obljubo ve¬
ste da zadosti težko izpolnim kajti da sem uže
star — ino tega davno navajen. Pak nehaj bo! s
tem vekšo bom radost imel, če to vemdar izpol¬
nim. Tude ljudje bodo soperto mermrali; esejpo-
rečej, da sem Diogenes , kteri si je vse, česar
k ohranjenu življenja tako prezlo ne treba, pri-
tergel, na izgled: v sodu je prebival, s pestjo si
vode zajimal itd; ino ovi: da sem zamišljivec —
težkoserdčen, ino da se mi dobro zdi, če se sam
sebe trapiti morem. Tako ti dobri ljudje poreko
pak ljubi otroci, kedar kaj stvoriti hočemo, kar
je pred Bogom ino naša vlastno vestjo prav ino
dobro, se nigdar ne pitajmo: kaj ljudje k temu
porečejo? ampak nehajmo je, govoriti, kar hočejo
mi pak činimo, kar za prav ino dobro uznamo.

Ino tude lekarje — zdravniki — vračeve —
vračniki bodo z glavo nad meno majali, ino mi
ne vem kake nemoči — bolezni prerokovali, da si
prizadevam da bi uajednog na telesi ino na duši bo¬
len biti prestal —nehal. Pak, ljubi otroci! imamo lito
serdce ino to voljo, da bi se na pervlenji pot prirode
— nravi obernoli, tedaj ne prašajmo vračev za
svet — (rat), kajti da so sami od nje odstopili.

Menim, da bo dobro, če vam vse napred
povem, da se iz mojega priklada — izgleda na-

210

učite, da človek mnogo more, c e mnogo
hoče, ino da se nijedna zla razvada v nas tako
globoko ni vkorenila, da bi je, ako le resnično
hočemo, z božjo pomočjo ne izruli — premagali.
Izpervega, moji otročki! bo tega vajenja, ko smo
si je umenili, v zderžljivostjo ino premaganji sebe
zadosti, ino če to srečno prestojimo, posle bo
nam vsako drugo vajenje s tem ležejše. Tedaj
pri tem ostane, vsaki učini to, k Čemur se je ra-
dovoljno razmislil, ino tako se opet k Robinsonu
vernemo.

Zdaj je bil veliko srečnejši, nego kedaj
pervle, kar je na otok prišel. Samo to veliko
skerb je imel, ktera ga še je motila, da se naj-
beržej divjaci drugoč vernejo, ino svoju umorjenu
bratu poiskat priido, ino da te ž njimi drugoč
kervavo bitvo — boj dobi. Na to pomisliv, se je
ves stresel ko bi ize sile vzpet človečko kerv
preliti primoran bil; ino za svoje življenje si je
zravno ne malo v straheh bil. Da bi tedaj sebe
ohranil, se je dolžnost tega izkazovala, da bi ko¬
likor more na svojo vlastno varnost mislil. Uže
davno si je mislil, kako bi si iz svojega prebi-
vališa malo terdino — pevnost — krepost — taber
— grad napraviti mogel; dokler je sam bil, je
videl, da se tega dela kratko nikar ne more lo¬
titi. Zdaj pak, ko je pomoči imel, je lehko kaj
takšega pokusil. Šel je tedaj najviše na verh od-
kodar je to celo mesto pregledel ino premislil,
kako bi začnoti imel, ino berzo mu je to pripalo.
Ni trebalo, ner da bi za spleteno steno okoli ino
okoli prebitka nekaj širši ino globši prekop iz-

211

kopal, iz izkopane persti nasipe zdelal, ino pre¬
kop po straneh s koljem ogradil.

Prostirad.  A kaj je to kolje.

Oca . So derva — polena ertovite, ktere se
pred tabrom — gradom — terdino gosto poleg se¬
be v zemljo zabijo, ino se sploh stakete ali pa-
lisade imenujejo. — Tedaj dalje. V eti prekopje
sklenol, da mali izvirek popelja, ko je nedaleko
proč od njegovega prebitka izviral, ino sicer ta¬
ko; da bi pol tega potoka posredi dvorca teklo,
da bi, ko bi ga lehkič neprijatelje oblegli, za¬
dosti vode imeli.

Dosti težavno je bilo, Petku vse le s ka¬
zanjem na znanje davati. Med tem se je vemdar
Robinsonu udalo, ino Petek je kmalu na breg be¬
žal po različne nastroje — orode za kopanje, nai-
mer po polževe lušine, ino ploske ostre kamene;
pak sta se oba dela poprijela.

Lehko si pomislite, da to ni bilo nikako roč¬
no delo. Prekop, če je imel k čemu biti, sta mo¬
rala bar tri lakte globoke ino najmenje štiri lakte
široko kopati, ino dolg je gotovo osemdeset pak
vsej tude sto kročajev — korakov — krokov sto¬
pinj biti mogel. Ino k temu nesta imela nikak-
šega železnega oroda — nastroja, nikake motike
ino nikakove lopate. Le pretehtajte, kako groz¬
no mora to delo biti! Kolov sta potrebovala do
štiri sto, ino glej, morala sta je le s kameno se¬
kiro obtesati — obkresati ino zaertiti •— ošpičiti;
ino po resnici, to ni tako lehka reč! ino mimo
toga sta od izviranjeka dar k prekopu morala
skoro tude tako globoki žleb — strugo izkopati,
po kterem bi vodo vedla —peljala, ino med iz-

m

virkom ino prebitkom še je gomila bila, ktere sta
tude prekopati morala.

Pak vse te težkosti neso Robinsona vem-
dar odstrašile. Skoz zmerno ino vseli delavno
življenje je tude pri vsakem imenitnem delu serdč-
nejši ino krepši bil, nego razmazani — omeku-
ženi ljudje, kteri so le v lenobi ino slasteh —
nasladah — razkošeh izrejeni, Z Bogom  ino
s e r d č n o ! je bilo jegovo gezlo — pregovor, s
kterim je vsako vekše delo začel, ino vsej vemo,
da od njega pred tude ni upustil, dokler ga ni
dokonjal.

Ino tako je tude zdaj bilo. Oba, on i Petek
Sta vsaki den od božjega rana noter do noči s
botjo ino neprestanoma delala, ino začuditi seje
bilo, kaj vse sta na den s temi ubožnimi nastroji
opravila. K sreči je po dva meseca stalno taki
veter vel — pihal, kir je divjim liudem na Ro¬
binsonov ostrov priiti branil. Ino tako se tude ba¬
ti ni bilo, da bi v čas tega dela na njega pla¬
noti.

Med tem si je Robinson pri sem delu pri¬
zadeval, pomalem Petka svoje besede učiti da bi
bar razumel, kedar bo kaj ž njim govoril; pak
on je bil tako zapopadojočen — umeri, da je v
kratkem času dosti mnogo zapopadel. Robinson
je to tako delal, kakor mi z vami, če vas nemš¬
ki ali latinski učimo; pokazal mu je na to ali
ovo reč, če je bila na očeh, o kteri je govoril,
ino pak mu jo je na glas ino razumljivo imeno¬
val. Ce pak je o rečeh govoril, ko mu jih po¬
kazati ni mogel, mu je je s zamenjemi izjašnje-
v«d — razlagal da ga je Petek razumeti moral,

213

\ T a ti način se je Petek, pred ko je pol leta mi-
nolo, toliko naučil, da si je jeden drugemu svoje
misli dosti jasno — razvidno povedeti mogel.

Tu je Robinson drugoč srečnejši bil ! Dosle
je Petek bil jegov nemi — mirti pomočnik, pak
odšle resnični drug ino prijatelj, tu še je le da-
leče vekše radosti počutil, nego ktere mu je pa¬
piga ze svim nerazumnem šebetanjem naredila.

Petek je zmirom bolje dokazoval, da je mla-
denec zvesti ino dobrega serdca, pri kterim ni-
kakše lesti ino liinbe ni ino videti je bilo, da
svega gospoda z največo odkritostjo ljubi. Zato
je tude on od dne do dne do njega prijaznejši
bival da se je s tako ljubeznjo k njemu naklo¬
nil, da ga je pri sebi v jazvini spati nehal.

Preden sta dva meseca minola, sta s pre¬
kopom okoli jazvini uže gotova bila, ino ker sta
se zdaj za svojo varnost oskerbila, se jima ni
trebalo več tako bati, da bi divjaki na nja pla-
noli. Kajti, pred ko bi kteri iž njih prekop bil
prešel ino kole. prelezel, bi ga lehko s šipicami
do smerti ustreljala, ali pak z dolgim kopjem u-
bodala. Ko sta potem jednokrat Robinson ino
Petek blizo pribregu na gomilo izlezla, odkodar
sta lehko daleko po morji videla, je Petek v to
stran bistro gledal, gder je nekoliko zlo daljnih
ostrovov ležalo, Pak je začnol najednor od ve¬
selja skakati, ino je razne prečudne šale — glu-
mo delal,

Ino ko ga je Robinson upital, kaj bi mu
bilo na misel prišlo ? je izvpil radostno neprene¬
homa skakaje : Hejsa! Hejsa! Onde le je moja
domovina! Tamde prebivljejo moji zemljacij Ino

214

ker se je v licu razpalil, ino z očima iskril, ko
je to pregovoril, je iz tega znati bilo, da do do¬
movine veliko ljubezen ima, ino od žedosti —
želje gori, da bi ta drugoč prišel, Jegovemu go¬
spodi to ni ljubo bilo, akoravno sije Petek za to
ne male pohvale zaslugoval, ker svojo domovino
črez vse zemlje, ino svoje prijatelje ino žlahto
veliko serdčneje, nego vse druge ljudi ljubi, Ro¬
binson se boje, da bi ga Petek k volji svojim ro¬
jakom sčasoma Iehkič zapustiti utegnol, je iskal
ga tega izprašati ino se je dal ž njim v toto
razgovarjanje iz kterega se pootenega Petka še
bolje znati naučite:

Robinson.  Ali bi rad bil, ko bi drugoč med
svimi krajani — rojaki živel.

Petek.  Oj se ve da! močno bi vesel bil, ko
bi opet med njimi bil.

Robinson.  Lehkič bi žnjimi vzpet člove'čje
meso jel.

Petek.  Gotovo ne! poučil bi je pač, da bi
v divjoti več ne živeli, da bi zverinsko meso
ino mleko, pak nikar človečjega mesa jedli.

Robinson , Kaj pak ;  ako bi tebe tude snedli?

Petek.  Tega pak nikar ne učine!

Robinson.  Vsej pak človečje meso jedo?

Petek.  Jedo, pak le ubitih neprijateljev.

Robinson.  Lehko bi si pak ladjico udelal, na
kleri bi se preplavila ?

Petek.  Ano, lehko!

Robinson.  Tedaj si jo vdelaj, ino se k njim
pefjaj.

Petek si je oči sklopil, ino je žaloste bil,

Robinson , Kaj ti je, nad čem ti žališ?

215

Petek.  Žalim se, da je moj ljubi gospod name hud,

Robinson.  Da sem hud ? Pak zakaj ?

Petek.  Zato ker me proč odslati hoče.

Robinson,  Vsej pak si v domovino želiš?

Petek.  Ano, pak vsej, ni li tam mojega go¬
spoda, si tude Petek ta ne želi.

Robinson.  Tvoji zemljaci bi me za sovra¬
žnika imeli, ter me snedli; zato le sam idi.

Po teh besedah je Petek svemu gospodi od
boku sekiro iztergnol, ino mu jo v roko dav, je
glavo nastavil, da bi mu jo raztnol — razsekel.

Robinson,  Kaj to pomeni — znamena?

Petek.  Da bi me usmertil? bolje je, da me
usmertiš, kakor pak da bi me proč poslal!

Pri tem so ga solze polile. Robinson se pri—
pognov mu je v naročje padel ino rekel: „Ne
boj se, moj mili Petek! Vsej tude jaz ne želim,
da bi se keda od tebe ločil, ker te serčno ljubim!
Kar sem rekel, je le zato bilo, da bi te izkusil,
ljubiš li ti mene tako, kakor jaz tebe. Pak gaje
drugoč obinol — objel, ino si solzo obrisal, ko mu
je od veselja iz oka priigrala — priderla. Ko pak
je od Pelka izvedel, da lehko ladjičko napravi,
se je jako razradoval , ino vzeme ga, za roko,
ga je vedel na to mesto , gder je uže sam ne¬
koliko let ladjico delal. Tu mu je pokazal deblo
— ril, kterega še ni tretji del izdolbel, ino mu
je povedel, kolikor času da je pri tem delu stro-
šil. Petek je z glavo majal ino se posmehoval.
Ino ko ga je Robinson uprašal, kaj bi proti te¬
mu imel, je odgovoril, da bi vsega tega dela ne
bilo trebalo, ino da se taka klada — ril veliko
boljše ino spešnejše z ognjem izdolbiti da, Nad

£

216

lem se je Robinson zlo razveselil, ino v hipu ni
inače mislil, nego kakor da bi uže gotovo ladjico
imel, se po morju vozil, ino k terdi zemlji, gder
so Evropčanci , pristal. Serdce je od radosti v
njem tolklo, ko je na svoje bližnje osvobojenjc
pomislih Ino zato je sklenol, da se kmalu za času
rano tega dela loti.

Stanislav.  Zdaj bo pak skoro naša radost proč!

Oca,  Kaka ?

Stanislav,  Ko bo ladjico imel, se berzo po**
pelja; ino ko v Evropo priide, te nam oteč od
njega več praviti ne more.

Oca,  Kaj li bi se nikar rad tega veselja ne
odrekel, ako bi s tem ubogemu Robinsonu osvo-
bojenje izkupiti mogel?

Stanislav,  Aj rad, po resnici! Ie da se na
to spomnol nesem.

Oca.  Vendar pak gdo ve , kaj še se lehko
prigodi, da delanje ladjice ino pak svoje potovanji
drugoč odložiti morata. Bodoče — prihodne reči
so negotove , premenljive, ino po navadi drugi
konec zemljo, nego — kakor se nadejamo — upa¬
mo. Naša nadeja — upazen, ino ko bi se tude
najgotovša zdela nas često lddi — ukanjava; ino
zategovoljo je velma — zlo modro, če se za ča¬
su k temu pripravimo.

Robinson, kir se je tega uže nekolikrat ize
izkušenosti naučil je šel zdaj s Petkom domu, s
tem dobrim namenom — umislom, da svojo
vročo žedost — svojo gorečo željo najmodrejše-
mu ino najdobrotljivejšemu Bogu izroči, da bi jo
izpolnil, dokler boljše, nego — kakor on ve, kaj
bi mu naj najkoristnejšega bilo. Ino tako mi, ljubi
otroci! v podobnem prigodku učinimo.

217

Devetnajsti večer.

Ko so se drugi deu večer drugoč vsi sku-
pili — zgromadili, pak vesali ino dobre volje bili
je oča k njim rekel: Otroci! kako vam je po
postu ?

Vsi.  Dobro, prav dobro!

Oča,  Vidite, jaz sem sc tude živ, če sem
ravno dnes le vode ino mleka pil.

Tehomil.  Ako bi treba bilo, bi še se delje
postil!

Oča.  Ni trebe, da bi se dolže postili; leliko
bi to vašemu zdravju v kvar bilo. Hočete li pak,
vam jaz drugo vajenje ponudim — naveržem —
predložim, ktero bo ravno tako koristno.

Vsi.  Hočemo! Hočemo! mili otče!

Oča.  Dnes nas je vsaki zadosti učinii, po¬
sebno, ker še nekteri to noč bedeti hočejo. Pak
hočete li resnično, da bi prav popolni ljudje bili,
kteri so zdravi ino krepki na tele'si ino na duši, ino
tako tude urni, da k dobremu svojega bližnjega mno¬
go, prav mnogo lehko pripomagajo: čujte, kaj
učinimo!

Jaz vam bom bral spise Starih modereev,
ko so bili učitelje onih slavnih ino preljubih mo¬
žev, kteri so se vam ko sem vam stare dogodke
pripovedoval, tako močno ljubili — dopali, V teh
so ti nauki, ktere so oni moderci svojim učcn-

15 *

213

cem davali, ino po kterih so jih učenci, je pol¬
neče, tako dobri ljudje bili. Vsaki tcjden vara jedno
teh naučenj na deski napišem, ino vam je bom
razkladal. Pak vam vseli rečem, v čem se va¬
diti imate, da bi se taki nauk lehko ino z ve¬
seljem polniti navadili. Res je da vam to tako
lehko ne bode, kajti da se vi pogostama rado-
voljno razmisliti morate, da se mnogega vam mi¬
lega veselja odrečti, pak včasu nekaj grozno so-
peruega terpeti hočete, da bi tode te dušne moči
dobili, ktera nas urne čini, da vsako nedovoljeno
željo v sebi potlačiti, ino vsako izgubo, uterpek
ino vsako pomenjkanje z razumno dobromisclnostjo
prenesti zamoremo.

To se razumi, da vam bomo mi starši ve
vsakem tem vajenji predi hodili, ino da od vas
nič ne pohočemo, razve to kar sami uciniti mo¬
remo, Hočete li k temu privoliti?

Vsi so zakričali: Hočemo! ino so od rado¬
sti z rokami pleskali. V to dobo sc je za nje u-
redila učilniča modrosti ktera se je izvlasti od
drugih učilnic v tem ločila, da so se v njej otroci
le pol ure v tejdni učili, ino v tem, česar so
se naučili, so se najmenje osem dni zaporedoma
po sebi vaditi morali. — Zdaj tedaj drugoč od
Robinsona! je oteč rekel, ino je tako le dalje
pravil :

Jaz sem vam otroci! včera večer povedel,
da se ččstokrat naj gotovejša nadeja nagloma
skazi; ino da se tude Robinsonu, kolikor koli si
je mislil, da bo s kratkim rešen, celo lehko ne¬
pričakovana zmotnjava — napota nameri, ktera bi
ga prisilila da bi še dolže onde ostal; pak tako

219

se je tude res dogodilo, kajti uže drugega dne
mu je ta zmotnjava na pot stopila.

Tega dne je opet nastalo dežnjevno vreme,
od kterega je Robinson skoz veliko let iz izku¬
šenosti vedel, da vsako leto dvekrat, ino sicer
vsegdar v čas ravnodenosti prihaja. Dokler je tej
dežj šel, ino to po navadi jeden ali dva meseca
tičas ni bilo možno kaj delati, ker je silno ino
stalno bilo! Tude Robinson je čutil, da v ti kra¬
jini, če človek v tem času izhaja ino se zmoči,
to jegovemu zdravju zlo na livar priide. Kaj te¬
daj je imel Činiti ? Delanje ladjice je moral od¬
ložiti, ino tej čas v domačem delu prebiti.

Pač dobro je bilo za Robinsona, ko je to
dežjevno vreme pripadlo, ino so dolge temne no¬
či nastale, da je drugoč ogenj, ino če boljše, da
da je tovaruša ino prijatelja imel, s kterim je
leliko pri domačem delu ino v zaupnem razgo-
varjanji čas trošil — travil! Pred tem je te ža¬
lostne večere brez dela ino v temi sam strošit
—straviti moral, nine pak je s Petkom pri sve-
tilnici sedel, ali pak ne daleče proč od ognjiša
delal ino se menil, ano nig dar mu ni bil dolgi
čas, kir človeku veliko zadene.

Petek ga je učil različne maličkosti, s kte-
rimi si divjiaci v svojih potrebah pomagajo; Ro¬
binson pak je njega drugoč druge reči učil, o
kterih oni nikake znanosti ne imajo. Ino tako sta
oba v umenji ino urnosti bolje napredovala —
prospevala, ino z družko skerbnostjo in marlji¬
vostjo mnogo izkusnih koškov izdelovala, kterih
bi jeden ali drugi, ako bi samoten bil, narediti
ne bil mogel. Tu sta tude oba prav spoznala,

220

kako dobro je to, da ludje družki — vkuper pri-
jatelski žive ino neso kakor divja zverina, ktera
nerazumo po sveti teka.

Med drugim je tude Petek umel delati ro¬
goznice iz ličja ktere je tako čisto ino gosto ple¬
tel da je iz njih tude oblačilo — odevalo lehko
bilo. Robinson se je tega od njega naučil, ino
sta jih vkuper toliko nadelala, da jima je vsaki
celo oblačilo imel. Kako se je pač Robinson ra-
doval, da tega težkega oblačila iz togih — ter-
dih ino neizdelanih kož več ne potrebuje!

• Pak je tude umel iz vlakuja, ko je v njem
kokusov oreh obaljen — ovit, ino iz raznih rast¬
lin, ktere lenu podobno vlakno — ličje imajo, niti
ino vervi — konopce — prevezke sukati, ino so
bile mnogo boljše, nego ktere je dozdaj Robin¬
son delal. Iz niti je umel na izvlastni — po¬
sebni način ribičke mreže — seti vezati; ino to
je jima bilo tako vgodno delo, da sta si marsi-
kteri dolgi večer ukratila.

Pri tem domačem deluje posebno Robinson
na to gledal, da bi razum svega ubogega divjega
prijatelja nekoliko osvetil, ino mu pomalem ne-
kakor pravo ino potrebno znanost o Bogu v pa¬
met vcepil — vpravil. Kakor slabo ino blodno
znanje o veri — neboženstvi je Petek imel, leh¬
ko iz nasledujočega razgovarjanja, ko sta je med
sobo imela izrazumite,

Robinson.  Reci mi, prijatelj Petek, ves li
pak, gdo je morje zemljo, zvereta ino tebe stvo-
ril ?

Petek.  Aj vem! To je Tupan uČinii,

Robinson,  Gdo je toti Tupan?

221

Petek.  Germelec — Germovnik —- Perun!

Robinson.  Gdo pak je toti Germelec ?

Petek.  Stari, oj stari mož, kteri je delje ne¬
go vse reči živ, iuo grom dela. Je veliko starši
nego solnce, mesec ino zvezde; ino vse reči k
njemu „0!“ kličejo. (To toliko pomeni, kakor:
Vsi ga vzivajo — na pomoč kličejo.)

Robinson.  Prihajajo li pak kam ljudje v tvoji
domovini, kedar umro — umerjejo.

Petek.  Kako pak; k Tupanu priido.

Robinson.  Gdc pak je on?

Petek.  Na visokih gorah prebiva.

Robinson.  Ga je gdo tam videl?

Petek.  Niši k njemu gor ne priide, razve
Ovakakove, (kar predpostavljene ali pak žčrce
— duhovnike pomeni) kteri k njemu „0 U  vpijo
ino, kar je govoril, nam potle povedo,

Robinson.  Pak je ljudem pri njem dobro,
kedar po smerti k njemu priido ?

Petek.  Oj dobro, če so zde — tukaj mnogo
neprijateljev ubili ino pojeli.

liobihson se je leknol — prestrašil tega groz¬
nega blodu, pak je od se ure gledal, da bi ga v
Bogu ino prihodnem življenji boljše podučil. Učil
ga jo, da je Bog, nevidljive najmogočnejše, naj-
modrejše ino najdobrotljivejše bitje — bitnost —
bivnost, da je vse, kar je, stvoril, ino se za vse
stara — skerbi; sam pak ni nikoli začetka imel,
da je povsode navzočen — pričen — pritomen, ino
vse ve, kar koli mi mislimo, govorimo ino činimo;
da dobro ljubi vse hudo pa sovraži — nenavidi —
studi, ino da za toga delo tukaj ino onde v pri¬
hodnem življenji le teiste srečne učiniti premore,

222

kteri si ize celega serdca prizadevajo, da bi do¬
bri bili.

Petek je toto imenitno ino razveš eliteljno
naučenje z veliko paznostjo ino počtljivostjo po-
sluhal, ino si je globoko v pamet vtisnol, Zmi-
rom vec je iž njega izvedeti hotel, ino ker je
Robinson ravno tako pri volji bil, ga učiti, kakor
on, od njega slišati: je tedaj v kratkem času naj-*
glavnejše resnice vere — naboženstvo tako jas¬
no ino k svojemu presvedčenju — prepričanju po-
razumel, kakor mu je je jogov učitelj prednesti
umel. Od te dobe se je tude za najsrečnejšega
polagal — deržal, da je iz svoje domovine na
toti ostrov prišel, ino sam je to uznal, da je ljubi
Bog pač le zlo dobro ž njim mislil, ko ga je v
roke jegovih neprijateljev izdal, ker bi se inače
z Robinsonom nigdar ne bil zeznanil, „Ino tako
bi, u  je priložil, „bi tega dobrega Boga v totem
življenji nikoli znati se ne bil naučil!“

Od esega času je Robinson svoje molitve
vseli v navzočnosti — pritomnosti Petka opravljal
ino serdce se mu je nad tem gibalo, ko je on z
gorečo nabožnostjo za njim molil. Ino nine sta
oba živela tako radostno ino srečno, kakor koli
dva ode vsega tovarištva odločena človeka živeti
moreta.

Tako jima je preminolo to dežjevno vreme
da si ga celo v pamet nesta vzela. Potle se je
nebo opet počasoma vedrilo—jasnilo ; burljivi ve¬
trove so utihnoli, ino se dežjevni oblači —megli
razegnale. Robinson ino jega zvesti tovariš zdaj
imaje čistše ino toplejše vreme, sta drugoč ležej
oddihovala, ino nove moči dobivše, sta z veselo

223

motjo k delu prikročila — pristopila, ko sta si je
pred dežjem bila umenila.

Petek kakor ti učitelj v stavljenji ladjice, je
hitro začnol ril — deblo izžigati — izpalivati. Ino
to mu je tako hitro ino dobro od rok šlo, da se
je Robinson za tepca imel, ker mu tude tej po-
sredek ni na pamet prišel, Pak vem dar je po¬
mislil za svoje potešenje: „Ino pak ako bi mi to
tude na misli bilo prišlo, vsej pak tega nesem
mogel stvoritij kajti da nesem nikakšega ognja
imel?

Da pak vam povem na kratce, toto ladjico,
ktere bi samotni Robinson morebiti nigdar, ali pak
vsej bar za mnogo let ne bil napravil, sta z je-
dinjeno močjo za dva meseca docista izgotovila*
Ino tu jima posle nič ni menjkalo, razve plaht
ino vesel. Petek pak se je jedncga, ino Robinson
drugega poprijel.

Stanislav.  Kako pak sta plahto napraviti mo¬
gla, vsej je k temu platna treba ?

Oba.  Platna — pertu tkati veš da ni znal,
niti k temu tkalčevskih statev — stolu ni imel;
pak kakor sem vam pravil, je umel te'nke rogoz¬
nice iz ličja delati, ktere divjaci vme'sto plaht —
jader — vetril rabijo — imajo.

Potle pak sta skoro najednog Robinson vesla
Petek pak plahto dodelala; ino dalje nič ni menj¬
kalo — hibelo, nego da bi ladjico na vodo spu¬
stila,

Pak k nesreči je to mesto, gde'r sta jo iz¬
delovala, nekoliho tisoč krokov — stopinj od bre¬
gu proč bilo, ino zdaj se je morala gledati, ka¬
ko jo ta pripravita. Da bi jo nesla, vlekla, ali

224

valjala, k temu nesta moči imela, kajti tla je bi¬
la odviše težka. Kaj sta tedaj činiti imela? Tu¬
kaj je vzpet dobrega svetu trebalo.

Ljubor.  Robinson je drugoč lehko takove
droge udelal, kakarje je tedar imel, kedar je te¬
iste velike kose pečine iz jazvine izvaljeval.

Oba.  I spomnol se je tude na to, pak zdaj
je pokusiv jo vedel, da k temu neso, ino da bi
uajmenje celi mesec valjati moral. K sreči pak se
je potle na drugi, ravno tako prosti posredek —■
pomoček upametoval, kterega se tesarje ino drugi
remeselniki rokodelci v Evropi pri odvaljevanji
velikih tež poslugujejo — uživajo — rabijo ; ino
to so valci.

Prostirad.  Kaki je toti nastroj — orod?

Oba.  So derva podolgovate ino okrogle —
kuljate, ino zato se tude lehko valjati dajo. Pod-
kladajo se pod težo, ktero na drugo mesto pre¬
valiti hočejo, ino kedar to težo le maličko pre-
meknejo, se od sama sebe po teh valceh vali.

Robinson jedva to pokusiv, je k svojemu
veselju ugledal, da se ladjica lehko ino spesno
odvaliti da. V dvema dnema je uže na vodi bila
ino oba sta imela ne malo radost, videče, da je
prav lehko potrebujeta.

Ino tako zdaj nič druga ni bilo trebe, nego
da bi se na pot — vožnjo pripravila, naimer da
bi ladjico, kolikor je nesti mogla, z živežem za¬
ložila, ino pak da bi se na pot, po kterem sta
oba moč tožila, podala. Pak kamo? Petek si je
žedal —• želel na ostrov priiti, odkodar je rodu
bil; Robinson pak drugoč poničemur ni toliko to¬
žil, kakor da bi z ostrova k terdi — pevni zemlji

225

prišel, ino se ondeka ze Špannijoli ali pak dru¬
gimi Evropčani znašel. Petkova domovina je le
blizo štiri mile, terda zemlja pak dvanajst mil da-
leče bila. Ako bi hotela naj pervle k oni pluti —
se peljati, bi si bila nekoliko mil od tote zašla,
ino tako sta se po poti še vece nevarnosti na¬
deti — upati mogla. Pak še druga zmotnjava jima
je na poti bila: Petek drugega pota ni znal, ne¬
go po kterem bi se v svojo domovino plaviti mo¬
gel ; pot pak k terdi zemlji mu je bil izčistega
neznan. Pak Robinson ji je kam menje znati mo¬
gel, kajti da se po tem morji še nikoli ni vo¬
zil. Tu je tedaj dober svet bil drugoč kaj vreden!

Naposledek je Robiusonova želja, da bi dru¬
goč med dobronravne ljudi prišel, vse težkosti
ino nametke — vgovore — sopergovore svojega
tovaruša premagala. Ostala sta tedaj pri tem, da
hitro za goda rano vse priprave za po poti uči-
nita, ino, kakor hitro bosta ugodni veter imela,
se v imeni Božjem k tej strani poplavita — po-
peljata, gder bi k bregu terde zemlje kakor je
Petek menil, naj bliže imela.

Pak tega je dnes, zadosti, kajti da čas ima¬
mo, da bi se tude mi k prebedenju te noči, ko
smo si je umenili, pripravili.

Na to so se skupili — zgromadili — vkup
prišli v stražnici, gder je mati uže različnega de¬
la za nje pripravila, da bi celo noč bede se s
čem motiti — obavljati imeli. Vseli po dva ino
vsaki iž njih posebe so se v vertu v jednem ro¬
gu postavili, ino črez četvert ure sta je drugoč
druga dva pri polni straži z bobnjevanjcm ino pis-

226

kanjem namestila* Ino ko je ura odbila, so vseli
nekaj sadja za počertvljenje pojedli.

To je bila krasna noč po leti. Na jedni stra¬
ni je mesec svetil na drugi strani pak so oblači
vstajali, iz kterih se je stalno bliskalo. Pri tem
je bila sapa po meri topla, ino cela priroda tiha.
Drugi den rano so vsi pravili, da nigdar neso
nijednega dne, ne rečem noči, z veksim veseljem
prebili, kakor toto noč.

227

u vajstl večer.

Oba.  Otroci! Robinson ino Petek imata na
potu vse vkuper, ino tude dober veter. Pripravite
se, da bi jima na veke slovo dali, kajti gdo ve,
izvemo li ali pak čujemo li kedaj drugoč kaj o
nju !

Vsi.  (Z bolestjo — žalosljo vzdehnoče). O
Bože!

Oba,  Ko je Robinson ize svega gradu ize-
šel, je na verhu nad njim v misleh obstal, ino
svemu tovarišu velel, da bi napred šel. Pak še
si je jednor na pamet vvel — vpeljal vse te ne¬
srečne prigode, ko so ga v ti pušavi zadele, ino
serdce se mu je gibalo, da ga je Bog dar do nine
tako čudežno ino prav za prav ze svojo sveto
mogočnostjo obranil. Od velike hvaležnosti se mu
solze iz oči lijaho, ino roke k nebu razpenši, je
z vročo nabožnostjo na glas molil.

Po tej molitvi pokrepčan jc drugoč vstal,
ino še jednor to krajino preglednol, ktcra mu je
tako mila bila, ino ktero je zdaj zapustiti imel.
Ni bilo mu drugače, ner — nego kakor če človek
svojo ljubo domovino zapustiti ima, pak si ne
more upati, da bi jo kedaj drugoč videl. S solz-
natimi očmi je na vsaki strom, pod kterim se jc
keda v senci občerstvil ino na vsako delo svo-

228

jih rok ko je je v potu svojega lica izdelal, lju¬
beznivo ino žalostno pogletlel. Ino to mu je rav¬
no tako k serdcu šlo, kakor bi sc s tolikimi pri¬
jatelji poslovil — razestal — razločil. Ino ko je
posle še svoje lamice vgledal, ko so se pod goro
pasle, je moral za voljo velike bolesti oči od njih
odvernoti, da bi se pred odhodom še drugače ne
razmislil.

Naposledek je vse te težkosti premogel, ino
se spametovav, je roke po celem okraji iztegnol
kakor bi hotel vse, kar je v njem bilo, obimoti
— obinoti — objeti, ino je na glas izklical: „Sre-
čno ostanite vi svedki — svedoki — priče mojega
negdašnjega terpljenja! Srečno ostanite! Srečno
na veke!“ — Poslednje besede uže zavoljo groz¬
nega plača več povedeti ni mogel. Te še je jcd-
nokrat oči k nebu povzdigel, ino se voljno na
pot k morju podal. Ko je odhajal, je na naglem
svojo zvesto papigo zagledal, ktera je za njim
z jednega drevese na drugo letala. Nad zve¬
stobo tega ptičeta vesel je sklcnol, da je s sobo
vzeme, je iztegnol roko, ino na njega poklical.
Papiga mu je hitro na roko zletela, ino na ramo
mu vskočiv je obsedela.

Tako je Robinson k svojemu Petku prišel,
kteri je z nepoterpljivostjo na — nj čakal, ino o-
ba sta v ladjico vstopila.

Bil je 30ti den meseca Listopada rano ob
osmi uri, v devetem letu Robinsonovega prihoda
na ti pusti ostrov, kedar sta ladjičko, jasno vre¬
me ino pogodni veter imaje od zemlje odrinola.
Jcdva pak sta nekoliko tisoč kroko — stopinj
odplula, sta na skale prišla ktere so se črez dve

229

mili daleko ino zavijato pod vodo ino nad vodo
legle — vlekle. Da bi je preplula, sta videla, da
brez očitne nevarnosti ni možno — mogoče ; za
česar voljo sta plahto —jadro inače zavesila, da
bi se na drugo stran obernola, ino se tega ska¬
lovja — pečevja ognola.

Tehomil.  Kako pak sta mogla vedeti, kako
daleče se je skalovje v morji teglo, ko je voda
črež nje rinola — tekla.

0'ca.  To sta lehko poznala z voln - va-
lovja, ktero se v teh mesteh, gder so skale pod
vodo, deli, se više duje ino grozno peni za to
ker je te skale zaderžuje ino pak naglo — prod-
ko razbija.

Jedva pak sta k naj poslednjejši skali pri¬
plula, je ladjica najednog tako berzo začela be¬
žati, kakor bi ne vem koliko plaht na njej bila
zavesila, ino kakor bi jo najhitrejši veter gnal.
Oba se grozno prestrašivše, plahto kmalu zvine-
ta — zvijeta; kaj ti drugače si nesta mislila,
nego da nagli viher ladjico tako silno žene.

Pak zastonj je bilo; ladjica je tude brez
plahte v jednakem begu bila, dokler celo ustra-
šena ne porazumita, da sta na sredi nagle stru¬
ge •— strumene.

- Prostirad,  Kaj li so v morji tude struge —•
strumeni — (prodove).

Oca.  Se ve da! kajti v morji je tako ne¬
ravno, kakor na zverhu zemlje ; tamkaj ti so ver-
hi, gomile ino doline kakor na zemlji; ino zato
se voda, ker odzgora dol teče, s tem nagleje vali
ino odtod se na sredi morja delajo ravno tako
veliki strumeni — struge, kakor je naša Laba (rc-

230

lta), ino zlo naglo beže. Pak zato tudcna tako-
vi strugi za korablje, izvlasti pak za male ladje,
odviše nevarno biva, kajti ni možno, da bi se
tako leliko iž nje otele, ino mnogokrat po pet¬
deset tude več mil daleko po morji zanesene bi¬
vajo.

Milica.  Imel bi rajši na ostrovu ostati! Vsej
sem si mislila, da si paki kako nesrečo na se
navali!

Oca.  Tokrat tega ni učinil iz radovednosti,
tude ne iz lehko miselnost, da se je na pot po¬
dal; pak imel je nažne pričine. Kar ga je tedaj
taka srelo, je bilo božje dopušenje ino Robinson
se je kakor vemo, popred Bogu izročil, da bi ž
njim, kakor bode jegova sveta volja, obernoti
račil.

V esi — toti nevarnosti sta oba vso silo-—
moč uperla, da bi ladjico, ako se da, iz te struge
spravila; pak zastonj! Voda je jako močno be¬
žala ino sta uže bila tako daleko zagnana, da
sta ravino svojega ostrava iz oči izgubila.

Vse se je k temu nagibalo, da jima za ži¬
vljenje gre; kajti bilo še je le pol ure kaj činiti,
ino bili bi jima tude najvišši verhi gor iz oči iz-
ginoli. Ino tako bi posle ko bi se tude ta nagla
voda bila utišila, ne mogla več drugoč nazad k
ostrovu na pot priiti, zato ker nesta dralke —
kompasa imela.

Prostirad.  Kaj je to dralka ?

Tehomil.  To ti kmahu povem! je igla z o-
Cela — jekla —nada, ktera se s kamenem, kir se
dralec — magnet imenuje, nadergne — natere.
Od toga ima ta igla tako čudežno moč, da zrni-

231

roin na polnoč k severu kaže. Tega se plavci
derže ako izvun neba ino vode nič druga ne vi-
dijo, sicer bi na velikem morji berzo zablodili, ino
ne vedeli, na kteri kraj se vezti — peljati imajo.

Oca.  Robinson tedaj ne imaje take dralke,
bi, kakor hitro bi bil ostrov izoči izgubil, ne bil
več pota k njemu našel, Ano kakor grozna ne¬
sreča mu je potem nastajala! le pomislite si! Bil
je vgtian nasredo morja, na mali nevarni ladjič-
ki, ino ni imel razve na nekoliko dni živeža. Ali
se pač kaj groznejšega misliti da?

Pak tukaj se vidno poznava, kako preveliki
zaklad je v sili ino nesreči prava nabožnost ino
dobra vest! Ako bi Robinson tega ne bil imel,
kako bi le nezmerno težo te nove nevolje ino
ozkosti bil prenesel? Gotovo bi bil rad sam sebo
obupal, ino svojemu revnemu življenju konec uči-
nil, da bi tako dolgo ne terpel, ino od strašnega
gladu ne umerel.

Dober Petek, kij v božjem strahu še tako
utcrjen ni bil pak tilde ne kar jcgov gospod skoz
tolikere nesreče pokrepčan, čudo da ni obupal.
Ves medel je veslo položil, ino z bolestjo svemu
gospodi v oči poglcdnovši, pital: če ž njim v

morje ne vskoči, da bi vsej nevolji ino vsemu
terpljenju, ktero jima nastaja, na jednokrat všla?
Robinson je izperva ljubeznivo k njemu govoril,
ino mu gledal moti ino serdca dodati; pak gaje
s prijaznimi besedami nagovarjal, da je tako male
vere, ino na Boga ne zaupa, kteri skoze svojo
moč vse nareja ino ravna, ino ga je opomenol,
na to naučenje, ko mu je je bil pred tem o tej
reči dal. Potem je dalje pravil; Kaj li smo le na

232

zemlji v rokah vsegamogoČnega Boga? Ne vlada
li tude nad morjem ano ne more li, če je jegova
sveta volja, tude temu razburjenemu valovju uka¬
zati, da bi nas drogoc na varno mesto doneslo?
Ali misliš, da jegovi mogočnosti uideš, če v morje
skočiš? Vedi, nepremišljeni mladenčič, da tvoja
neumerjoča duša vsegdar ino na vse večne čase
v nezmernem kraljevstvu božjem poddaua ostane
ino da ni mogoče, da bi se ji po tem dobro go¬
dilo, ako bi kakor vihrivka ino sopernica proti
Bogu, preden, bo od svojega stvarnika poklicana
iz totega življenja ubegla.

Petek je v serci resnico tega čutil, kar mu
je Robinson predstavil, ino sram ga je bilo svoje
malo miselnosti. Ko še ga je pak Robinson pre¬
govarjal, je drugoč veslo vzel, ino oba sta do
potu delala, akoravno jima je vsa nadeja—upan¬
je izginola, da bi juju delo kaj pemagalo. „To je
najna dolžnost 44 , je Robinson rekel, „dokler še le
troho življenja v sebi imava, sva dolžna je ko¬
likor naj bolje moreva, hraniti. Potem pak, ne
more li drugoče biti smeva s tem potešenjem ino
s to gotovo nadejo vmreti, da se je to Bogu ta¬
ko račilo. Ino jegova volja, ljubi Petek, je s po¬
višanim glasom ino vročo gorljivostjo — goreč¬
nostjo dalje pravil, jegova volja je vseli dobra
ino vsegdar modra, da si ravno bije mi slabi ino
medli červički dostignoti — zapopasti ne mogli/ 4
Med te je struga zmirom naglo strula —
bežala — tekla, ino po nji ladjica; ino na dal-
ješnjih ostroveh nesta videla, nego še le lierbolke
— verlie gor. Pak skratkim so se tude ti skrili,
ino nesta več videla, kakor le herbolek jednega

233

verliu kir je naj višši bik Ino tako jima je vse
upanje v kvar prišlo. Pak kedar vsa pomoč na
sveti mine, kedar beda — nevolja nesrečnih ljudi
naj više stopi ino kedar se zdi, da uže nikakega
posrcdka ino nikakše pomoči več ni tedar! ljubi
otroci, tedar božja previdnost očitno iztegne svojo
mogočno desnico, ino nam posredkov poda, na
ktere še niti pomislili nesmo.

Ino tako le se je tude tukaj pripetilo. Ko
uže je Robinson sam menil, da je vsa nadeja
izčista izginola, ino od medlobe vesla več gnati
ni mogel; je na nagloma poznal, da ladjička ta¬
ko silno več ne leti, ino v vodo pogledne je vi¬
del, da ni več tako skaljena, kakor je pred bila.
Ko je pak drugič na vodo poglednol, je porazu-
mel, da se tu struga deli, ino da jejna naj sil—
neja panoga k polnoči — k severu struje — rine
— beži, druga pak se slabša, po kteri je ladjica
plula, zavitinato k poldnevi — k jugu obrača.

Poln radosti je zaklical k svemu drugu, kir
je na pol mertev bil. „Gor! Gor! Petek! Bog
hoče, da se otmeva — rešiva!“ Povedel mu je
vzrok svojega upanja, ino od veselja oba ple-
sajoča, sta se drugoč vesel lotila, ktere sta rav¬
no od velike slabosti odložila. Pokrepčana z ne-
pričakavanim upanjem obranjenja svojega živ¬
ljenja, sta se opet z velikim prizadevanjem proti
strugi upirala ino k svojemu naj vekšemu veselju
ugledala, da jujni trud zastonj ni. Robinson kir
je tako dolgi čas črez tolikere nesreče poučen
bil, da bi na vsako reč dobro pazko imel, je po¬
znal, da mu tude toti veter ni dober. Zato je tu¬
de kmalu plahtu—- jadro razesterel — razpnol, v

16 *

234

ktero je veter močno vel — dul — pihal, ino ker
sta oba z vesli jako pomagala, sta skoro to nei-
zrečensko radost počutila, da sta iz te nagle
struge izbegla, ino na tiho morje stigla — prišla.

Petek je od veselja plakal, ino gor skočiv
je hotel svojemu gospodi okoli vratu padnoli.
Pak Robinson mu je dal izrazumeti, da bi ma-
ličko počakal, ker še jima mnoga težkost ino delo
nastaja, preden pomisliti moreta, da bi celo os¬
vobojena bila. Kajti po tej strugi sta bila tako
daleko zagnana, da se jima jujni ostrov ni dru¬
gače prikazal, nego kakor bi neočitno černo zna-
menjcc, ktero se naj zadi kakor v nebezi vzna-
ša, videla,

S to dobro nadejo pokrepčana sta še se z
vekšim trudom upinala, ino ker je veter po južni
strani k ostrovu, ko sta se k njemu plavila, po¬
godi ino čerstvo vlekel sta drugoč črez malo na
ostrovu gore smotrila — vzerla.

„Dobre moti ! u  je Robinson na Petka skri-
čal, kir je predi sedel, ino k ostrovu s herbtom
obernen bil; dobre moti, Petek najne bede bo
berž konec! Jcdva je to povedel, je ladjica v
nekaj tako močno terčila da sta oba plavca ze
sedel spadla. V hipu je tude ladjička obstala, ino
kmalu so se erež njo valove prevalili

Mati , Rada bi pač, kakor vi, večerjo opu¬
stila, ako bi s tem ubogemu Robinsonu pomoči
mogli pak zdaj moramo iti. Večerja na nas čaka
Ljubuška je uže dvakrat klicala.

Vsi.  Žal! Žal !

235

Jedcu tno dvajsti večer.

Nekteri.  Le berž, ljubi otče! da bi najpervle
slišali, kako je z ubogim Robinsonom bilo.

Oca.  Ravno kedar si je mislil, da je uže
resen, ga je nova nesreča, kakor ste slišali, vjela,
ktera bi pač leliko veliko vekša bila, nego iz
ktcre sta malo pred tem izvezla — prišla. Lad¬
jica je naglo vgreznola — vveznola, ino so uže
valovi v njo šterkali. Bila li je to peč— skala,
na kteri je ladjica terdno stala tedaj ni bilo druge
pomoči, ner da bi duše Bogu izročila,. Pak Ro¬
binson, se ne mude, je v tem hipu dno v vodi
z veslom obiskaval, ino našedši, da je okoli ino
okoli ladjice terdo, ino da voda črez dva Iahta
globša ni; se nič ne razmišljaje je v vodo sko¬
čil, ino Petek za njim, ino k svemu velikemu o-
beselju sta zgledala, da je to le me'l — melčina
— plitvina — prod, pak ne skala, na kteri je lad¬
jica uvezla.

Oba sta vso moč napnola, da bi ladjico
drugoč nazad v globljejšo vodo porinola. To se
jima je dalo, ino ladjička je jela pluti, ino oba
sta v njo skočila. Ko sta potem našterkano vodo,
kakor sta z vesli ino rokami le mogla iž nje iz-
pravila, sta sklenola, da bosta previdnejša, ino
se brez plahte — jadra vezeta peljata tako da

236

bi ladjico, kamor bi hotela, varneje rudati mogla.
Plavila sta se poleg meli — produ s to nadejo,
da jo skoro mineta.

Pak sta se morala gotovo četiri ure peljati
preden se jima je nadeja izpolnila, kajti tako da-
leko se je ta mel od polnoči k poldnevi tegla.
Robinson je v pamet vzel, da se ravno na to
strano vleče, gder je on pred devetimi leti tonol
ino da je to ravno ta mel, na kteri je toistokrat
korabelj uveznol, ino se več genoti ni mogel.

Naposle'd sta drugoč prišla na pogodno vodo
ino kolikor sta le mogla se uperše, sta se na
ravnost plavila k ostrovu, ko jima je nine celi
pred očmi bil. Tu sta potle k bregu priplula, rav¬
no ko je solnce zahajalo, ino vsa umedljena, pak
nad svojim osvobojenjem nezmerno razveseljena,
sta na zemljo izstopila.

Nijeden jima celi den nič ni v usteh imel;
ino zato se tude dočakati nesta mogla, da bi domu
prišla, ino sta pojedla vso zalogo živeža, ko sta
jo pred s sebo na ladjičko vzela. Pak sta ladji¬
co v mali zatok — zaliv potegla, ino sta se ze
vsem, kar sta na — nji imela, domu vernola.

Robinson ino Petek sta se po teh mnogih
nevoljah ino težkosteh, ko sta jih na morju pre¬
stala, v počinek podala; Petek je uže skoro dre¬
mal, ino Robinson še je Boga goreče pomolil, da
ga je drugoc pred smertjo ohranil,

Mi bi to tude lehko učinili, pak ker še po-
zdno ni, preskočim to noč, ino vam povem, kaj
se je drugega dne zgodilo.

„No Petek,“ je Robinson pri zauterku pital

237

„ne hotel bi se se jednor z meno vagati,
kakor včera ? £ ‘

Petek.  Obari Bog!

Robinson . Tedaj si voljen na tem ostrovi
z meno življenje prebaviti — prebiti?

Petek.  Ako bi tukaj le tude moj oteč bil,

Robinson.  Kaj li še imaš otca?

Petek.  Je li ti čas ni umerel, —

To povedev je koriin položil, ino gorke sol¬
ze so ga polile. Robinson se sponniov na svoje
starše, se je tude v serdci genol, ino zavoljo jo¬
ka besede pregovoriti ni mogel. Oba sta dolgo
sedela pogrožena v terpkih — trapnih — težkih
misleh.

Robinson , Bodi dobre moti, Petek! tvoj oteč
še brez dvojbe živi, ino bo li božja volja, se kar
naj pervle k njemu preplaviva ino ga k sebi v-
zemeva.

Petek to sliše je takovo radost počutil, da
je dopovcdeti ni. Glasno je jokal, ino se vzdigši
je Robinsonu k nogam padel, se jih z obema ro¬
kama oklenol, ino od groznega plača besede ni
pregovoriti mogel,

„Otroci!“ je mati zavpila, „glejte, koliko lepi
izgled ljubezni do staršev imate tu nad tem div¬
jim človekom! Nad divjim človekom, kteri svoje¬
mu oči ne za dobro iz rejenje, neli za učenje,
ampak le za golo življenje, ino sicer za prerev¬
no življenje kaj zahvaliti ima ! £t

,.Res je u  je oteč dalje pravil, „Bog je lju¬
bezen ino hvaležnost do staršev vsem ljudem v
serdca vcepil — vsadil! — Ino kako grozni hu¬
dobnež bi tedaj biti moral! — ko bi predse gdo

238

med dobronravnimi ljudmi taksi bil — kteri bi toto
prirojeno nagnenje v sebi potlačil, si staršev svo¬
jih črczc vse ne važil — štimal, pak jim skerb
žalost ino bolest delal! Ce bi se keda priname-
rilo, da bi s takim hudobnim človekom kaj oprav¬
ljati imeli, tedaj se pod jedno streho ž njim ne
spravljajte! Varujte se jegovega tovarištva kakor
kužne rane, ino kakor tega, kirje tilde k vsaki
drugi hudobnosti uren, ino kir pravični božji šibi
nikedar ne uide.

Ko se je Petek posle drugoc nekoliko spa¬
metoval, ga je Robinson uprašal, če pot, k svo¬
jemu domu prav ve da bi se drugoc takove ne¬
sreče kakor včera bojati ne morala ? ino Petek
ga je uistil—zagotovil, da mu je tej pot dobro
znan, da si ta tude v noči priiti upa, ker je pre
— ve — boje često poleg bil, kcdar so se jegovi
rojaki sem preplavili ino svoje vitežke — junač-
ke gode slavili — obhajali.

Robinson.  Ali si tedaj čestokrat poleg bil,
ko so ljudi sbijali.

Petek.  O se ve!

Robinson.  Ino si je pomagol tude jesti?

Petek.  Bogu žal — Bogu bodi potoženo, te-
dar še nesem vedel, da bi to kaj zlega bilo!

Robinson,  V kteri strani pak ste prihajali k
najnemu ostrovu?

Petek.  Vseli na poldenji, kajti ta stran nam
je naj bližša, ino tam tude mnogo kokusovcga
drevja raste.

Robinson je iz tega še očitneje poznal, da
ima Bogu gotovo velike zahvaliti, da ni dopu¬
stil, da bi v poldenji strani pri tem ostrovu bil

239

tonol, inače bi bil divjakom v roke prišel, ino u-
krotno smert stvoriti moral. Pak še jednog je
Petku obljubil, da se ž njim vkratkem po otca
poplavi ino pak zdaj ni bilo mogoče zavoljo dela v
vertu, za ktero je zdaj ravno najpogodnejši čas
bil.

Zato sta tude k temu delu kmalu segla. Ro-
binson ino Petek sta kakor za stavo kopala, ino
kedar sta uro počivanja imela, sta stalno premiš¬
ljala, kako bi si zmiroin potrebnejših nastrojev —
orodov napravila. Robinson, kterijeza izmišljanje
reči prebrisane glave bil, ino pri dehupotcrpežljiv,
si je skoro zmislil, kako bi tude grablje napra¬
vil, akoravno je dirke — luknjice za zobe v njih
z ertaslim kamenem — si lehko pomislite kako
dolgo! vertati moral. Petek pak je počasoma s
kamenim nožem izrezal dve lopate iz tako ter-
dega lesu, da ju skoro, kakor bi iz železa bili,
lehko potrebujeta.

Ino zdaj Robinson ni imel več na tem za¬
dosti, da bi se le za naj potrebnejše reči staral;
ampak je pomalem tude na to mislel, kako bi si
svoj prebitek okrasil. Ino tako, ljubi otroci! je
na sveti zmiroin bilo. Dokler so ljudje Je na to
misliti morali, kako bi si kruha dobili, ino zc
svojim življenjem varni bili, jim nigdar ni pripa-
lo, da bi se takovim umenjem oddali — se jih
lotili, ktere so jedino za to, da bi reči, ko je na
očeh imamo, okrasili — uresili, ino svoji duši
žlahtnejše naslade, kakor so telesne, napravili.
Pak, jedva so se s preživitkom ino varnostjo za¬
dosti oskerbeli so tude na to pomislili, da bi, kar
je lepega, z užitccnim — koristnim, ino kar je

240

prijetnega, s potrebnim spojili — združili — zje-
dinili. Ano, odtoda ravno so postale umenja, ka¬
kor staviteljsko; zidarsko ino tesarsko, malarsko

— živopisno, rezbarsko — kiporezno, godbeno

— musično, ino vse druge, ke kterim je posebne
urnosti treba, ino ktere so pod imenem lepe
u m e n j e obsežene — zapopadene.

Robinson seje prede vsem vertničtva- ogradničtva
poprijel, da bije popravil ino okrasil. Vcrt — ograd
je poredome razdelil v lehe — ogone, med kte-
rimi je po vervci — konopcu stezice napravil, za¬
sadil žive plote ino lope ~ šeni — besedke; je-
den kos vertu je odmenil — odločil za cvetice-—
rože, drugi za zelenje, ino tretji za cepige—ce¬
piče, gder je nasadil citronovih drevesc, kar jih
je gde našel, ino mnogo drugih sadik — sajenic,
na ktere je cepce — letorasli — mladike s kruš¬
nega stromu cepil: (pozabil sem vam pervle po-
vedeti, da je jednor ide skoz les — gozd še je-
den taki strom nalezel.)Na to delo je Petek posebno
debelo gledal, kajti doumeti ni mogel, k čemu bi
to bilo, dokler ga Robinson ni poučil.

Takaj sta mnogo koruna ino turšice zasadila
ino ker je naj beržej ta zemlja v ugoru — prahi
paru ležala od stvorjenja sveta, je na nji vse zlo
obilno ino rodovitno raslo. Med tem sta takaj ribe
lovila, kajti Petek je, kor sem tuonda pravil, v
tem dežjevnem vremeni mrež nadelal. Vseli sta
nalovila veliko veČ, nego li sta potrebovala; za-
tore sta, kar jima je prebilo — preveč bilo, dru-
goč v morje vcrgla; kajti Robinson je rekaval:
Darov božjih ne imava nikoli več vzeti, nego kar
za potrebo doide, ino to bi bila velika brezbož-

241

nost, alco bi več zveret, ko nama neso v kvar,
zagubila, ner vsaki den za svoj preživitek po¬
trebujeva.

Pri lovitvi sta se običajno — navadno ko¬
pala. Robinson se je zlo zlo čudil, s kako obert-
nostjo — urnostjo — gebljivostjo je Petek plaval,
ino se potapljal. On si je tolikokrat navlas breg
iziskal, gder visoka skala bese —je bila, ino ob
ktero se valove nagloma bijaho •— so bili. S te
skale je s smehom skočil med vale ino nekoliko
drobcev—minut je ostal pod vodo, daje pri tem
Robinsonu ozko bilo, pak je opet na vodo vipla-
val—izplaval, se navznak položil, da bi ga valove
kolebali—zibali, ino je delal različne glume, ko bi
vam o njih širje govoril, bi se vam pač never¬
jetni zdeli. Robinson se pri tem ni mogel zadosti
te veliki urnosti človečke prirojenosti načuditi, če
se naime k malu izmladega uriti — vaditi začne.

Drugi čas sta se z lovino — lovijo — lovom

— gonbo obveseljevala; kajti Petek ni le umel
loke ino sipice dobro delati, temoč tude izverstno

— dobro streljati. Streljala sta ptice ino mlade
lamice, pak vsej nikoli več, nego kar sta jih vseli
potrebovala, zato ker je Robinson, kor sem uže
upomenol, po pravici za greh deržal, ako bi se
stvar, bodi si kaka koli, le za kratek čas, ali
pak za nič ino nič trapiti — močiti ino usmertiti
imela,

Kakor koli je sicer Robinson dobrega Petka
z razumom ino mnogo urnostjo daleko prestignol

— presegel — prehitel, je Petek vemdar drugoč
mnoge maličkosti umel, ktere so popred jegove-
mu gospodi neznane bile, ino ktere so jima zdaj

242

celo prav prišle; umel ti je iz kosti kamenev,
polževih lušin — škorlupin ino drugih reči raz-
zlicne posode delati, s kterimi lehko reč tako do¬
bro izdelujeta, kakor bi železne nastroje — orode
imela. Tako je postavim iz človečje gnati, ko jo
je po nagodi nalezel, dleto udelal, iz grol stru¬
galo — pilo, iz lušine nož, ino iz ostre ribje ko¬
sti pilo ino tako tude druge reči. S temi nastroji
je naredil mnoge male potrebnosti, ktere so se
jima v domu za vekšo legoto dobro ugodile.

Posebno se je Robinsonu to dobro ino ime¬
nitno zdelo, da ga je Petek naučil, kako bi iz
ovočo — sadja krušnega drevese testo udelal,
ktero je kakor pri nas kruh zaužitno bilo, ino je
tude v nečem kruhu podobni vkus imelo. Divjaci
to testo sirovo uživljejo ; Robinson pak je je pred
na gorkem kameni upekel, ter pak skoro kakor
drugi kruh jedal.

Potle še se je od Petka naučil, da se tude
bob, tako rečeni kakov, potrebovati more, ktere-
ga je jednor po ostrovu hode našel, ino nekoliko
zern na' dobro srečo v tobolec — torbo verjel.
Te zerna je zagernol kakor korun v gorki pepel,
ino nehal, da so se spekle. Pak je iž njih bila
dosti prijetna, ino poleg toga velma zauživna ino
zdrava jed.

Ker je pak Robinson vsako reč še vseli
bolje izkusiti hotel, tedaj je takaj te spečene
zerna med dvema kamenema razeterel — razmel,
potle v lonec vsipav, ino na nje lamičjega mleka
naliv, k ognju pristavil. Kako se je čudil, ino
koliko radost je imel, ko je te skuhane juhe —
polivke okusil ino poznal, da je to prava čokolada.

243

Milica.  Te je nine tude čokolado imel?

Oča.  Je samo da v njej korenja ino cukra
ni bilo — Tako je počasoma dobri Robinson skoz
več posredkov k svemu preživljenju ino pote-
šenju dobival. Pak k njegovi polivali moram reči,
da od svega predsevzetja vemdar ni opustil, am¬
pak je tako čedno ino prosto živel, kakor je bil
začel.

Ino hodil je sedaj često s Petkom daleče
po ostrovu, ino izvlasti v teh dneh, kedar je div¬
jakom odporni — soperni —protivni veter ve'l;
ino tako sta se kar bodi nalezla, kar se jima je
goditi — ugajali moglo.

Tičas sta ograd — vert celo zdelala ino
si den ustanovila, gdar se na Petkov ostrov pre¬
plavita, ino odtoda jegovega otca s sebo privežeta
— pripeljata. Kamor bolje pak se je ti čas bli¬
žal, tam gošse — česteje si je Robinson v serdci
mislil. „Kaj li? ko bi pak Petkovi krajani s te-
bo vemdar kakor z neprijateljem ravnali. Ko bi
na jegovo besedo nič ne deli, ino bi se on sam
tem ukrotnikom, kir po človečjem mesu tako že-
lečno hlepe, v žertvo podati moral ?“ — Ni se
mogel zderžati, da bi te svoje skerbi Petku ne
ovadil — neoznanil. Petek pak mu je terdil, ino
za Boga se mu rotil, da ne ima pričine se bati,
ker sve krajane zna , ino zaisto ve, da nikogar,
gdor jih neprijatelj ni, v naj menjši reči ne ura-
zijo — užalijo. Robinson je bil presvedčen —
prepričan, da bi toga ne govoril, ko bi to res ne
bilo. Zato je vso ozkost ino starost —• skerb ze
sebe zloži), veril počtenosti svega prijatelja, ino

244

na tem ostal, da se drugi den rano v imeni bož¬
jem ž njim poplavi — pelja*

Za toga delo sta ladjico, ko sta jo pervle
na breg potegnola, opet na vodo spustila, ino jo
na kol v zemljo zabiti uvezala. Pak sta večer
s pečenjem koruna ino s pripravljanjem drugih jedi
za po poti, da bi bar za osem dni hrane imela,
prebila. Petek je pri tem dokazal, da tude v ku¬
harstvu nekaj umi, ino je svega gospoda naučil,
kako bi se cela mlada lamu a, ko jo je ravno
ustrelil, spešneje ino mnogo perličeje, nego na
ražnji upečti mogla, Učinil je to tako le :

Izkopal je v zemlji blizo dva črevlja globoko
jamo, ktero je po verstah s suhimi dervi ino krc-
menjem napolnil. Potic je derva užgal, ino lamico
nad ognjem deržal, dokler ni vse sersti — dlake
opalil, pak jo je s polževo lušino tako čisto oš-
krabal, kakor bi jo bil z vrelo vodo oparil. S to
le lušino je lamico razrezal ino drob iž nje vzel.
Ti čas so derva na ogelje zgorele, jama se je
dobro iztopila ino kamenje razpalilo. Pak je hitro
iz ogelja kamenje izmetal; drobet razbeljenega
kamenja je vergel na dno v jamo, ino jo s čerst-
vim — presnim kokusovim listjem prekril. Na nje
je položil lamico, jo drugoč z listjem prekril, ino
ostalo razpaljeno kamenje na njo metnol. Te pak
je celo jamo s perstjo zasipal.

Po nekoliko urah je jamo opet izgernol, ino
lamico iztegnol, Robinson košek te pečenke oku-
siv je viznal — ovadil, da je veliko perhčejša,
sočnatejša ino vkusnejša, nego da bi se na ra¬
žnji pekla: ino je tako umenil, da bo prihodnič
vseli v razbeljeni jami pekal.

245

Dragotin.  Tako delajo tude Otahajti, gder
pse peko!

Oča,  Prav imaš.

Stanislav.  Pse ? Iva li pesje meso jedo ?

Dragotin.  I veš da! vsej smo to v cestopisu
četli — brali; ino Angličanje terdijo, da ono do¬
bro diši.

Nekteri,  Pesje meso ? fuj!

Oča.  Vejte pak, da onde psi inače nego li
naši živo; ne jedo mesa, temoc samo ovoče —
sadovje, ino tako mora jih meso tude celo dru¬
gače dišati, nego li meso naših psov.

Otroci! vse je za pot prigotovljeno, Nehaj¬
mo tedaj, da se naša potnika izspita — naspita,
ino jutre vidimo, kako bo dalje.

246

Dva Ino sl vsi j s t i večer.

Oca.  Robinson ino Petek sta jedva uro spala,
kar je grozna burja nastala, ino Robinson se je
prebudil. Burljivi veter jc strahovitno fučal — dul,
ino grom je trešil, da se je zemlja tresla. „Čuješ
li Petek ? a  je Robinson pital, bude svega tovariša.
„Joj!“ je on odgovoril, ko bi naju to na morji
bilo sretlo ! ino jedva sta se tako zmenila, kar
najednor uslišita germot, kakor bi daleko odsod
iz dela — topu izstrelili. Petek je mislil, da je
grom udaril, pak Robinson je terdno na tem ob¬
stal, da je strel iz topu slišal, ino se je nad tem
zlo razveselil, Spešno je z loža izskočiv, v ku¬
hinjo bežal, ino Petku velel, da bi za njim šel.
Te popadne gorečo glavnjo — ogorek, je po lest¬
vici gor lezel. Tude Petek je lezel, da si ravno
ni vedel, kaj bi jegov gospod činiti hotel. Na te¬
meni — ertu vcrhu je spešno ogenj razdelal, da
bi tem, kteri bi moreda v nevarnosti bili, znamen¬
je dal, da pri njem utočiše — pribežiše naido.
Kajti da je menil, da je negder blizo korabelj
v nevarnosti, ino da to z izstreljenjem iz topu
vadi — na znanje dava. Pak jedva — komaj se
je ogenj pismenem vnel, kar je grozna ploha
najednog ogenj drugoč ugasila, Robinson ino Pe¬
tek sta bila prisiljena v jazvino zlesti, da bi ju
povodenj ne ujela,

247

Zdaj še le je burja razsajala — divjala,
peršalo — le lilo je kor iz ročke, ter se je ger-
miljavca vzdigla, da so jima vlasje kvišku vsta¬
jali, Grom je bil stalno za jedendrugim; akoravno
se je Robinsonu dozdevalo, da je med tem še
nekobkrat iz topu izstreliti cul, na posled si pak
je le vemdar pomislil, da bo najberžej tej tres-
kot le od gromu. Ničmenje se je celo noč s tem
tešil — dobro mot delal, da je korabelj k njego¬
vemu osvobojenju blizo, da pred kor sled tej ne¬
varnosti, v kteri je sedaj bil, srečno uide, ino da
njega ino jegovega tovariša v Evropu odveze —
odpelja. Berž čas še je desetkrat ogenj iz nova
razvneti’ hotel, pak ti neprenehani dežj ji je vseli
ugasil. Ni bilo tedaj druge pomoči, ner da bi za
te nesrečnike molil, kar je takaj z najvekšo vro-
čnostjo učinil.

Stanislav.  Tedaj se burje ni več toliko bal,
kakor inda?

Oča.  Brez dvojbc se je tega blaznivega —
odurnega •— neumnega strahu znebil, ino kaj mi¬
sliš, zakaj ?

Stanislav.  Zato, ker ga zla — huda dušna
vest ni več gnetla — sipala—pekla.

Oča.  Prav! ano berž takaj za to, ker je
zdaj prav za prav presvedčen — prepričan bil,
da je Bog Bog ljubezni, ino gdor je nabožen,
ino dobro tvori, da ga nič sresti ne more, kar bi
mu posle k pravemu dobremu ne bilo.

Še le ko se je razdenilo, je burja utihla; Ro¬
binson Petka s sobo vzem, je v strahu ino nadeji
-— upanji na breg bežal, da bi izvedel, če je do¬
bro slišal, ali ne? Pak kar sta tuka najpervle smo-

17

248

trila — zavidcla , jima je bilo strašno žalostno,
pak izvlasti ubogemu Petku; kajti ta nesrečna
burja —■ (fortuna) jima je ladjico utcrgnola ino
daleko na morje zanesla. Bil je to pač dreseli —
žalostni pogled, kako je ubogi Petek žaloval vide,
da mu je ta dobra nadeja, da bi se ze svim do¬
brim otcem opet videl, najednog izginola. Oble¬
del je korti stena, za dolgo času ni ne besede
pregolčal — pregovoril, ino oči imaje k zemlji
sklopljene, je stal, kakor da bi v njem ni duše
ne bilo. Pak se je pustil v glasni plač, z rokama
lomil, se v persa bil, ino si vlase z glave er ral
—— pipal — tezal. Robinson, kir se je iz vlastne
nesreče poučil, da bi tilde, kakor drugi nesrečni
človek, občutljivega serdca bil, je imel nad to
jegovo žalostjo veliko smiljenje, ino ga je z lju¬
beznivimi ino prijateljskimi besedami drugoč k ra¬
zumu privesti — spraviti gledal. ,,Gdo pak ve, 44
je rekel med drugim ,,k kolikemu dobremu da na¬
ma je to, da sva se ladjičkc znebila ? Gdo ve,
kako veliko korist je ta burja, ko je tega kriva,
nama ali pak drugim napravila ? 44  — „Lepa ko¬
rist ! <c  je Petek s terpkimi besedami odgovoril;
„odneslo nama je ladjico, ino to je vse!“ — Ino
ker ti ino jaz, „je Robinson rekel, u  ma—midva
človeka slabega razumu, nikakega drugega učin-
ka — posledka te burje ne čutiva, krom — razve,
da nama je ladjico zanesla; tedaj misliš, da tude
Bog, toti naj modrejši vladavec nikakše druge
pričinc ni imel, da bi jo poslal? Nerazumni člo-
veče, kako pak se podstopiti — opovažiti moreš,
delo — skutke velikega Boga posojevati — soditi! ?

„Pak vsej, k kaki koristi bi le tude nama

249

mogla biti ? a  je Petek prašal, — ,,Za kaj le mene
za to pitaš je Robinson odgovoril. „Sem li jaz
vsegavedočen , da bi umisel — namen Gospodina
celega sveta porazumcl ? Domišljati se vemdar
morem tega ali onega, kedo mi pak pove, da sem
ugodel — ngonol ? More biti da se je na najmen
ostrovu na kupilo — nabralo mnogo nezdrave pare
— sopariee — sape, da je burje trebalo, ktera
bi jo razegnala, da bi ne zbolela ali celo ne umerla!
More da bi nama ladjica, ko bi nama bila ostala,
lehko na slcazo — v skvar bila! More da — pak
k čemu toliko besed, zadosti je tega, da veva, da
je Bog, kir vetrom zapovedavlje ino da je ti Bog
modri ino dobrotljivi Oteč celega stvarjenja. u

Petek se je spametil, obžalil svoj nerazum,
ino se v voljo Božje previdnosti izročil. Tičas je
Robinson po širokem morji povsddc oči obračal,
če gde kaki korabelj smotri. Pak zastonj , nigder
ni bilo nič videti. Pak je videl, da se je le mo¬
titi moral, ino da ti tresket, kteri je nekolikrat
slišal, ino za streljanje iz topov imel, druga nic
ni bilo, ner grom, kteri je tolikrat udaril. Tega
žalosten, da se je v toliko dobri nadeji ublddil,
se je drugoc domu vernol.

Pak doma ni imel nikakega pokoja, nikake-
ga stanja; rude — zmirom je korabelj, kakor bi
pri njegovem ostrovu zakotvljen — z mačaki ufer-
jen bil, na očeh imel. Izlczel je tedaj iznovega
na verh, odkodar je celo izhodno pobrežje prc-
glednoti mogel; pak neti odsoda ni mogel tega
ugledati, kar mu je jegova radostna senja pred¬
stavljala. Pak na tem še zadosti ne imaje ino
v misli s tem nemirnejši, je drugoc skokoma na

17 *

ini — drugi verh bežal, kir je mnogo višejši bil,
ino s kterega je tude zapadno pobrežje ugledati
mogel. Kor strela je bil na njem, ino pogledne,
odsod k izhodni strani — Bože! kako močno se
jc zaradoval ino lekel — stersnol, ko je userel —
uvidel, da se vcmdar ni motil! !

Vsi.  Kaj je videl? Kaj je videl?

Oča,  Karabelj je videl, ino sicer tako očc-
vidno, kakor koli je oddaljen bil, da več dvojiti
—- somniti — pohibovati ne more, ino k vsemu
temu je to bil preveliki korabelj. Prosim vas, de-
čica! ne trapite — močite me zastonj, da bi vam
jegovo radost, kor se vekša pomisliti ne da, do¬
povedoval. Jedva sopoč ■— sapo predihajo je
zad — nazad v jazvino tekel; vzel zbrojo — orož¬
je, brez kterega nigdar ni izhajal, ino k Petku,
na kterega je le s čudovanjem gledal, ni mogel
nič druga rečti, ner: „S6 tu, oj hitro! hitro!“
Kakor strela je izlezel po lezvici, ino k bregu
bolje letel, ner bežal.

Petek iz te raztergnene misli, naglosti, ino
očitnega govora svojega gospoda inače ni sodil,
ner da so divjaci tu. Pak je zgrabil orožje, ino
takaj tako hitro za njim bežal. Crez dve mili
sta imela dobro iti, preden sta na breg prišla,
gder je korabelj, kakor se je Robinsonu videlo,
proti njemu zakotvljen — zasidran stal. Ino zdaj
še le je Petek izrazumel, o čem je govor bil. Ro¬
binson mu je zdaleka korabelj pokazal, na kferi
je on oči iztresi], kajti kolikor koli je vzdaljen
bil, je vemdar dobro lehko razeznal, da je sto¬
krat veči, nego najvekša ladja ize vseh, ktere
je dosihmal kar je živ bil videl.

251

Robinson od radosti ni vedel kaj činiti, ali
kaj govoriti. Zdaj je skakaj zdaj kričal, ino zdaj
drugoč Petku v roke padne je s solznatima očima
prosil, da bi se tude radoval! Kmalu mu je na
misel prišla Evropa, kmalu Hamburg ! „To vidiš , u
je zavpil: „kako ljudje v Hamburze živo! Kako
ljudje domc staviti ume! Kako tam pogodno, mir¬
no ino radostno živo ! u  Tega pravljenja ni ne
konca bilo. Mislim, da bi moreda dar do rana bil
govoril, ko bi se najednor ne bil upametil, da ne
tegne z nepotrebnimi besedami času kvariti, ino
da je prede vsem trebe, da hi se ljudem korablja
znati dal. — Pak kako, to je pač bilo naglavno
pitanje.

Kar je mogel, je glasno vpil, pak hitro je
spazil, da je zahman, da si je ravno veter v čas
burje obernol, ano nine od ostrova k korablju vel,
Pak je Petku ukazal; da bi kolikor spešno more
ogenj razdelal, kteri bi ljudje na korablji ugledali.
Petek se je pri tem urno obračal, ino Robinson
je plamen raznečeval, da je visoko gor plahtal
— plal.

Potem s karablja ni ne oči spustil, ino s hre¬
penenjem čakal, če se skoro čoln od korablja
odlergne ino k bregu priplove. Pak čolnu ni bilo
videti. Ino ko je ogenj celo uro zastonj gorel, je
Petek svoj namen ovadil , da kakor daleko bode
mogel, poplava, ino tem ljudem oznani, da bi k
njima na ostrov prišli. Robinson ga je zato lju¬
beznivo objel, ino žedal — želel, da bi pri tem
tude na ohranjenje svojega življenja pametoval.
Petek je tedaj urno ze sebe odev — odctelj —
oblačilo z rogožja stergnol, ino utergne zeleno

252

vejčko, ktero jc v usta vzel, je serdčno v vodo
skočil, Robinson ga jc z vročimi željami sprcvajal
•— sprejemal.

Milica.  Pokaj pak jc vzel to zeleno vejico
—• grančico ?

Oča.  Pri divjem ljudu je to znamenje miru;
ino gdor se k njim tako približa, se bati ne po¬
trebuje, da bi mu kaj zadeli. Vzel je tedaj to vej-
ko za svoje varnosti voljo.

Ino srečno je k korablju prišel, plaval nc-
kolikrat okoli ino okoli njega , ter kričal: Ilola!
Hola! Ni ga pak bilo, gdor bi mu odgovoril. Pak
je zagledal ladjino lezvico, ko jc po strani dol
visela, je doplul k nje , ino gor izlezel, zeleno
vejico v roče derže.

Ko je tako visoko izlezel, da je na palubo
— pokritec videl , je uzerel — ugledal neznano
zvere, kterega se je veliko lekel — ustrašil.
Bilo je belo — gunjato — kosmato; ino kakor hi¬
tro je Petka zagledlo, se je na glas ozvalo, ka-
kegor še kar je živ ni slišal. Berzo pak je dru-
goč umolklo, ino se krotko delalo, tako da je
Petka ti strah, ko mu ga je nagnalo, drugoč minol.

Pak se mu je prilizavalo ino krotilo ino z
repom verteč je žalostno cvililo, kakor proseč, da
bi jegov ohrannik bil. Petek to razumev, jc je
gladil, dokler mu ni k nogam prilezlo, ino to zvere
od radosti ni vedelo kaj činiti.

Petek jc potem hodil sem ter tam po pa¬
lubi, ino stalno vpil: Hola! pak niše šeni ogla¬
sil. Pak se je zavzel, ino se močno čudil tem ne¬
znanim rečem, ko je je na korablju vgledal, ino
pri tem je bil s herbtom k stopnjam — gredem

253

oberncn ; po ktcrih so s polubc dol v korabelj
hodili, ino tu je nenadejama — izncnadeje nekaj
tako močno ino naglo od zada v njega udarilo,
da je z usti na tla padel. Ves prestrašen se je
opet uzdignol, ino ogledne se, čudo da ni umert-
vel, ko je videl dosti veliko zvere z dolgimi slo¬
kimi — krivimi rogi ino z grozno brado, klcro
se je ravno na zadnji nogi stavilo, da bi ga še
jednor tako nemilo sprejelo — privetalo. Petek
se je izderel, ino se več ne razmišljaje je s ko-
rablja v morje skočil. Ovo pervo belo zvere, ktero
ste moreda iz popisanja spoznali.

Dragotin . I vsej! to je bil koder — kodra¬
sti pes!

O'ca.  Vgodnol si! — Tej koder, vide Petka,
kar dela, je tude s korablja skočil, ino za njim
plul. Petek sliše, za sebo vodo šplohtati — bun-
kati — šterbunkati, inačc ni mislil, ner da je to
rogato zvere za njim skočilo, ino napadel ga je
taksi strah, da bi skoro, znebivši se moči k pla¬
vanje, bil vtonol, Tu imate opet priklad — izgled,
kako da je bojazljivost kvarljiva, ino kako često
se sami v nevaršino podamo, ktero bi se sicer
lehko, ko bi sc ji premoči ne dali, uvarovali. Te¬
ga se je toliko ustrašil, da sc ni ne oglednol,
ino ko si je maličko oddehel, je tako čerstvo pla¬
val, da ga je koder jedva dohajal. Posle k bregu
priplavav je Robinsonu k nogam kor mertcv pa¬
del, ino ni besede zinoti mogel. Po kratki dobi
je takaj kodiek na breg izskočil.

Robinson je vse činil, da bi svojega zve¬
stega tovariša spametil. Ljubal — celoval — ku-
ševal ga je, gladil, ino ga tresel, ino ga na glas

254

po imeni imenoval. Pak velika doba je minola,
preden je Petek opet oči odperel ino znamenje
od sebe dal, da se v življenje povrača. Pak je
drugoč pregovoril, ino mu pripovedoval, kolikor
grozna prigoda ga je srela, da se mu je tej ko-
rabclj kakor velika lesena gora zdel, iz ktere so
trije visoki stromove izrasli (mislil je stežnje —
jodrene drevesa — (jambore) , da se mu je to
belo zvere ljubeznivo prilizavalo , ino da ga je
rogata ino osata — bradata obloda —- spaka —
pošast usmertiti hotela; ino kakor bi sodil, da je
ta spaka gospodin tega lesenega verhu, ker ra¬
zve nje ni ne jedinega človeka videl,

Robinson ga je s čudovaujem posluhal. Iz
tega popisanja je poznal da to rogato zvere ni
nego koza, ino ize vsega ostalega je sodil, da
je korabelj na meli —• prode vbegel, ino da so
ljudje ji opustivše, se na čolne bili vtekli. Kamo
bi se pak bili deli, tega ni zapopadnoti mogel, Ako
bi bili na njegov ostrov prišli, bi bili morali, ka¬
kor je verjetno, ravno na tem mesti k zemlji pri¬
stati, gder sta on ino Petek , nine bila, tu pak
njih ni bilo ne sluha ne duha, Ako bi je pak na
čolneh nesreča oila zalezla, bi morala jih mer-
tve trupla videti ino čolne na meleli — prodeh.
Potle pak se je spomnol, da sc je v čas burje
veter uajednog obernol, ino od izhoda vlekel, ku¬
je iz početka zapadni bil. Tako, kakor si je mi¬
slil, se je cela tajnost — skrivnost izložila.

Gotovo, je pomislil, ti ljudje, ko so v čolne
vskakali, so od izhodnega vetra, kir je najednor
postal, zaderžani bili, da k najnemu bregu neso
mogli pristati. Burja je je k zapadu gnala, ino te

255

so na poti ali nesrečni bili — morebiti na to stru¬
go prišli —ali pak je je veter k kteremu ostrovu
zanesel. Bog da, da bi to res bilo! si je vzdeh-
nol, ino to svoje menjenje Petku povedel, kir je
tude tako sodil, da bi lehko res bilo.

„Pak kaj imama zdaj činiti?“ je Robinson
uprašal. „Nekaj so li ljudje mertvi ali še živi ne¬
kam zaneseni, v oboji prigodi ne morema nič bolje—
ga stvoriti, ner da bi iz korablja toliko reči, ko¬
likor le koli morema, zavarovati — oteti gledala.
Pak kako? ker ladjice več ne imama Tu je
zdaj zavoljo izgube svoje ladjičke skoro tako,
kakor pervle Petek, žalosten bil. Mislil je na vse
strani, da bi mu kaki posredek pripadel, pak dol¬
go nič zmisliti ni mogel. Da bi si drugo ladjico
napravila, k tomu je mnogo, aj mnogo času tre-
balo. Da bi pak tam jeden pak drugi plaval, se
mu ni zdelo, kajti da je preveč daleko bilo ; ino
kaj bi le tude v plavanji bila mogla od nesti ?

Dragotin.  Jaz vem, kar bi bil učinil.

Oča.  A kaj ? povej!

Dragotin.  Plav — plit — vor!

Oča,  Ravno to je tude Robinsonu na misli
prišlo. Plav, si je mislil, se da naj hitreje narediti.

Ljubor.  Kaj je to plav ?

Dragotin.  Je versta — red vkup zvezanih
berven — rilov, na kterih se stati, ino kakor na
ladji plaviti da.

Oča.  Dobro praviš! takovo plav je hotel Ro¬
binson napraviti, da bi se na nji k temu velikemu
korablju plaviti, ino iž njega mnogo reči, kolikor
bo le možno odnesti mogla. Potem se je s Pet¬
kom zmenil, da bi jima jeden domu tekel, ino ži-

256

veža na den, ino vse preveze — vervi, kar jih
gotovih imata, ino vse remeselničko — rekodcl-
sko orodje prinesel; ino ker je Petek urnih pet
bil, se je na pot podal, a Robinson je tičas de¬
bla za plav podsekaval — podiral —- podtinal.

Bil je skoro večer , ko se je Petek vernol.
Robinson je tičas s kodrom serdčno veselje imel,
kteroga je koti svojega krajana Evropčana, močno
zaljubil, ino milo val. Pak tude koder se je od-
više radoval, ino brez ukazu je delal različne šale,
ko se jih je bil naučil. Ko se je Petek vernol,
ino živeža prinesel, je Robinson pervi košek ko¬
dru dal, okoravno sam celi den nič ni v usteh
imel.

Ker pak je noč svetla — jasna bila, sta
brez oddehnenja delala dar črez polnoč; pak po
tem sta bila toliko zaspana, da sc snu — spanju
nesta braniti mogla. Legla sta v travo, ino koder
je moral stražati, položil se jima je k nogam, ino
tako tiho ino pokojno so dar do jutra spali.

257

Tri iuo d vaj s ti večer.

0'ca.  Jcdva se jc razčlenilo, je uže Robin¬
son Petka budil, da bi začeto delo dodelala. Celi
dcn sta z naj vekšo hotjo — motjo delala ino
tako sta tude plav do večera dogotovila. Dve re¬
di debel — bcrven sta nekaj s prevezi, nekaj pak
z verbovim šibjem — protjem tako terdno zve¬
zala, da sta prav varno plaviše imela, ktero je
blizo dvajsti črevljev dolgo, ino skore toliko ši¬
roko bilo; tude sta bila tako previdna, da sta to
plav na samem kraji brega ino na valceh vkup
zvezala, da bi jo brez pomude ino brez velikega
dela kmalu pojednor na vodo spustiti mogla.

Dobro je bilo, da je drugi den rano ob svi¬
tu ravno morje odlekalo — opadalo — ubivalo.
Nesta se mudila ne hipu, pak sta plav z bregu
po valceh spustila, da bi z vodo, ktera je od bre¬
gu nazad ustopovala, kakor po strugi k zaritemu
korablju pluti mogla. Tako tedaj sta se plavila,
ino pred kor je pol ure minolo, sta bila na mesti.

Kako je Robinsonu serdcc tolklo, ko je ve¬
liki Evropejski korabelj pred očima imel! Malo
jc menjkalo — hibelo, da bi ji bil celoval — ku-
ševal, kako veliko si ji je bil čestil, ker je iž
njegove domovine prišel, od Evropljanov postav¬
ljen bil, ino ker so se na njem Evroplanjc pri¬
peljali! Pak joj! toti Evropljanje so izginoli.

258

Morje je je najberžej pogoltlo. Ko je Ro¬
binson na to pomislil, čudo da v njem od žalosti
serdce nipoknolo, ino rad bi bil polovico svega pri-
hodnega življenja za to dal, ko bi s tem zagub-
ljene ljudi drugoč nalezti, ino se ž njimi v Ev¬
ropo plavuti mogel! Pak možno ni bilo; ine tako
druga nič ni prebilo — ostalo, nego da bi iz na-
loženegu korablja, kolikor bi naj več mogel, za-
hranil, ino k svoji pogodnosti obernol.

Stanislav . Ali pak je tude smel s teh reči
vzeti, ko mu neso slišale ?

Oca.  Kaj misliš Dragotin! Smel li je?
Dragotin.  Aj smel je je iz korablja vzeti,
ino na ostrov odnesti, ko bi se pak ti ljudje našli
je bil dolžen, jim vse povernoti,

Oča.  Prav tako! kajti da ako bi teh reči ne
bil iznosil, bi je valove bili počasoma ukončali.
Zato si je tude z dobro vestjo ino kmalu prisvo¬
jiti smel, česar je naj bolje potreboval, ino tem
ljudem, ako bi keda drugoč prišli, za svoje delo
ino svoj trud odpočitati — odračuniti, ko je je
za voljo ohranjcnja tega blaga imel. — Ko seje
nad tem korabljem dosti naradoval, je perva želja
ko je v njem postala, bila ta: da bi le toti ko-
rabelj pokažen pokvarjen ne bil, ino bi drugoč
po morji pluti mogel. Ino je h tako si je terdno
umenil, da s Petkom na — nj sede, ter se
ali v Evropo, ali pak vsej bar do ktere druge
Evropejske osade — selitve -— naselbine v Ame¬
riki poplavi; da si ravno bi to nevarno biti moglo, da
bi se na tako velikem korabiji, brez izkušenega ljud¬
stva, ino brez vse brodarske znanosti naširoko morje

259

vagal — odvažil. Plavil se je tedaj na plavi okoli
ino okoli korablja, da bi globino v morji ogledal,
ino je našel k svoji preveliki žalosti, da si ne
pomisliti, da bi korabelj na morje pripravil,

Burja ji je ravno med dve skali vgnala, s
kterima je tako tesno zevert bil, da ga ni bilo
ne zad neti napred genoti. Ni bilo tedaj pomoči,
ner da bi tu tako dolgo vezel—tečal, dokler ga
valove na kose ne razbijo, Robinson vide, da se
je jegovega skvarjenja nadejati, je na korabelj
vstopil, da bi blago pregledno!, ko je na njem
bilo ino se je presvedčil — prepričal, da skaženo
ni. Dobri Petek še je ode včera tako ustrašen
bil, da se je razmišljal, ima li z gospodem na
korabelj vstopiti. Pak je vemdar šel pak ves se
je tresel, izvlasti ko mu je ta rogata spaka pre¬
de vsem v oči prišla.

Pak ta rogata obloda — spaka ni bila več
tako bujna — divja — Ijuta, kakor pred včeraš-
njim ; medla je ležala, kakor bi vec na noge pov-
stati ne mogla, kajti da nji od predvčerašnjega
niše ni vec pice — kerme dal. Robinson v pa¬
met vzemši pričino te medlobe, je pred vsem
skerbel, da bi za to zaglajeno stvar nekaj pice
poiskal, Ker je pak dobro vedel, kako da je ko¬
rabelj vnotrema, je berzo kar je iskal tude našel
ino je z veseljem gledal, kako koza, kar je pred
njo metal, želecno popada. Tičas pak se Petek
temu neznanemu zvereti ni mogel zadosti naču¬
diti. To potle je počnol Robinson vse poredoma
preglejevati. Iz jedne kamre — hramca je tekel v
drugo, ino z jedne palube na drugo, ino povsode
je smotril — videl natisoče reči, za ktere se v

260

Evropi jedva gdo zmeni za njega pak so toliko
imenitne bile. Til so stali polni sodove suharov,
vlaškega pšena — riže, moke — melje, žita —
zernja, vina, strelnega prahu — smodu, kugcl —
krugcl ino drobi — šprihov; etu so bili topove —
dela — (štuki — kanone), puške, pištole, kordove

— čordc — meči ino te,saki *— sablje; onde pak
sekire — topori, pde, dleta, svedri — nebozci,
strugala, skobli — strugovc — (hobli), kladiva,
železa, žreblji, noži, škarje, igle; etu opct lonci

— gernci, sklede — mise — bljuda, okrožniki —
talerje; žlice, kleši, mehi, ročke — buče — verci
ino druga lesena, železna, cinova ine medena ku¬
hinjska posoda; esu — tu so takaj bile polne
truge — škrinje oblačil, perila — pertenina — ru-
šenske odeteli; črevlji škornice, škorni — boti ino
sto drugih reči, za ktero vsako bi vžasneni —
zavzeti Robinson z radostjo bil to celo grudo
zlata dal, ko je na njo davno pozabil, ko bi mu
kedo jedno ali drugo iž njih bil prodaval.

Petek je pri vsem tem stal kakor dreven ;
kajti kar je živ, nič ni podobnega videl, ino tude
ni mogel ugonoti, k čemu bi ta ali ona čudna reč
biti imela. Robinson pak je bil kakor v zamek-
nenji. Od veselja se je jokal, korti malo dete, jc
po vsem , na kar se je nameril, segal, ino to
vzpet vergel, kakor hitro je gdc kaj druga smo-
tril, kar se mu je še potrebnejše zdelo. Na po-
sled je hotel tude na dno korabija — ladje priiti
pak je zagledal, da je vse z vodo zatopljeno,
kajti korabelj je bil silno razdren.

Te je s sam sebo sklepal, kaj bi le najpred
odsod vzel, ino dolgo sc ni mogel razmisliti, Zdaj

se mu je zdelo, da je to ino zdaj da je ovo naj¬
potrebnejše, ino tako je kmalu zvergcl, kar sije
ravno izbral, da bi drugoč kaj druga vzeti mo¬
gel. Potler je iziskal reči, kakor ti izc vseh naj
važnejše, ktere je takaj s sobo vzel, naimer:
polni sodek strelnega prahu, drugi sodek polni
drobi, dve puški, dve pištoli, dva korda, dva te-
saka, dvoje oblačilo od glave do pete za sebe
ino za Petka, dve dvanajsterki — tuceta sračic
— robač dva topora — sekiri, dve pili, dva sko-
bla — struga, nekoliko železnih protov, kladivo,
ino druge nastroje — orode nekoliko knig, nekaj
papira za pisanje, ter peroti ino černilo, kresalo
z gobo — trodom ino kresnimi kameni, sod su-
harov, nekoliko kosov plaht — jader ino kozo.

Stanislav.  Vsej koze ni potreboval,

Oca.  Prav imaš, pak koza je njega potrebo¬
vala, ino Robinson je imel smilenje nad vsako
stvarjo tako da toga ni mogel učiniti, da bi jo
etani nehal kajti bilo je mogoče, preden bi se dru-
goč vernol, da bi burja korabelj raztreskala, ino
vsej je na plavi tilde dosti prostora imel. Vzel
jo je tedaj s sobo.

Naproti tomu pak je pustil nekaj tu ležati,
po čemur bi ljudje v Evropi najpervlc segali —
polni sodek zlatega peska ino skrinj k o z najkras-
nejšimi diamanti — prežlahtnimi kamenimi, ktero
je v korabljevodčcvi — kapitanovi hiški — svetlici
našel. Da bi to s sobo vzel, mu pač ni na misli
prišlo, kajti Bog me! ni vedel, k čemu bi to bilo.

Med izkanjem, odpiranjem, izlaganjem, ra-
dovanjem, ino pjk med izbiranjem ino nakladan¬
jem na plav je toliko času preteklo, da nesla

26 Ž

imela, nego uro, kar je morje drugoč pritekati —
pribivati imelo. Pak na to sta morala čakati, sicer
bi s plavjo težko nazad bila prišla. Robinson je
to uro na to obernol, da je drugoč jednor po Ev¬
ropejski jedel.

Prinesel je tedaj kos ojenega — poojenega
govejega mesa, nekoliko slancev, nekaj suharov,
masla ino sira pak lagvico vina ino vse to na
mizo v korablje vodčevi svetlici znosiv, se je s
Petkom na stolici — stolu posadil. Da je drugoč
jednog pri pravi mizi ino na stolu sedeti, ino po-
redu z okrožnika z nožem ino vilicami jesti mo¬
gel, je nad tem takse veselje imel, da vam ga
res popisati ne morem. Ino pak še potler te jedi
izvlasti kruh — hleb, po kterem je tako često
pak zahman tožil, si naimer predstaviti na more¬
te, od kolike radosti je plesal. Pač po pravici bi
moral človek devet let, kakor on vseh teh jedi
ino pogod življenja znebavljen biti, ako bi to ra¬
dost, ko jo je nine —- sedaj Robinson imel, prav
počutiti hotel.

Petek, kako bi se v Evropi jedalo, je tako
malo vedel da mu tude ni na pamet prišlo, k če¬
mu bi nožev ino vilic potreboval. Robinson mu
je to pokazal; ko pak je po njem delati, ino kos
mesa na vilice v usta deti hotel, je to k uhu
tišal, ino vilične Černe k čoham obernol.

Vina, ko mu ga je Robinson k okušenju po¬
dal, nikakor ni hotel piti, kajti vode navajen, mo-
čnjšega napoja prenesti ni mogel. Suhar pak mu
je nad vse dišal.

Nine je morje pritekati zi čslo, oba sta spe-
šno na plav stopila ino se po morji pustila, da

263

bi s (o povadnjo k bregu prišla. V mali dobi sta
bila pri bregu, iuo urno naložene reci na zemljo
iznašala. Tu je Petek velma želcčen — žedostljiv
bil, izvedeti, kaj bi vse te reci znamenale, ino
k kaki koristi bi bile? Pervo, kar je Robinson
k upokojenju jegovc izvedavosti — radovednosti
ucinil, je bilo to, da sc je, zaide v germovje, v
belo sracico ino celo oblačilo, ko je bilo jednako-
kroj — uniforma — obleka za vojnskega dostojni-
ka — oficirja, oblekel, iuo ter si lilačice ino črev-
Ije obul, pak je kord — meč k boku pripnol, po¬
zlačeni klobuk na glavo del, ino najednor kakor
pretvorjen izstopiv sc je Petku pred oči postavil.
Petek ves prestrašen je nekoliko krokov — sto¬
pinj nazad odskočil, kajti v pervem bipu je re¬
snično dvojil, če ali vidi svega gospoda, ali pak
kaj druga, ali berž golega duha. Robinson, kir se
je jcgovcinu prestrašenju smejati moral, mu je
prijateljski roko podal, ino ga uistil — ugotovil
— mu utcrdil, da je vsej le Robinson ino jegov
prijatelj, akoravno se je zdaj jegova obleka ino
negdanja nesreča zdaj v srečo bila premenila. Pak
vzeme celo plavčje — brodarsko —- mornarsko ob¬
lačilo je Petku pokazal, kako bi kos po kosu na se
oblačiti imel, ino mu je velel, za germovje iti, da
bi se (ude oblekel.

Petek je poslchnol — (bolgal); pak predse
času je minolo, pred ner je vse na sebi imel.
Zdaj se ni v to, pak zdaj ne v ono obleči umel.
Sracico — robačo, postavim, je na opak vzel, v-
teknovši noge v rokave, kakor bi si hlače obla¬
čil. To je (ude s hlačami — bregešami ucinil, v
kterc je z nogama, od spodu vlezti hotel, ino je

18

264

telovnik — podjopič — brezrokavnik zade zapinak
Potic je le počasu te blode — hibe spazil, ino
je popravil, dokler se po mnogem preoblačenji ni
ves oblekel. Te pak je od radosti skakal kor o-
trok, ko se je tako pretvorjen videl ino pak ko
fe spoznal, kako bi tej odev pogoden bil, ino ka¬
ko bo ga pred pikanjem — šipanjcm muh dobro
hranil. Samo s črevljemi ni bil zadovoljen — spo¬
kojen, kajti je videl, da je lehko brez njih, ino
da so mu na poti. Prosil je tedaj za dovoljenje,
da bi je drugoč zuti smel, kar mu je Robinson
na voljo pustil, kako bi sam za dobro uznal.

Te potle mu je Robinson pokazal, kako bi
sc sekire ino drugih nastrojev — orodov potrebo¬
vati imelo, nad čemer je Petek od veselja ino
čudovanja kakor od umu šel. Ino tudc kmalu sta
se tega poslužila, ino sirom za steženj na plavi
poderla, da bi na njem plahto — jadro zavesiti
mogla, ino bi ne bila primorana dotle čakati, dok¬
ler bi morje ne odtekalo ino pritekalo Robinson
se je u temu delu sam podal, ino tičas Petka v
jazvino poslal, da bi Jamice pomolzel, kar sta uže
dva dni odložiti morala, Te pak lcedar je Petek
v jazvini bil, je Robinson puško nabil, hote si to
radost napraviti, da bi svojega prijalelja s čudež¬
nim učinkom — stvorkom strelnega prahu pre¬
stregel. Po nedolgi dobi se je Petek povernol,
ino s zavzetjem je gledal na delo, ko je je Ro¬
binson tičas izkonjal — opravil. Ino v tem smo¬
tri — zagleda Robinson sokola, kir je ribo zgra-
biv ž njo kvišku letel. Kmahu je puško popadel
ino za kričal: „Pazko imej, Petek, kako ga dol
uderem ! a

265

Ino jedva ta povedev je sproži — spustil,
irio sokol je na zemljo spadnol. Predstavite si da
veliko zaeudovanje ino prestrašenje ubogega Petka!
Zvernol sc je na zemljo, kakor bi sam ustreljen
bil, kajti da mu je v tem hipu drugoč stara po-
vera o Tupann ali germeleci — gromšeku pripala
za kterega je v pervem leknenji — ustrasenji sve-
ga gospoda imel. Kotal se je, razpel roke k Ro¬
binsonu, kakor bi ga za milost prositi hotel. Go¬
voriti ni mogel.

Robinsonu pak to celo ni na misli prišlo, da
bi si iz česa, kar se vere — naboženstva tiče,
šale — smehe delati imel; zatorej je ko je zra-
zumel, kaj bi si Petek mislil, kmalu obžalil, da
ga pred v tem, kar je učiuiti namenil ni podučil
pak si je k mahu toto zmoto — hibo popraviti
zadeval. Ustrašencga Petka je prijaznivo vzdignol,
ga objel ino prosil, da bi sc nič ne bojal, da ga
tude k hipu nauči kako bi sc blisk ino taksi grom
napraviti mogel da se to po nravi — prirodi —
(naturi) godi, Pak mu je puško pokazal, kako bi
za streljanje napravljena bila, ino mu je povedel
tude vlastnost ino učinek — moč strelnega prahu;
je puško pred njegovimi očmi nabil, ino mu jo v
roko dal, da bi tude sam izstrelil. Pak Petek, kir
še je preboječ bil, gaje prosil, da bi to rajši sam
učinil. Robinson si je tedaj postavil cil — name-
rek na sto krokov — stopinj, ino Petka poleg se
postavi vsi, je iz puške izstrelil.

Malo je menjkalo, da bi se Petek opet bil
zvernol, tako sc mu je to čudno ino čreznravno
— prcknaturno zdelo, kar je ravno videl ino sli¬
šal, Robinson je v cil — namarek grobo — veliko

18 *

drobi — šrekeljnov vstrelil, pak je zadosti globoko
v drevesi obveznola. Poleni je Pelku dal razu¬
meli, da bi sam poleg toga sodil, kako sla zdaj
pred vsakim neprijateljskim vpadom divjega ljudu
— ljudstva varna, ker toto prcumno iznaidcno
bliskanje ino gcrmljenjc v svoji moči imata.

Petek je skoz to, ino kar je vse na korab-
Iji — ladji videl Evropčane, ino posebno svojega
gospodina v tolikem spoštovanji imel, da mu ne¬
koliko dni ni bilo mogoče, da bi tako zaupljivo
ino prijateljski kakor inda ž njim zahajal. Ticas
se je noč približala, ino konec jujnemu delu tega
veselega dne uciniia.

267

V

Štiri ino rtvajsti večer.

OČa je drugi večer k velikemu veselju svo¬
jih ljubili otročičev tako le dalje pripovedoval.

Nas Robinson sc nikedar ni tako ljubeznivo
sladko spal, kakor toto noč; kajti od tega dne,
kur je na ti pusti ostrov — otok — osredek pri¬
šel, še nijednokrat ni bil tako srečen, kakor se
si je zdaj zdel. Pak vsej tude nijeden človek ni
nikoli vekše hvaležnosti v serdci svojem ino lju¬
bezni do nebeškega dobrotnika, ko ga je za vso
to srečo zahvaliti imel, počutil, kakor on. Pogo-
stoma, kedar je sam bil, je na kolena padci, ino
hvalil tega dobrotljivega darovnika za to, kar mu
je podeliti ničil! Ino tude Petku je iskal toto na¬
božno počutnost hvaležnosti vdclinoti.

Učil ga je preden sta spat šla, to pesmo:
„Boga zahvalimo! ino pak sta z gencniin serd-
cem k česti ino hvali svojega nebeškega oče pela.

Na drugi den sta zagoda rano vstala, vse
reči v germovje — šumo zložila, ino z vejami
prekrila, ko bi peršati — liti imelo. Ino ko je
počnolo morje pritekati — pribivati, sta plav od
kraja — zemlje odrinola. Ker pak včera, kar sem
vam zabil povedeti, nesta nikakih vesel s sebo
vzela, pak nesla na nje ducs pozabila, ino sta
plula — sc peljala veliko spcšncjc nego ko bi brež

268

njih bila. Opet srečno sta k korablju došla, ino
pervo, kar sta pred se vzela, je bilo, da sta vse
deske — blanje — dile, kar sta jih tu nalezla, na
svojo plav spustila, ino dvojo podlago imela, pak
reci, ko sta jih hotela s sebo vzeti, sušejc nego
li včera, na ostrov dopraviti mogla.

Tu je lioainson drugoc vse pregledal, da
bi si iz teh premnogih reči, ko jih vseli najeduo-
krat vzeti ni mogel, gdc kaj znamenitejšega iz¬
bral. Sedaj mu ni bilo več tako težko izbirati, za
to ker je uže vse najpotrebnejše na varno mesto
spravil. Pak je vsej le vemdar kakor včerah pre¬
vidno volil. Med drugim je umenil da tude jedcu
izmed šestih malih topov — (štukov) s sebo v-
zcme ko je je na ladji našel,

Dragotin.  Topov? I vsej bi si uže pač kaj
potrebnejšega lehko vzel.

Oca.  Tako se nam zdi, ker teh reči bolje
považiti — počitati — ceniti ne umimo ; Robinson
pak, kteri je vse dobro premislil, je hitro poznal
da tega topu, ino akoravno le k upokojenju svoje
misli, najhujše — najviše potrebuje.

Dragotin.  Pak zakaj ?

Oba.  To mesto na bregu, gder je za tičas za-
hranjene reči skladati moral, ni bilo uterjeno —
uvarovano, ino k nesreči je ravno na tem kraju
ležalo, gder so divjaci po navadi na zemljo—na
suho izstopovali. Zdaj se je sicer na branbo svoje
puške ino pištole lehko zanesel, ko bi morebiti na
njega planoli; pak mraz je po njem šel, ko je
pomislil, da bi drugoč gde keda ize silne potrebe
jednega ali drugega ubiti primoran bil. Mislil si
je tedaj, če bo top na bregu imel, ino če se div-

269

jaki na ladjicah k njegovemu ostrovu približajo,
da jim leliko z daleka kugle črez glave izstreli,
ino da se potem brez dvojbo od strahu prepa¬
deni drugoč nazad verno.

Glej, moj dragi, kako je ne gotovo, če dela
■— čine drugih ljudi posojevati hočemo. Pač od-
više malo keda nam je možno, da bi znali vse
pričine — vzroke, po kterih se drugi v svojih de-
leh ravnajo, kako bi nam tedaj na misel priiti
moglo, da bi je sodili? Zato modri mož druge
nerad posojuje; ino če ni poklican — pozvan se
tega nič ne njima, kajti da ima sam zadosti o
sebi ino o svojih vlastnih deleh — čineh misliti
ino soditi, ino tako bomo tude mi, otročki, za
napred činili.

Robinson ino Petek, sla razve topov se te
reči odnesla vrečo žita, drugo vrečo ječmena ino
vrečo grahu, tružico polno žrebljev ino vretenc
— svorkov — ferkov, dvanajst sekir, sodek strel¬
nega prahu ino pak brus.

Stanislav,  Pak k čemu brus ?

.Oca,  Za brušenje sekir, nožev ino drugih
nastrojev — vrodov, kedar se stopijo, Kajti toti
kamen mora celo drugo vlastuost imeti kakor —
nego drugo kamenje, mora naime mehek biti, ino
takšcga na svojem ostrovu ni imel. Nič sc tedaj
ne razmišljaj©, si ji je važil — počital — cenil
črez zlati pesek ino diamante, kar je vzpet na
ladji ležati nehal.

Pervle ner sta se odplavila, seje Robinson
korabclj pregledal, ino videl, da je voda v njem
nekaj više izstopila, ino da so tude valov mnogo
desek iž njega skoz trenje ob skale odderli. Prc-

270

vedel je tla celi naj pervejša barja na kose raz-
tresketa. Umenil jc tedaj, da hiti, da bi se tude
ostale reči, kolikor bo le mogel, zahrauil ino za¬
varoval. Ino ker je zdaj veter k bregu vel —pi¬
hal, sta lehko s pomočjo plahte ino vesel odešla
akoravno je morje jedva do polovice odtekalo.
Na poti si je Robinson očital — oponašal, iz če¬
sar se jegova počtenost kaže.

Stanislav,  A kaj si jc oponašal?

0'ca.  Da zlatega peska ino teh diamantov s
sebo ni vzel.

Stanislav.  Kaj bi bil s tem delal.

Oca.  Za sebe tega res ni hotel; pak pomislil
je, vsej pak je mogoče, da še gospodar korablja
ni zaginol, ino drugoč lehko priidc, da bi izve¬
del, dali še se kaj oteli? Ak bi tedaj naglo burja
postala, ino korabelj razbila, preden bi drngoč
nazad priiti mogel, ino bi zlato ino drago kamenje
v ltvar — v strato prišlo, kako bi za to pred
Bogom ino tvojo vlastno vestjo odgovor dal, ker
si si same takašnjc reči ubranil, ktere so le tebi
koristne ino ne teli, za ktere jc gospodarju vseh
tehle reči naj bolje mar? V kterih morebiti jega
ino mnogih drugih ljudi vsa sreča — vse blago
leži ? „Robinson ! Robinson!“ je dalje govoril,
se s pestjo v čelo bije, ,,oj koliko še ti menjka

— liibuje, da bi bil tako dober, kakor bi imel biti.

Jedva je mogel čas učakati, da bi k bregu pri¬
šla, ino se drugoč k korablju plavila ; toliki nepo-
koj je čutil v svoji vesti, ker je v nemar pustil
dolžnost, ktera se mu je po pravici sveta zdela!

— Po tem takem sta se k bregu približala, pak
ravno, kedar sta k zemlji pririnoti hotela, sta v

271

veliko ncvaršino — pogibel prišla, kaj bi se ves
naklad v morji bil potopil. Zakaj, ko še je morje
odtekalo, še je voda pri bregu plitva — melka
bila tako, da je prednji podel plavi najednog na¬
glo na pesek vbegnol, ino je tako mnogo više
stal, uer zadnji podel — del, kir še se je na vo¬
di vznašal.

Dobro je bilo, da sta Robinson ino Petek
na zadnjem konci stala, ino sta tako naklad —-
nalog zaderžati mogla da bi v vodo ne padel. Ko
sta drugoč vse poterdnila, sla morala dar do ko¬
len sc po vodi ino blatu — muzi gleni broditi,
da bi reci na ostrov iznosila, kar pak sta ccrst-
vo ino previdno stvorila, da se nič ni pokvarilo,
ino da sla mogla še pred odpluti, ner se je morje
drugoc prignalo. Jedva se je Robinson opet k
korabelju vcruol, mu je naj več bilo za sodek
s zlatim peskom ino za skrinjico z diamanti, da
bi to na plav odnesel. Zdaj se mu je, je pravil,
pri serdci ulebčalo; tako tedaj to izkonjav, si je
mislil, da sc pa — paki drugoČ lehko za sebe stara

— skerbi.

Tokrat je vzel razve druga nekoliko kolesc

— teleg, ktere so, ne vem za kako potrebo na
korablji bile; mnogo različnega odeva — svit —
oblačil, belili šatov, mnogo nastrojev ino orodja,
jedno lučnico — laterno, pak vse spise, ktere je
v korabljevodčcvi — kapitanovi svetlici — hišici
nalezel; ino ker je morje opet pritekalo, ino je
veter pogoden bil, sta borzo drugoč k bregu pri¬
plula.

Ostatek dne je Robinson obernol na delo,
ktero se mu je zdaj naj petrcbnejc zdelo. Od strahu

272

je sehnol, ko je pomislil , da bi blago lehko, ko
bi dežji prišel, razmoknolo, ino se jegov naj vekši
zaklad , strelni prah skazil. Da bi to nevaršino
odvernol, je umenil — sklenol, da še toti den iz
velike plahte — jadra, ko jo je s korablja prine¬
sel, stan — šater napravi, pod kterim bi jegovo
celo bogatstvo pred dežjem varno ležalo. Ker pak
je imel škarje, igle ino sukanec — niti, tedaj mu
je to delo hitro od rok šlo , ino Petek se je od
njega toliko naučil, da mu je tude pomagati mo¬
gel, Tej se ni mogel dosti načuditi, da je tako
izverstna reč, škarje ino igle, iznalezena, ino je
drugoč priznal — ovadil, da so jegovi krajani —
zemljaci ino on ubogi ljudje, če se k Evropčanom
primerijo.

Eto delo sta dokonjala še pred večerom, ino
zdaj še se je Robinson razveselil, da je Petku
preveliki učinek —moč — opravek dela— topu
(st uka) pokazati mogel. Nabil je je s kuljo —
kuglo — kruglo , ino tako postavil, da je strel
gladino morja zaseči moral, da bi Petek videl,
kam daleko kulja poleti. Zdaj je je izstrelil, ino
akoravno je bil Petek uže črez dva strela iz
puške k totemu čudelu pripravljen, se je vemdar
opet tega silnega germota toliko vlekel — ustra¬
šil, da se je kakor osika — trepetljika tresel. Kulja
je skakala po morski gladčici, ino se v daljini iz¬
gubila, ktere ni bilo preglednoti. Petek je potem
terdil — istil — gotovil, da bi le jednega takovega
strelu trebalo, ino bi vse jegove krajane , ko bi
sc jih ravno mnogo tisoč snešlo, razegnalo, zato,
ker bi tega, gdor je tej germot učinil, gotovo za
Tupana imeli.

273

Ko se je stemnilo, je Robinson lučnico —
laterno razsvetli, da bi spise preglede!, ko je je
iz korablja prinesel, ec bi sc iž njih izvedelo,
eiji —■ čegav je ti korabelj bil ino kamo je pinti
imel? Pak k nesreči so vsi ti spisove ino knige,
kterc je pervle s sobo vzel, v taki besedi, ktere
ni razumel. Kako mu je zdaj drugoč žal delo, da
si v svoji mladosti — junosti ni bolje prizadeval,
da bi se tujih - ljudskih jezikov naučil! Pak je
bilo pozde žalovati. Med tem je vemdar iz dvoje
prilike, ktero je spazil, spoznal, kam bi bil ko¬
rabelj ino zakaj plul. Nalezel je naimer med dru¬
gim nekoliko pisanj — listov, ktere so se v B a r-
bados  dodati imele, na ostrov — otok pri Ame¬
riki, gder se z rabi — sožnji silno kupčuje —— terži.

Prostirad.  Z rabi ? — s sožniki ?

0'ca.  To ti izjasnim — razsvetlim, V Afriki
— ves li pak se gde leži?

Prostirad , Aj vem? ta bi se slo od nas črez
zeleni most ino črez gosinjo pašo! — Le dalje!

0'ca.  V Afriki tedaj, keder Maurenini — Mo-
rove — Zamorci prebivajo, je naj več ljudi še ta¬
ko neizobraženih — zarobljenih ino nenravnih,
kakor goveda. Jihovi vodci ali kraljeve, kteri neso
veliko boljši, ž njimi tilde tako obračajo, kakor
bi res goveda bili, Keder se Evropčanje tam pri—
plavijo, tedaj jim cele črede — stada takovih čel¬
nih ljudi prodavajo, ravno tako, kakor kedar pri
nas živino na terg — senjem prižene. Mnogi oče-
ve — otci tude svoje vlastnc otroke privedo —
pripeljajo, da bi je za kako bodi reč prodali, ino
tukaj jih Evropčanje vsako leto mnogo kupijo,
ino se ž njimi v Ameriko plavijo, gder morajo

274

naj težje dela konjati — opravljati, ino mnogo hu¬
dega prestati. Takšemu rabu — sožnju (tako tem
nesrečnim prodanim ino stiskanim ljudem rekajo)
se pač hudo hudo godi, ino želel bi si dostikrat
raji umreti, ner li živemu biti, — kakor živeti.

Ljubor.  To pak celo ni prav, da sc z lju¬
dmi tako dela!

Oca,  Veš da to ni prav; pak vsej je tude
nadeja — upanje, da to grozovito kupčevanje vem-
da jednog mine, vsej se zato zdaj užč posebno
Angličanje jako izkušajo. —

Dalje je Robinson našel počet — račun —•
čislo — število, iz kterega je mogel toliko izra-
zumeti, da je na tem korablji blizo sto takih ra-
bov — sožnjev bilo, ktere so v Barbados odpra¬
viti hoteli. Vse to Petku povedevši, je doložil:
,,gdo ve, ne imajo li ti nesrečni ljudje za svoje
osvobojenje burji kaj zahvaliti, ktera je ti ko ra¬
belj k skali prignala ? Lehkič so se na čolncch
ubranili, ino negder na gde kteri ostrov pripluli,
na kterein jim zdaj ne smejo jih ukrotniki —■ gro-
zovitniki ukazovati, ino gder ninc po svojem prav
srečno ino mirno živo.* 4  Petek je uznal, da je to
verojetno.

„Blagor tebi, mili Petek ! <{  je Robinson pri¬
stavil, se zaerde,“ ali bi še si upal, tuondašnje
svoje pitanje ponoviti — opetovati? 14

Petek,  Ktero ? !

Robinson.  Toto: kako korist bi burja mogla
imeti, ko nama je ladjičko zanesla?

Pelka je kri polila, ino je obžalovano oči
povesil. „0 Petek 1“ je Robinson skričal z nabo¬
žno gorečnostjo; uznaj pravičnost Boga vsegamogo-

275

enega ino naj modrejsega, ktera je (n opet tako
očitno vladala — ravnala. Vis — glej! kako obilno
nama je burja drugoč to nadomestiti — dostaviti
morala, kar ji je narejeno bilo, da bi nama po¬
brala! Pogledni na to celo zalogo—pripravo ži¬
veža, da bi po legoti ino srečno živela — ali bi
jo imela, ako bi burja ne bila nastala! Vsej je to
res žalostno, če mora človek svojo srečo zahva¬
liti nesreči drugih ljudi ! Ko bi pak zdaj največ
teh, kteri so bili na tem stresketanem korablji,
srečneje živelo ner pervle ? Ino da je to zdaj res
tude tako, ni bar neverojetno ? Kaj se ti ninc zdi
do božjega vladanja sveta ?

,,Da je neizgovorljivo modro ino dobro, ino
da sem blaznik — tepec bil, a  je Petek odgovoril,
spne roki ino k nebu pogledne, da bi Boga za
greli odprosil, kteri je iz nerazuma stvorih

Še sest dni sta se za jednodrugim plavila,
ino na den dvekrat tude trikrat k razbitemu ko-
rablju, ino sta vse kar koli sta le genoti mogla,
na suho spravila. Premnoge maličkosti sta imela
za velike — važne reči, ino sta je s sobo poje¬
mala, kterc bi se jedva vredne zdele, da bi je
mi vzdignoli, dokler se jih pomenjkanja — nedo-
statka nikoli nesmo čutili. Drugi naklad na tem
korablji so bili slonovi zobje; te sta ondeka ne¬
hala, za to ker jih potrebovati ne umesta. — Ta¬
ko sta tude učenila z nekolikimi sodi — bečva-
mi kave, kterc je Robinson takaj zavergel, zalo
ker ni menil, da bi se keda več nepotrebnih ino
pogubnih sladčic — lagodb vadil. Za to sta gle¬
dala, da bi desek nalamala, ino jih, kolikor bi le
mogla, nabrala, ker so se jima koristnejše ino te-

276

daj (ude veče cene zdele, Ino te se sta ostalih
pet topov spravila na suho zemljo tako, kakor
vse železo, ktcro sta le nalezla, ali iz korablja
dobiti mogla.

Kcdar sta uže osemnajstkrat sem ino tam
poplula, ino ze svojim nakladom vseli srečno na
mesto prišla, sta spasla, ko sla vzpet na razbi¬
temu korablji bila , da se burja bliža. Pospehala

— hitela sta tedaj kar sta mogla nalagati, ino
sta plula upajoče , da k bregu do ploveta , pred
ko burja nastane. Pnk — jujno prizadevanje je
uže za hman bilo! Pred ner sta do polovice pri¬
šla, se je vzdigel strašno vihrasti veter z germen-
jem, bliskanjem ino dežjem, da so se valove črez
plav valili, ino reči na nji v morje zmetali. Sama
pak sta se tako terdno privezala , da ju valove
neso zmetnoti mogli, akoravno so jima na laket
črez glava švigali — plali. Pak naposledek ni mo¬
gla slaba plav razpijanju valov odoleti — soper-
stati; vezi, s ktcrimi so bervna — rilove spojene

— zvezane bile, so pustile, ino cela plav se je
razpadla.

Milica . Aj za božjo voljo, ubogi Robinson!

Oba.  Petek se je upnol, da bi izplaval —
izplinol, Robinson pak je bervno popadel, s kte-
lim je bil zdaj v morsko propast — globino, ino
zdaj drugoč k višku metan. Bi! je pri tem česteje

— večkrat dole ner li nad vodo , ves zmamljen
je bil, ni čul pak ni videl. Pomalem je pogubil
moč ino ž njo počutke — smisle. Še jednor je za¬
kričal ino izginol v groznem valu, kteri ga je z
bervna stergcl. K sre'či pak je bil jogov zvesti
Petek rude — zmirom pri njem, ako ravno bi bil

277

lehko, če bi le hotel, veliko hitreje izplaval. Vide
tedaj, da jegov gospodin tone, se celo nič ni raz¬
mišljal, se je pogrozil, ino ga z levo — šiijo roko
popadne, si je s pravo — desno dnigoč gor po¬
magal. Ino se je tako silno trudil, da je v nekih
drobceh — minutah z mertvim tclesem svojega
gospodarja na breg prišel.

Vsi.  (prestrašeni) Ah! — Ah! z mertvim
telesem?! —

Oca.  Tako ga imenujem, zato, ker nič ni bilo
znati, če še je živ'.

Petek iznesel mertvcga celo na zemljo, v
obupanji se je na — nj metal, vpil — klical ino
kričal, ga po celem telu terci — dergnol, ino svoje
usta k njegovim desetkrat pritisnol da bi mu dru-
goč duh vdehcl. Pak je dostal to neizrečeno ra¬
dost, da jo dnigoč zavaral — občutil, kaj še je
živ, pričinil se — prizadel si je s tem več, ino
Robinson je začel opet okrevati — se kolebati.

„Kcde sem ? u  je z medlim glasom opet pre¬
gledno« uprašal. — V mojih rokah, mili gospodar!
„je Petek odgovoril, ino solze so sc mu iz oči
derle: — Aj to je bilo zavzetno gledati, ko je Ro¬
binson svcnui osvoboditelju — rešniku hvalo daval
ino on od radosti, da sc je jegov ljubi gospod
dnigoč vzbudil vzkresil, ni vedel kaj početi.

Pak, ljubi otročiči! s čem lepšim ne moremo
dnes te prigode skončati; tedaj bodi tega dosti.

278

Pet Siko <lvaj§ti večer.

Nagodile so se drugo« mnoge zmotnjave, za
voljo klerih oča ni mogel dalje pravili, K mlade¬
mu drnžtvu se je tičas šest drugih sternolo —pri¬
družilo. Ti so sluli — se imenovali: Tehomil, Do-
morod, Vlastimil, Konjrad, Mesi is la v, Dragolin,
Pervejši — pervlešnji so se med sobo skoro pre¬
pirali, hotel je naimer vsakši najpred novim pri¬
jateljem praviti, kar je liže o Robinsonu slišal.
Vedel je o njem jedcu to, drugi ono, ino tretji
jim je v besedo vskočil. Ko so tedaj vsi najed-
nokrat govorili, je na posled tako zmočeni krie
postal, da svoje besede slišati ni bilo. Ino oteč
je videl, da je sila, to zmešnjavo pretergnoti, ino
pripoved je dar do tam opet pravil, gder je tu-
onda prestal — prenehal. Pak je počnol sploh
vsem k veselju tako le dalje pripovedovati:

Otročiči! Robinson se je opet pozdravil. Sen

— spanje, kterega je to noč pod svojim šatrom

— stanom na perinah blazinah užival, ga je tako
občerstvil, da je, ko je svitati počelo, drugoč imel
vso svojo moč, ino je Bogu zahvalil za dobilo
zdravje ino za sve življenje. Burja je celo noč
udelovala — razsajala — razgrajala. Želečnc je
tedaj dne čakal, da bi videl, kaj se je z raztres-
ketanim korabljem zgodilo. Zdaj je solncc celo

279

nebo — ves zrak osvctilo — obsijalo, ino tu je k
svoji žalosti smotril — videl, da je korabelj do
celega izginol. Deske ino tramove, kteri so se k
bregu prignali, so bili svedki — priče, da ji je
burja popolnoma stresketala. Ino ljubo mu je bilo,
ker si je bil svest, da mu za skerb ni bilo žal,
kaj je blaga na tem korablji toliko ohranil, ko¬
likor je le mogel, ino blagor temu človeku, kteri
se celo tako modro derži, da ve vsaki neprijetni
prigodi kakor sedaj Robinson k sebi reči sme:
„tega nesem kriv! a  Ino ta vest lehko mnogo o-
sladi, kar bi našemu serdcu prejako ferpko bilo.

Robinson ino Petek sta zvesto vsaki osta¬
nek korablja na breg vzvlačivala, zato ker sta
prevedela, da bi lehko vsaka deska ino vsaka
lata k koristi bila. Pak sta poredu umenila, kaj
bosta dalje činila. Te roči sta morala v jazvino
— otlino spraviti ; ker sta pak se vseli imela
toliko udaliti, se jima je to za resnico nevarno
zdelo. Robinson je tedaj to tako naredil, da bi
po jeden drugem s kolesci — telegami vozila ino
varovala — stražala, jeden do poldne, drugi po
poldnevi. Nabil je tope, ino je na bregu proti morju
postavil. Pak je ogenj razdelal, na kteri je tiisti,
kteri jc ravno straža), prilagati moral; inozravno
topovje vnetilo kredu pripravljeno ležalo, da bi
se iž njih, ko bi trebalo, kmahu izstreliti moglo.

Robinson je začel sam reči voziti. Da bi si
pak lepši odev — oblačilo prihranil, se je oble¬
kel koti plaveč ino mesto svojega negdanjega
braniva je zdaj nosil lovečki tesak — meč, ino
dve nabiti pištoli za pasom. Najprcd jc naložil
nekoliko sodkov strelnega prahu z drugimi rečmi

19

280

za voljo kterih se je naj bolje moče bal, ino je
odešel.

Koder, kir nigdar ni od njega šel, ga je pre¬
vajal, pak (ode ni bil nekoristen. Robinson je
okoli njega prevez — verv — konopec obezal, ino
ga prede k lolegam privezal, da bi mu tode vlečti
pomagal,

Ker se kodri bodi kaj hitro nauče, tedaj je ta-
kaj toti kmalu za to bil, tako dobro, kakor bi izu¬
čeni tegun — vlekavt bil. Tude je vseli ozlek v
zobeh nesel, česar so ga pred naučili.

Kedar se je Robinson vernol, je vzel vse
krotke lamice, ktere so uže bremena nosivale, da
bi je za nošnjo napel. Ker jih je sedem bilo, ino
je vsaka pol drugi cent nesla, si lehko pomislite,
koliko so vse, jednor nesle. Ker pak se v jaz-
vini toliko reči ni moglo podevati, sta spešno raz¬
bila še jeden veliki šater — stan na dvorci, kteri
bi jima za shrambo bil. Za tejden sta vse od-
nosila, le samo gromada — kup dil — desek je
tam ostala, ktere sta tičas v gošo — češo odpra¬
vila, dokler bi jih drugam vložiti ne mogla.

Milica.  Ti pak nam, otče, od koze nič nesi
povedel,

Oča,  I skoro bi bil na to pozabil. Kozo sta
res, kakor si lehko mislite, takaj s sebo vzela,
ino jo v okol — grad k lamicam dala, s kterimi
se je dobro pogodila, — Oj zdaj sta imela Ro¬
binson ino Petek mnogo prijetnega činiti, tako da
sta jedva vedela Česa bi se naj pcrvle lotila. Pak
Robinson je, ker je red ino pravo razdeljenje v
svojih deleh ljubil, hitro razloček med potrebnimi
ino naj potrebnejšimi deli napravil ino se naj pred

281

k potrebnejšim podal. Naj potrebneje je bilo po¬
staviti sen — staj ali kolarnico, da bi onde shra¬
nil reci, ktere v jazvino neso šle pogodneje ino
varneje, ner seje v šatru — stanu zgoditi moglo.
Etu je bilo činiti, da bi se vadila — urila — učila
v tesarskem remesli — rokodelstvu kteresra se
jima veste da nijeJen ni bil učil.

Pak kaj je moglo zdaj težkega biti marlji¬
vosti prebrisanega umnega Robinsona, ko je vi¬
del, da vse nastroje ima, kterih je k temu po-
trebeval? Pretežke ino nenavadne dela so mu
zdaj pač igrača bile, zato ker jih je pred veliko
drugih brez nastrojev — orodja ino brez pomoč¬
nika srečno izkonjal.

Podiral je tedaj ino strome tesal — kresal,
trame spojeval — zlagal, stene iz užganih opek
— cigla zidal, ino dvojo streho delal, jedno iz
desek, drugo pak iz kokusovega listja, ino vse
to mu je dobro ino hitro od rok šlo. Zdaj je tu
hram stal, podoben kočam naših kmetov — Sela¬
kov, Jako modro je Robinson tude okna iz hišk
na korablji izel, ino te so mu zdaj silno dobro
prišle, da bi hram znotreh obsvetil, ino nikake
odperte — odvcrzte dire— luknje ve— nj ne imel.
Steklu — (glažu) se je Petek močno čudoval, za¬
to ker ga nigdar ni videl, ino je nine izvedel,
koliko pogodnost da hramu naredi.

Ko se je vse pod streho položilo, je Robin¬
son mislil, kako bi si pogodni vhod v grad na¬
pravil, ino k temu se mu je naj gotovši posre-
dek zdel, ko bi brano — vrata ino vzdigatni most
udelal. Ker je imel vsega zadosti, česar je k te¬
mu treba, kakor žrebljev, verig — retezev, ste-

282

žajev — tečajev — čepov, ključenic i. t. d., se
jc kmalu dela poprijel, da bi, kar si je umenil,
izpeljal. Pred sta vse napravila, česar je trebalo;
pak sta prekopala diro v nasipu ino v steni po
velikosti liže gotove brane — gatra — vrat. Brana
se je postavila, ino vzdigatni most sta tako na¬
redila, da je, kcdar se je vzdignol, celo brano
zakril. Pak sta postavila nabite tope na nasipu
tako, da sta jih dva pravo stran, dva levo, ino
dva predek — prednji del terdine — pevnosti bra¬
nila — varovala. Ino tako sta bila varna pred
vsakim vpadom divjih ljudi. Zdaj tedaj je ženj
— žetva nastala. Robinson je imel stari meč
mesto šerpu da bi turšico požel, ino za kopanje
pravo motiko, ktero sta med drugimi rečmi nale¬
zla, Kako jima je pač vse to pri takih nastrojeli
po sreči šlo— od rok šlo! Lepo bi to gledati bilo,
ako bi le več delavcev bilo delalo.

Domorod.  Jaz bi rad pri tem bil, da bi bil
ž njima vred delal.

Dragotin.  A pak kaj bi bilo treba, da bi za
Robinsonom na pusti ostrov — osredek na morji
šel? Vsej lehko tukaj delaš; le oči reci, ino dosti
dela ti ukaže.

Oca.  Kakor vsem drugim, zdaj na polji, zdaj
v verlu da bi nikedar brez dela ne bili, Pak za¬
kaj vas imam k takovim delom ?

Dragotin.  Ker nas to zdrave ino krepke čini.

Oca.  Taka je bila tude z Robinsonom, ka¬
kor uže vemo, pri tem je zmirom zdrav bil, tude
mi si počasu tega izkusimo, kaj dobrega iz de¬
lavnega življenja izvira.

283

Zdaj se je žetva skončala, pak Robinson
ino Petek sta začnola tursko pšenico — kuruzu
lupati — likati — kožuhati, ko sla jo pospravila.
Lehko ste je bile dve vreči. Za nekoliko me¬
secev sta imela suharov, ino tako mu ni menj-
kalo hibelo, ner razve gosto sitcce, da bi
moko čisto presejal, ino peč, da bi v njej kruh
pekel. Za obe reči se je moral postarati. Mesto
sita je vzel tenkega platna — pertu, kterega je
bil obilo na korablji našel, ino kako bi peč po¬
stavil, ni imel velike starosti — skerbi. Tude cso
delo je izkonjal, pred ner je navadni dežj nastal.

Ino zdaj se je pečenja kruha poprijel na
dvoji način — sposob — dvoje peke, nekoliko
hlebov — kolačev je spekol ize žitne moke ino
nekoliko iz turšice, pak jo kmalu poznal, da je
žitni kruh mnogo vkusnejši. Zato je umenil, da
mesto turšice najvekši del svoje njive z žitom
obseje,-da bi ga zmirom k pečenju kruha do volje
imel. Ino ni se mu zdelo, da bi to za njega ino
za Petka preveliko delo bilo, kajti na tem ostrovi
sta lehko vsako leto dvekrat zasela — obsejala
ino žela — spravljala.

Še nekaj jima je menjkalo, česar med dru¬
gimi rečmi na korablji nesta nalezla, ino kar bi
jima vemdar groznu koristno bilo, naimer neko¬
liko železnih lopat. Petek jih je sicer iz terdega
lesu izrezal; pak z železno lopato se vemdar
lehko več opravi, nego li z leseno. Ker pak si
je Robinson terdno umenil, da bode posle orba
— oranje jegovo naj ljublej.se ino glavno delo:
je skoz in skoz na to mislil, da bi tude kovačnico
»zložil, gder bi si lopate ino lehkič tude drugo po-

284

irebno orodje sam delal. Ta jegova misel ni bila
brez razvaženja — raztehtavanja, kor bi se vam
lehko zdelo, kajti cesar je za kovačnico trebalo
se je vse v njegovi zalogi nalezalo, naime malo
nakovalo, nekolikere kleši, dosti veliki meh iuo
toliko nekaj starega pak nekaj ne zdelanega že¬
leza, da ga je berž za svoje celo življenje lehko
zadosti — zarad imel. Kar je umenil, je takaj k
malu izkonjal.

Ko je nad kuhinjo večo streho iz desek u-
delal, je to mesto — prostor tako razširil, da sta
tu vigenj, ognjiše postaviti, ino tude v čas dežja
kovačko delo delati mogla. Obernola sta tedaj ne¬
koliko dežjevnega vremene na kovačstvo, ino to
se jima je, ko sta se maličko v njem pourila —
navadila, izverstno — na urok pogodilo. Ko sta
lopate gotove imela, je Robinson dalje pokročil

— šel, ino je pokusil, če bi tude plug — oralo
udelal, za kteri bi dosti moči imela. Iuo ji je iz¬
mislil, ino nad tem prevoliko radost imel.

Esej — toti plug je bil od našega velma —
zlo razločen; bil ti je napravljen iz jedne ogene-
ne — sloke veje pri kteri je na jednem konci, kir
je na zemlji ležal, terdno pribiti lemež — oralica

— oralnik bil, ino deržalo — ročnik s kterim je
orač — rataj plug rudati ino kamor je hotel, na-
gnoti mogel; pri drugem konci bi pak lehko konje
ali vole — junce zapregla, ko bi je bila imela.

Na mesto teh pak je moral jeden ali drugi
sam stopiti. Iz kratka, toti plug je bil izcelo o-
nemu podoben, kakoršnjega so stari Gerki potre¬
bovali, kedar so se v orbo kmetovstvo podavati
začnoli.

285

Ljubov.  Kaj li ti plug ni nikaksih kolesc —
plužnic imel ?

Oca.  Nikaksih; ino kakor je ti plug bil pro¬
stega dela, tako prost je iz početka tude vsaki
drugi nastroj — orod bil. Pomalem so se ljudje
naučili, da se jedna ino druga reč bolje popra¬
viti more, so menili — premenjali, poboljševali,
ino zmirom bolje ino bolje užitku — koristi ino
pogodnosti vsake reči pripoinagali, kterc so za
svoje delo potrebovali. Za toga delo je imel Ro¬
binson pričino — vzrok se radovati, ker je iz¬
mislil ino naredil reč, klere izrisane nigdar ni
videl. Kar nam je znano, je mnogo stotin let
pervle minilo, nor so ljudje taki nastroj, kor ti
plug, iznašli; ino oni so od odvetka — ostanka
— zaroda — potomkov — mlajših za tako pre-
modre ljudi imeni — deržani bili, da so jim za
pametvo — spomin ravno božjo čest izkazovali.
Dragotinček! veš li koga so Egvpčanjc za Boga
imeli, ker je bil plug iznalezel?

Dragotin,  Oj vem ! kralja O s i r j a, kteremu
so sc potem za to kakor Bogu klanjali.

Oca.  Feničanje so toto koristno iznaidenje
nekemu D a g o n u pripisali, kterega so ko ti
božje bitje čestili, ino ga sina z neba nazivali
imenovali.

Dragotin.  Pak kaj li Robinson lamic k o-
ranju ni mogel potrebovati.

Oca,  Najpred je dvojil — pohiboval, če bi
se za to godile — za to bile, ker je spazil, da
so bolje za nošenje, ner — kakor za vlečenje,
Vemdar pak je hotel tude to izkusiti; ino glej,
dalo se je, česar se ni nadel — si ni upal. Na-

286

učile so sc počasoma le zvcreta, ino pak je to
tako dobro šlo, kakor bi Robinson ino Petek iz¬
učena kmctovavca bila, ino lamice volove ali osli.
Zdaj jima za obdtlavanje njiv je še le jedinega
nastroja menjkalo, brez kterega nesta biti mogla,
ino kterega tude na korablji nesta našla,

Dragotin.  Pač vem, kaj je to bilo,

Oca.  A kaj misliš ?

Dragotin.  Brane.

Oca.  Prav imaš! Zemlja se brez bran ue
more dobro zdelati, zato ker se ž njimi morajo
najpred velike grude razdrobiti, da bi vsejano
seme v vlažno zemljo prišlo ino se z zemljo pre¬
krilo, — Robinson je najpervle toliko železnih
žrebljeh — zobi skul — skoval, kar je mislil, da
jih bo zadosti. Pak je napravil, nekolikrati to po-
kusivši tude brano v ktero bi bil žreblje zabil.
Polle je navertal v brano, toliko dir — lukenj,
kolikor je zobi imeti imela, jih je v njo zabil,
ino brana je bila gotova.

Zdaj je po dežji razšel — posejal dve meri
žita, jedrto ječmene, ino pol mere grahu, pak se
je po peteh mesecih zaradoval, ko je dvanajst¬
krat toliko nažnol nažel, naimer štiri mere žita,
dvanajst mer ječmene, ino šest mer grahu, kar
je bilo več ner sta s Petkom použiti mogla. Kajti
kakor previden gospodar je na to mislil, da bi
mu vsega nekaj prebilo — prek ostalo, zato ker
v časeh huda letina potegne, ali ker bi se jegova
žetva skoz točo, ali pak drugo negodo — uimo
skaziti mogla. Umenil jo tedaj, da zernja — silja
založi, da bo ga imel zmirom na pol leta napred
ko bi mu gde keda žetva v kvar prišla. Iz tega

287

namena — umisla sta za jasnega vremena streho
s kolarnice — šeni stcrgala, da bi na njo postala
se drugi peter — petro — pod — ponebje, gder
bi sc zernje založilo. Tukaj je veste da uže več
umenja ino dela frebalo, nego ko sta pervi peter
pod delala, vemdar je stalna marljivost vse (c
težkosti premogla, ino stavljenje — liram je po
malo dneh izgotovljeno stalo.

Tičas je skotnola koza dva kozleta, tako
da so se tude te stvari na ostrovi razplcmeniti
mogle. Koder jima je bil za ponočnega sfražavca,
ino papiga ju je obe seljevala pri mizi ino tude
cesto pri delu. Za lamice jima je pak zdaj bolje
bilo kakor drugda, zato ker sta od njih imela ne
le mleko, sir ino maslo, ampak ker so jima tude
polje delati pomagale. K Robinsonovi zadovolj¬
nosti — spokojenosti tedaj nič ni več menjkalo,
ner — kaj mislite?

Dragotin . Da ni bil pri svojih starših.

Oba.  Ino — ker sta Je dva bila, iz kteru bi
lehko jeden prej ali slej umerel, ino drugega ka¬
kor ode vseli ljudi odločenega pušavnika — sa-
motnika — samonjaka ostavil—zapustil. Pak Robin¬
son si je to za greh polagal, da bi se imel s tem
žaliti, boje se nesrečnih prigod, ktere bi še le vpri-
hodnič nastati utegnole. „Bog,“ si je mislil, ,,ktcri
mi je vseli pomogel, lehko tude vprihoduič po-
more,“ Ino tako mu je sedaj vsaki den v zado¬
voljnosti minol, zato ker je nine znotrema ino
zvunoma pokoj — mir imel! Ino k temu nas vsa¬
kemu Bog pomozi.

288

v

Sest ino dvajsti iecei*.

Oba.  Otročci, tokrat vam imam mnogo kaj
praviti.

Vsi,  0 izverstno! izverstno! — lepo !

Oba.  Je li bom le za jeden večer ze vsem
gotov ?

Nekteri.  Oj boste; mi vam, ljubi očka ni-
jednog v besedo ne skočimo.

Oba.  To tedaj pokusim, Pak pripraviti se k
novemu, strahovitemu dogodku, o kterem še se
ne more vedeti, kako se najberžej izide.

Otroci so na se kuknoli —• pogledli ino v
liceh javili — vadili — kazali, kaj bi to beržčas
biti moglo.

Oca,  Ako bi vam zdaj pripovedoval, kar sta
Robinson ino Petek s svojimi nastroji vsaki den
činila, to bi vas pač nikar zlo ne tešilo — ve¬
selilo — kratkočasilo,

Dragotin.  Oj, tešilo bi, pak to se lehko u-
goniti da.

Oba.  Povem vam tedaj le, da sla počasoma
srečno po vseh remeselnikih — rokodelcih činila
— je posnemala; bila sta pekarja, kovača, kra-
jača, sivca — črevljarja, tesarja, mizarja — Škrin¬
jarja — stolarja, kolarja, lončarja, vertnika — o-
gradarja, selaka — kmetovavca, lovca, ribiča, ino

289

druga remeselnika, ino sta se mnogo reči naučila
delati, k čemur je nam Evropejskim lenuhom —
manjuhom toliko ljudi trebe. Čem bolje sta se si¬
lila ino napinala, tem veČ moči sta dobivala; ino
jujna mot — misel je bila pri neprenehanem ko¬
ristnem delanji čem delje tem veselejša, čem delje
tem boljša. Očitni dokaz, da n&s je Bog k delu
posebno stvoril, zato, k er smo po njem skoz
zdravejši ino srečnejši.

Več ner pol leta jima je bilo pri takem pri¬
jetnem delovanji preteklo, kar že se Petek ni o-
považil — vagal — podito pil svojega gospoda na
pot v svojo domovino — otčino opominati, ako-
ravno je pogostoma po dokonjanem opravilu na
verh dirjaval — tekal, s kterega je bilo videti na
ostrov jegovega narojenja ino pak vseli je zde
kakor v serijah stajal v globokih misleh pogrez-
nen, nad nesrečo vzdihaje, da morebiti na vseg-
dar od svcga oče odločen ostane. Robinson pak
navlaš do sihdob ni hotel o tem govoriti, zato,
ker želje svojega prijatelja pred ni mogel spol¬
niti, dokler nesta z najpotrenejšimi deli za svoje
novo življenje gotova bila.

Nine — zdaj se je naj potrebnejše dokon¬
čalo; ino sedaj je Robinson pervi bil, kteri je
ponavergel, da bosta sopet korabelj — ladjo sta¬
vila, kaj bi po Petkovega očo plula — se pel¬
jala. Radost dobrega j unaka — mladenča je po tej
veseli obljubi tolika bila kakor tuonda, ino jegova
hvaležnost do Robinsana se je na ravno ti na¬
čin razodevala. Podala sta se tedaj hitro druge¬
ga dne za rana k delu, ino jima je zdaj deset-

290

krat cerstveje ino boljše od rok slo, ner pervo-
krat, dokler sta nine s pravimi sekirami delala.

Nekega jutra, ko se je Robinsen z domačim
delom motil, je Petka bil na pobrežje poslal, želv
— kledujač iskat. Zato ker te prijetne jedi uže
dolgo nič nesta povžila, kar je toti pridirjal, on-
de se dolgo ne pomudivši, ves prestrašen, ne
mogoč od begu ino strahu dihati, ino je zaikavo
jedva tole besede pregovoril: Tu so !“ Robinson
se je vleknol — prestrašil ino nagloma pital, gdo
bi tu bil ? „0 gospod, gospod!“ je Petek zavpil
„jedna, dve, tri, šest ladjic !“ Od ozkosti ni mo¬
gel čisla — števila šest naiti.

Robinson je urno izlezel na pagorek—verh
ino se z grozo za res tega presvedočil, kar je bil
Petek povedel, zagledav šest ladjic z divjaki,
kteri so ravno na breg izlezati namenili. Na to
hitro s stopiv je trepetajočemu Petku serdca do¬
dava], ino ga uprašal, če bi gotov bil, mu zvesto
prispeti — pomagati, ko bi se s temi divjaki biti
imela ?

„Ze vso močjo !“ je toti odgovoril, ko se
je opet ukrepil ino bojske moti — serdčnosti do¬
bil. No tedaj „je Robinson rekel, ,,pokusiva če
tem ukrotnikom ubraniva, da bi ne mogli svojega
gerdega predsevzetka izkonjati. Svoj namen —
umisel ti na poti ovadim — povem, zdaj pak ne
vtegneva govoriti, ampak nama je činiti. a

Te je svezel — speljal jeden top z valu,
kteri je bil na kolesih, prinesel je šest nabitih
pušk, štiri pištole ino dva korda — sablji—meča.
Vsak jima je vteknol dve pištoli ino jeden kordi
za pas, vzel tri puške na ramo, ino se zapre-

291

gel pred top, pak se omislivšc s kuljami—kugi—
jami, drobjo — streteljni ino prahom dovoljesla
tegla —■ šla tiho ino plaho skoz vrata vun. Prc-
šcdše vzdigatji most, sta se zastavila. Te so
je moral Petek drugoc vernoti, da bi vzdigatji
most iztegel, ino brano — gater zapercl. Opra-
viv to, se je opet spojil — združil z vodcem po
prevozu — vervi, lderi še je zmirom s skale
visel izlezši. S to prividnostjo je Robinson za
to ravnal, ko bi se jegovo predsevzetje nesrečno
izešlo, da bi jima neprijatelje terdinc —gradu —
pevnosti prevzeti ne mogli. Ino zdaj je Robin¬
son svoj namen razodel, kteri si je bil dobro raz¬
mislil. ,,Poideva — potegniva,“ je pravil „okoli
verhu po lesu gder je naj gošši, da bi naju ne-
prijatelj ne zagledel. Pak se k njemu po cesti
— gosli šumi, ko se skoro dar na breg — kraj
morja razprostira, tako približava, kolikor sc le
moreva, da bi naju ne smotrih — videli; ino ko
ta doideva, najednor jedno kuljo iz topu črez
glave jim izstreliva. (Zato pričino je s sebo vzel
goreče vnetilo. Najberžej se ti vkrofniki tega ta¬
ko vetrna vlekuo — uplašijo, da svoj plen — ko¬
rist ostavijo — puste, ino na ladjicah uperhno —
uheže.“

Petku se je (o jako verojetno zdelo. ,,Pak, (l
je Robinson dalje rekel, „okusiva to radost, da
nesrečnike, ktere so pečti hoteli, osvobodiva —
oprostiva, pak nama ni treba, kaplje kervi preliti.
Ko bi pak nadeja — upanja naju nepričakovano-
ma vemdar ulodila — oblegala, ko bi se ti ukrot-
niki soperstavili — protivili, ker jih je mnogo, ino
bi se ne hoteli v pobeg podati, t<> pak, ljubi Pe-

292

tek pokaživa, da sva moževa, ino da ideva der-
zo — serdčao nevarnosti v sretenj — vstret, v
ktero sva se iz najboljšega namena postavila,
Tiisti, kir vse redi, ino ve, zakaj svoje življenje
vagava, nama je gotovo ohrani, cc nama je to
k dobremu. Zgodi se volja jegova!“

Pak je podal svojemu sobojevniku — zrav-
nobojevavcu roko, ino oba sta si obljubila, da
si bosta jeden drugemu zvesto pomagala, dar do
poslednje kaplje kervi.

Medtemtoga sta bila tihim krokom skoro
dar na konec goše prišla, ino se zastavila. Zde
je Robinson svojemu tovarišu v uho pošepetal,
da bi se, kar more previdno za veliko drevo u-
kradel, ko mu je je pokazal, ino mu oznanil, če
se odsog neprijatelj preglednoti more. Petek se
vernov je pravil, da se odonod prav dobro paz-
ko imeti da, da vsi okoli ognja sede ino ogriza-
vajo pečene kosti jednega ujetega, kterega so
bili ubili. Da še drugi dalje proč zvezani na
zemlji leži ino jega tude berž ubijo; eti pak da
se mu ne zdi iž njega narodu, ino da je to beli
osati — rusasti mož ?

Robinson je le gorel, izvlasti ko je 6 belem
moži uslišal. Bil pak je dalekogled — perspec-
tiv k sebi vteknol, ko ji je na korablji nalezel;
s tem je sam k drevesi lezel ino zgledal, kar mu
je Petek bil povedel,

Stirdeset ali petdeset — petredov ljudojed-
cev je okoli ognja sedelo, ino je očevidno po¬
zval, da je ostali jetnik Evropčan.

Te je imel, kaj činiti, da bi se zderžal. Kri
je v njem vreti začnola, serdce mu je silno bilo

293

ino ko bi bil svoji želji — žedosti uzdo popu¬
stil, bi bil brez odlaganja izskočil, ino je poredo-
ma sporaoril, Razum pak je pri njem več veljal,
nego slepa strast — nagnenje, dal se je tedaj ra¬
zumu vladati, ino je svojo nevoljo zderževal.

Po gosi je po drugi strani nekaj dalje na-
pred dirjal; onde se je tedaj vernol; je posta¬
vil top za poslednjim germom, kir je imel malo
diro — verzel — špranjo, ko je zdaleka niše ni
spazil, ano je nastrojil — napravil top tako, da
je kulja — kuglja visoko divjakom črez glave
preleteti morala, da bi jih ne urazla, Pak je Pet¬
ku v ulio posepetal, da bi vse tako udelal, ka¬
kor uvidi, da bo on delal.

Na to je položil dve pištoli na zemljo, ino
tretjo je v roči poderžal; Petek je toisto učinil,
Pak je preteknol goreče vnctilo k ponvici topove,
ino je izstrelil.

V tem hipu, ko je, hrum — germot slišati
bilo, je nekoliko divjakov z dernene klopi—Iavice
na zemljo padlo, kakor bi vsi kmalu bili ustreljeni.

Robinson ino Petek sta stala ino čakala, kaj
bo se delo, pripravljena, ko bi to potreba uka¬
zala, k boju. S kratkim pak so omamljeni — u-
tamljeni divjaci sopet na nogah bili. Jih naj bo-
jazljivejši so k ladjicam ute kali, serdčnejsi pak
za branivo — orožje zgrabili.

K nesreči neso videli iz topu niti bliska,
prahu, niti nad njimi leteče kulje, samo le strel
so čuli. Uleknenje —prestrasenje jihovo ni bilo
toliko, kolikorsnje se je bilo očakavalo : ino ko se
ozirajoče po okolici nič neso videli, kar bi je iz-
nova vleknolo — ustrašilo so opet okrevati jeli

29-1

vsi kmalu bežeči so sc nasad vračali, vsi so sc
podali v Strašni krik, ino so začeli, serdito svoje
orožje sukajoče, navadni bojni taneč — ples — raj.

Robinson še je stal, se razmišljuje, dokler bi
bojski taneč skončan ne bil. Ko pak je k svoji
grozi uzerel — videl, da se divja družba opet po¬
soja, ino sta jih dva izslana bila, da bi ubogega
Evropčana prinesla, mu ni bilo delje drezati—čakati.
Je na Petka poglede!, ino mu le te besede pošepetal:
„Ti na levo, jaz na pravo ! Ino sedaj v imeni Bož¬
jem 1“ Pri teh besedah je izstrelil svojo puško,
ino tako je Petek učinil.

Petek je bil boljše, ner Robinson sam na-
mciil, kajti na levi — šuji strani jih je pet padlo
na pravi — desni le trije. Troje jih je bilo res¬
nično ustreljenih, pet pak le ranjenih. Kako so se
vsi vlekli — zasfrašili, kteri neso poranjeni bil',
kako se izkočili ino ležali, ne morem popisati.
Nckteri so sem pak tam tekali, ino pregrozni
krič gnali.

Robinson je nine hotel izskočiti, da bi je z
mečem v roči popolnoma k ubego prisilil, ino
svojega ubogega zvezanega krajana osvobodil,
pak k svojemu užasnenju — ostermenenju je smo¬
tri!, da sc ti, kteri so bežali, iznenadeje drugoč
stekajo, ino k branjenju pripravljajo. Popadel je
tedaj z najvekšo spešnostjo — hitrostjo drugo puš¬
ko ino Petek je to stvorih „Si pripravljen je
Robinson pital, ino čuvši, da je, je drugoč spro¬
žil — spustil, ino Petek tako.

Takrat sta le dva pala; nekoliko drugih
pak, kteri so nastreljeni bili, je begalo — teka¬
lo, kričeči ino opijoči kakor nespametni, nekaj

295

malo, nekaj pak veliko ranjeni. Iz poslednjih se
so borzo potem trije padli, ako ravno neso celo
merlvi bili, na zemljo.

5,Zdaj Petek !“ je Robinson skrival, puško,
ko je iž nje bil izstrelil zavergoe, ino tretjo na¬
bito, popadoč, ,,izskočiva ! u  Pri tolik bcscdalista
oba izc šume na široko mesto planota ino Ro¬
binson je najpcrvle k ubogemu, kterega so ubiti
namenili, hitel, da bi mu jegovo osvobojenje o-
znanil. Priide k njemu, je spazel, da so nekteri
divjaki, ga zaglcdšc, obstali, ino se iz novega
vkup strina jo—zbirajo, ino se k boru —borbi
— boju gotove. Pokinol je svojemu tovarišu on
ga je porazumcl, sc približal, strehi, ino jednega
iž njih ubil.

Robinson tičas razrezavaše z nožem pre¬
veze s prot ja — šibja, k so ž njim ujetemu roke
ino noge ukrotilo — silno bili zvezali. Uprašal ga
je nemški ino anglicki: kedo bi bil ^ ino v jeti
je latinski odgovoril: „C h r i s l i a n u s„ kerstjan!
II i s p a n u s, Španijel ! u  več ni mogel govoriti,
toliko medel je bil. Robinson je imel, ko bi kc-
dor ranjen bil, lagvico —- bucico vina pri sebi.
Tega se je dal Španijclu napiti, ino ko sc je na-
jednor pokrepčan čutil, mu je Robinson podal
jeduo pištolo ino meč, da bi pomagal bitvo skon-
čati, Petek je moral tičas spešno izpaljcnc puške
prinesti, da bi iznova nabili.

Španijel jedva pištolo ino meč v rokah ima¬
jo, je uže kakor lev nad sovražnike bežal, ino
kmalu dva iž njih sklal. Petek jo prišel, da hi mu
prispel —- pomogel, z nabilo šesto puško. Robin¬
son pak tičas druge nabijaše. Obema tema biv-

296

cema so se branili, pak se berž od sebe odločili,
ko je med Spanijelom ino divjakom k boju prišlo,
ino Petek iz Puške izstreliv, je z nagim mečem
v roki celo trumo utekajočih pred sebo gnal —
podil. Nektere je razsekal, drugi so v vodo vska-
kali da bi k svojim čolnom doplavali, ino drugi
so v šumo utekli.

Med tem pak sc je Spanijelu hudo godilo.
Sel je sicer, da siravno je medel bil, tako hrabro
— serdčno nad tega divjaka, da je toti uže dve
težki rani v glavo dostal, pak zdaj se je divjak
tako razpalil — razžestil, ino se je ze svojim
težkim kamenim mečem tako kroto — silno na —
nj metnol, da se je Spanijel s težavo jegovim ra¬
nam — udarcem ugenoti mogel. Potle ga je div¬
jak zgrabil, ga ob zemljo tresnol mu meč iz rok
izvil, ino mu ravno hotel glavo utnoti — useči,
kar je Robinson k sreči to nevaršino zagledel,
ino ukrotniku — grozovitežu glavo s kugljo
prederel.

Jedva se je bil Španijel spametoval, kar je
uže nabito puško popadel, ino za temi bežal, kte-
ri so se v gošo skrili, ino Petek se je k njemu
sternol — pridružil. Ker jih je le nekoliko bilo,
ino k temu ranjenih, je Robinson sodil, da je bol¬
je, da bi na bojiši ostal, ner da bi se takaj za
njimi gnal, varal je tedaj genenje ostalih nepri-
jateljev, kteri so ur — uže v svojih čolneh bili.
Dolgo ni tervalo — trajalo — terpelo, kar sta se
sobojevnika uže vračala, praveče, da nijednega
ni več v gosi.

Oba sta hotela brez pomude v gde kteri čoln,
kterih so divjaci zde zanehali, ino za temi hiteti,

297

ki eri so si v plavanji svoje utočisc — ubežise is¬
kali; pak Robinson je to branil, rekoč: „Zadosfi
moja prijatelja! Uže — ur smo kervi več prelili,
ner bi morebiti imeli. Nehajmo ostale živeli, zato
ker nas užaliti ne menijo, ino ne morejo. tc  „Pak,“
je Petek pravil, „se moreda z večimi ljudmi ver¬
no če jim uteci damo !“

Aj„ jc na to Robinson, prijazno mu na ra¬
mo terkaje: ,,tedaj nas je tude za tretjino vec,
ner dave —dncs rano! (£  pokazav na Spanjela.
Zdaj zadolimo — odolcmo — soper stojimo tude
celim kupom teh le siromakov, izvlasti če liočemc
za zidi čakati, kedar nas prepadno.

Milica.  To je pač drugoč velma — zlo le¬
po od Robinsona bilo, da ni pustil ostalih divja¬
kov ubiti.

Oca.  Vsej res, da je prav včinil; kajti groz¬
no bi to bilo brez potrebe le jedinega iz teh le
ubogih stvari zagubiti, kteri se toga celo razu¬
meli neso, da bi to kaj hudega bilo, kor so de¬
lali, ino kteri so se celo v tem žalostnem blodil
tečali, da je to zasluga — zasluženje, ako mno¬
go sovražnikov pobijo ino pojedo.

Nas vljudni — priljudni junak — vitez — ko¬
renjak je ninc hodil, solze smiljenje prelivaje po
bojiši, da hi pogledel če bi jednimu ali drugemu
iz teh, kteri so se živi bili, ne bilo pomoči.? Pak
naj več jih je ur — uže skonjalo; drugi pak so
berzo v njegovih rokah pomerli, ko jim je vina
v rane lil, ino je na vsakojaki način — sposob
pokrepčati hotel. Mertvih pak je vkupc jeden
ino dvajsti bilo. S premažne — vitezne strani ni
nijeden padel, tude ni bil kteri ranjen, le samo

20 *

298

v t t

Spanijelu, ko ga je divjak ob tla mahuol, se je
otok nabral.

Prostirad.  Kako pak je le naj beržcj Spa-
nijel divjakom v roke prišel ?

Oca.  Za to še Robinson ni nfegnol pitati;
tedaj moramo tude mi svoje želje, nekaj novega
o tem izvedeti, dar na jutre pnodložili,

Vsi.  Pak je uže drugoe konec.

209

Sedem ino dtajsti večer.

Prostirad.  Oj otčc! kako jc Španijel med
divjake prišel ?

O ca.  Le malo še polerpi, pak izveš ! Tičas
sc jc nekaj druga naključilo, kar najpred pripo-
vcdati moram.

Dragotin.  Pač čudno!

Oca.  Robinson jc bil žclečcn, jcden iz dviiju
od divjakov popušenu čolnu pregledali, je ve—nj
stopil, ino k svojem nemalcmu začudovanju v
jcdnem nalezel, da lam nesrečni človek leži, kir
je kakor SpanijcI roke ino noge zvezane imel.
Zdel se je bolje merlev, kakor ner živ.

Robinson je prihitel, da bi ga razvezal, ino
mu je pomoči bolel. Pak oni ni mogel niti slali
niti govoriti, ampak je preveliko vpil, zato ker
je brez dvojbe menil, da ga nine povedo — po-
peljajo, da bi ga ubili.

Ker pak ni bil Evropčan, lemoč divjak : jc
Robinson svojega Pelka poklical, klcri jc ravno
merliče — trupla vkup znašal, da bi ž njim v
materski besedi govoril. Pak jedva mu je Petek
prav v oči pogledal, se je zgodilo, na kar Ro¬
binson ino Spanijcl brez solz gledati nesla mogla.
Pclck jc bil najednor kakor brez sebe — izum¬
ljen. Letel je naimc ujetemu v naročaj, ga lju-

300

bal — kuševal, ga kc sebi tiskal, kričal, sc sme¬
jal, skakal, plesal, plakal, z rokama lomeč sc v
lice irio perse bil, opet kričal, ino delal, kakor
bi se mu v pameti mešalo. To je predse času
trajalo, preden je Robinson na svoje pitanje iž
njega odgovor izmogel: „Moj oča! a  Ne morem
vseh znamenj radosti ino sinovski ljubezni tega
dobrega junaka — mladenca popisati. PaČ dvajsti-
krat je izskočil iz čolna ino drugoč vskočil ve

- 4

Zdaj se je posadil, se razpel, ino glavo svo¬
jega oče na svoje perse položil, da bi ga za¬
grel ; zdaj mu je roke ino gležnje terci — derg-
nol, kteri so od zvezanja sternoli — oterpnoli;
zdaj mu je okoli vratu padel, ino ga ljubeznivo
celoval — kuseval. Robinson še je imel nekaj
vina v lagvici — kupici, s kterim mu je očine
otekle ude treti — dergnoti poročil, pakje za ne¬
koliko času poodešel, da bi mu v radosti na poti
ne bil. Po dobri dobi se verne, ga je uprašal če
je svojemu otcu košek kruha bil dal? „Ti hla¬
pec je sam vse snedel!“ je Petek odgovoril; sam
na sebe pokazav. Robinson pak mu je dal svo¬
jega zauterka, kteri še je v torbici imel, ino Pe¬
tek ji je svojemu otcu dal. Jedva je bil to uči-
nil, kar je tude nagloma iz čolnu izskočil, ino
bežal, kar je naj več mogel. Preden je Robinson
„kam ?“ izgovoriti mogel, je uže bil iz oči izginol.

Za kratki čas se je opet vračal, pak kes-
neje, ner je bil pervle bežal. Ko se je bil pri¬
bližal, se je, pokazalo; da v jedni roči glineno
ročko — bučo — čvan vode, v drugi pak kruh i
sir nese. Vodo je otcu podal, kruh ino sir pak

301

svojemu gospodi, da bi mu parvlc odstopljeni —
puseni zauterk nagradil — nadomestil. Čerstva
voda je starca očevidno pokrepčala, kajti da je
od žeje uže skoro bil omedlel.

Nine se je Robinson k Španjelu obernol,
kteri se je, ves oslabljen v travo položil. Naro¬
čil je Petku, da bi mu tudc vode' k občerstvljenju
podal, sam pak mu je košek kruha ino sira dal.
Spanijel je pogledel s prijaznivo zahvalnostjo na
liju, ino je hotel vstati, pak ni mogel; veliko bo¬
lečino je čutil v gležnjeh — sklepeh na nogah ino
rokah, ktere so mu od togega — terdncga ste-
gnenja velma — močno otekle. Petek je moral k
njemu se'sti, da bi mu je z vinom rahlo polival,
kor je bil pervle svojemu otcu učinil. To je bil
mili pogled, kako je toti dobri sin, opravljaje kar
mu je veleno bilo, vsako dobo glavo po svojem
otčeti obračal, da bi videl, kaj dela? Jednor, ko
se je starec, da bi si bolje ugodil — pogovel,
položil, je Petek nikar besede ne rckaje, tako
naglo k njemu, da ni bilo varati — videti, da sc
zemlje dotika, pak kmalu se je verno!, se pres-
vedčiv — prepričav, da je oteč bil od medlobc
troho legel. Potem je hotel Robinson vardeti —■
izkusili, če bi mogla s Petkom iŠpanijela k čolnu
dovesti — pripeljati, pak mladi Petek, močni ju-
noh — junak — mladenec — goleč, je vzel Špa-
uijela, kor gde kako maličkost na ramena, ino
ga ie sam k Čolnu donesek Ko sta bila na to
top ino puške z drugim uplenjenim orožjem ubi¬
tih v drugi čoln znesla, je Petek drugoč v pervi
vskočil ino veslal, če bar je silni veter veti za-
činalj tako ročno odsod, da mu Robinson po brc-

302

gu beže, zadoleti ni mogel. Robinson se (edaj ni
došel pol poti, ko je ur — užc Petka srci, da se
je Robinson na mesto došel, gder je pervi čoln
z obema bolnima stal, je Petek bil uže z drugim
tu. Tolika je bila hitrost, s ktcro je Petek tekel
ino plul. Nine sta bila naproti gradu. Da bi oba
bolnika ležej ta vnesla, je Robinson po nosila
dirjal. Na tote sta položila po jednega drugom,
ino ga v tcrdnjavo — grad nesla. Koliki dobit—
ček je to bil Robinsonu, kir je toliko po ljudeh
dihtel — želel! Kako mu je serdce v teli, od ve¬
selja tolklo ko je pomislil, da se zdaj več tega
bati ne ima, da hi drugoč zde, sam jedini svoje
življenje prepravljati — traviti — (peljati) moral.
Jegova radost nad lem se z besedami nikar ne
da dopovedati. Oba ohranjena sta zdaj spanje po-
trebuejše imela, ner kaj druga. Kar je tičas Pe¬
tek ohema lože — ležiše pripravljal, je Robinson
nekaj vina ogreval, da bi jima otekle—zabuhle
sklepe umil. Pak sta si lečti morala.

Pak zdaj sta se oba starala za pripravo ve¬
čerje, ktera bi ju pokrepčala. Petka je poslal
po mlado lamico, ino Robinson je vse drugo ob-
skerbel. I pač se je zasmejati moral, ko je po¬
mislil, da uže je bolje pravemu kralju podoben.
Celi ostrov — otok je jemu slišal, svoje poddanc
— podložnike, kteri somu  življenje zahvaliti ime¬
li, imel na svoji volji, ino so bili dolžni, ko bi
tega trebalo, za njega življenje postaviti.

Posebno čudna sc mu je pri tem ta prigoda
zdela, da ima ravno toliko ver, kolikor podda-
nikov — podložnikov v svoji kraljevini. Potek je
bil od njega to vero prijel, ktero Luterjaui va-

303

dijo — izznavajo. (Vi dorascni vesto, kaj tofo
ime znamena, vi menjši se morate ličas z golim
imenem zadovoliti, kedar pak bolje h razumu pri—
idetc, izvesle tude to.) Petek tedaj je bil kakor
jc rečeno Luterian ali protestant, Spanijel ka-
toljški kerstjan, Petkov oteč pak se celo pogan
— ajd.

„Kaj ti je pri tem treba ciniti si je Ro¬
binson mislil. .,Ne imel bi le pravice, vse s silo
primorati, da bi se priznali k tej veri, ko jo ti za
naj boljšo imaš ?‘ <  To je, premišljal, zato ker jc
to reč bila, na ktero še nigdar ni pomislil.

Ano kaj mislite. Sdaj mu je jegov zdravi
razum na to odgovoril ? Smel li je svoje podda-
lic siliti, da bi jegovo vero naboženstvo prijeli,
ali ni smel ?

Vsi.  Nikoli nikakor ni smel!

Oca.  Zakaj pak ni smel ?

Dragotin.  Dokler za to nikomur ni mar,
kar gdo veruje, če le živi, kakor se sliši — spo¬
dobi.

Oba.  Ce pak drugi, kir nad njim vlada, vidi,
da toti v bludu živi, ne imelo bi li mu dovolje¬
no biti, da bi ga primoral—nudil, da bi svoj blod
opustil.

Stanislav.  Kaj bi to pomoglo. Tode če sc
gdo prisili, da bi kaj veroval, ne umnejši niti
boljši

Oca.  To jc resnica! kajti tako sc no pres-
vedči — prepriča da je v blodu vezel — tečal.
Ino kaj pomore izzuanje — ovajcnjc — vera, čc
o njem resnično presvedočeni nesmo? Ino pak,
odkod pak ve gdo zagotovo, drugi, klcrcga k

304

svoji veri siliti hoče, v blodu vezi — teči ? Ni
li to mogoče, da se on sam v blodu nahaja?

Vlastimil.  Se ve, da je.

Oča.  Pak zakaj!

Vlastimil * Zato ker vsi ljudje leliko blodijo.

Oča,  Nikomur tedaj ne sme na pamet priiti
kakor da bi jegovo menjenje neukanljiva resnica
bila! Bogu tedaj, ljubi otroci! Bogu samemu gre
da bi sodnik naše vere bil. Le on sam popolnoma
ve, kaj je resnice, in kaj blodu v naših menjen-
jih; le on sam jedini popolnoma ve, kako zvesto
ino skerbno, ali pak kako lehkomiselno smo re¬
snico iskali; on tedaj ve, koliko smo si svojega
blodu krivi ali nekrivi; neukanljiva vera pak je
le jedna: Rimsko - katoljška.

Naš Robinson si je to skoro tude tako pred¬
stavil. „Kaj je, u  je izklical, ,,kaj je le ta nera¬
zumna gorljivost — gorečnost, hoteti gde kogar
po silama na svojo vero obernoti. Proč ze slepo
strastljivostjo, svojega bratra preganjati ino stis¬
kati, jedino samo za to, ker je nestečen ino blodi,
pak toliko počten, da ne hoče ničesar z usti iz-
znati — vaditi, od česar še v svojem serdci prc-
svedočen ni!

Pak vsej bar na mem ostrovise ne ima ta-
košnja nečlovečnost vkoreniti, PriČinim se — pri¬
zadenem si, če morem, da bi svoje nove mest-
janc — Stanovnike — derželjane poučil; ko bi se
mi to ne ugodilo, da bi je jihovega blodu ino res¬
nice moje vere presvedčil — prepričal: te pak
veruj vsakteri, kar more, ino daj negda stvar¬
niku sveta, ne meni — jih blodečemu bratu —
za to odgovor.

305

Ino ustanovoljcno je bilo, da bi se jih vsaki
brez izmcnka — izetka svoje vere prideržal, če
sc po obderžanem vajcnji za dobro ne nzna, da
bi se od vseh jedna ino taista vera prijela.

Tičas se je bil Petek vernol, ino zdaj sta
sc urno kuhanja ino pečenja lotila. „Toti den, u
je Robinson pravil, „nam mora biti dvoja slav¬
nost — obhajilo, pokler sva dva bratra osvobo¬
dila iz pažnolitov — krempljev človečjih tigrov,
ino pokler si ti Petek svojega otca opet nalezel.
Bodi tedaj, kar naj boljšega imava dnes na naši
mizi.“ Petka ni bilo več treba k radosti pobu-
jevati. Vsej sc ni nikoli tako vesel bil, kakor
dnes. Ni ti prestal—jenjal peti si, skakati, ino
se smejati; opravil pak je vemdar vse, kar jc
opravljati imal, kar naj hitreje ino naj porednejc
ino kedor tako čini, je lehko zmirom vesel.

Zdaj sta se oba gosta prebudila. Oe sta bar
se nekterc bolesti Čutila, sta uže vemdar tako
pokrepčana bila, da sta mogla s Petkovo ino
Robinsonovo pomočjo vstati, ino se za mizo po¬
saditi. Oj nine se je stari divjak vsemu čudil,
kar jc videl, kakor pervlc jegov sin, ko je naj-
pred evropejske reči videl.

Petek je moral svojemu gospodi tolmačiti,
kedar je toti ž njegovim otcem ino s Španijelom
sc razgovarjal.

Vlastvhil.  Pak je Petek takaj Spanijelski umcl?

Oča.  Ni ne umcl; pak Španijel, kirje ur—
uže pol leta med divjaki živel, je nekaj Petkove
besede razumel ino sc je ž njim lehko nekoliko
zrazumel. Glavni obseg — zapopadek jegovega
pripovadovanja je bil nasledujoči:

306

„Nas korabelj— ladja jc bil na morje kredu
napravljen, da bi robov — sožnjev nakupili. Pri¬
hajali smo z Afrikanskega pomorja, gder smo za
različne Evropejske reči, zlati pesek, slonove
kosti ino černuhe — zamorce — more izmenili,
Černuhov smo naložili 100, ktere smo v Barba¬
dos plaviti hoteli, da bi je onde prodali, 20 pak
jih je vsej pred umerlo, za to ker so bili kakor
slanci •— sledi — arinki naloženi. —

Stalna, silna burja nas je z nase plavbe dar
k brasiljskimu  pomorju zagnala, ino poklerje
pri tem naš korabelj k skazi — v kvar prišel, si
nesmo upali, se drugoč na morje pustiti, ampak
smo kraj — zravno pomorja veslali.

Na nagloma pak nas je zastigla — zasegla
nova burja, prihajajoča od zapadu. Esa — tota
nas je serdito od suhe zemlje podila, ino nas v
noči nedaleko jednega ostrova na skalo vergla.
Neke krati izstrelivši, smo se na tem korablji
namenili ostati, dokler bo nam možno. Iz tega
namena — umisla smo razpnoli pota ujetim čer-
uuliom, da bi nam pomagali vodo, ktera je v lad¬
jo derla, plati. Jedva pak so foti seznali, da
so na svobodi, so se ur čolnov pooblastili, da bi
tode svojo svobodo ino življenje ohranili!

„Kaj smo zdaj počnoti imeli ? Siliti jih lic
smo mogli, kajti da nas je bilo le petnajst, njih
pak osemdeset, ino mnogo se jih je naše orožje
pooblastilo. Breze Čolnov pak na stresketanem
korablji ostati, jc bilo očitna smertna nevarnost.
Tedaj smo prositit jeli, iskajc te, kteri so per-
vlc naši robove bili, s prošnjo omehčati, da bi
ali ostali, ali pak nas s sobo vzeli. Ino tu mo-

307

ram velikomiselnost ino c; I o večjo.st tehic ubogih
rabov hvaliti. Akoravno smo ž njimi tčrpko —
ferdo ravnali, so sc vendar iz smiljenja genoti
dali, dovolivše nam k njim stopiti, pak s tem
iznemkom — pristavkom — pogodbo, da bi nika-
kega orožja s sobo nc vzeli. 1’civolili smo v to
pogodbo, ter smo v čolne vskakali, v katerih se
jih je užc mnogo nahajalo, da smo si vsaki c as
mislili, da zaginemo. a

„Priložih smo k temu vso svojo moč, da bi
se k bližnjemu otoku doplavili; pak na jednukrat
se je veter obernol, ino nas vsemu veslanju klju¬
ke mu drugoc na morje gnal.

Nad svojim ufonenjem —zaginofjem nismo več
dvojih — pohibovali. Ali k našemu užasnotju —
osolpnenju — ostermenetju so se čclnovc, na kle¬
rik je tako težki naklad bil, ino ktcrc so visoko
vztekajoči valove premetavali, še srečno nad vo¬
do uderžali, dokler sc potic, ne izgubivše ne je¬
drnega človeka, nesmo k nekemu nam celo ne¬
znanemu ošfrovu dostali — kterega ubozi obivav-
ci — prebiva vci so nas velma — zlo vljudno spri¬
jeli — spriimnoli ? u

,,Pri totili smo dar do teh le dob živeli
vsaki, kakor je mogcli pak vemdar zadosti rev¬
no — nujno, dokler ubozi divjaci sami nič nc i-
meho — so imeli, ner ribe, ktere so ulovili, ino
nekaj malo ovoča — sadja, ktero je ostrov pri—
nosil. Pak vemdar so se z nami s tem delili,
kar imclio, včečc nas, kako bi si sami loviti
mogli. Najurneji pri tem so bili naši čeruusi
zamorci, ker drugega življenja navajeni neso bili,
ino so še ninc verhka tega na svobodi bili, u

308

„Pred nekoliko dni je sosednji narod—ljud
toti ostrov z bojem — vojsko prepadel. Vsi so
segli za orožje, ino tu smo si za dolžnost po¬
lagali, da bi svojim gostiteljem primogli — pri¬
speli. Jaz sem se bil — bojeval po boku — na
strani totega poctljivega serca ■—• starca, kteri je
kakor lev, če so se mu levčeta vzele, nad nc-
prijatelje derel, gder so naj gosteje stali. Videl
sem kako so ga obstopili, ino hotečmu prispeti,
sem imel to nesrečo, da so me ž njim vred zaim-
noli — ujeli, u

„Dva dni ino dve noči sva v totemu ža¬
lostnemu ujemenji — ujetji prebila, imajočc roke
ino noge zvezane, pak tude nesva nikaj jela ali
pak pila. Ne davaho nama nič druga, razve zgni-
lih rib, ko je je morje izverglo. Dave — dnes
rano, ko se je razdenilo, so naju v čolne vlekli
da bi tem nečlovekom po njihovi šegi, na dru¬
gem kraji za jedilo služila. A tu je božja pre¬
vidnost vaju privedla — pripeljala, žlahtna mo¬
ževa, k najemu osvobojenju, da bi nama dobro¬
to izkazala, za ktero se vama nigdar ne bova
odplatiti mogla.“

Te je Spanije'l umolkcl, ino solze hvalež¬
nosti mu po njegovem lici kapljaho, Robinson je
bil od veselja ves zameknot, da se je jegovo on-
dašnje menjenje poterdilo, ino Petek je občudo¬
val modrost ino dobroto božje previdnosti. Na
pitanje, čivo je blago na korablji vlastno bilo, je
Španijel odgovoril, da sta kupca v Kadiksu na
Španjskem naložiti dala; pak samo jeden je bil
naročil, na Afrikanskem pomorji černuhe za nje
izmeniti, drugi pak, kteremu je to kupčevanje o-

309

merzljivo bilo je za svoje blago le zlate zerna hotel.
Potem je Robinson vzel Spanijela za roko,
ga je vedel v svojo založnico — liram, ino mu k
njegovemu užasnenju pokazal, da je najimenitej-
se blago ize streskelanega korablja zde nakupi.
Petek mu je to prigodo pripovedovati moral; a
Spanijel od samega čudovanja ni kar besede pre¬
govoriti mogel.

Robinson pak je izpraševal, za koga so di¬
amanti bili ino čiji dostojnički •— (oficirski) odev
— oblačilo, kar je na korablji nalezel? Spanijel
mu je na to odgovoril, daje oboje anglički vojn-
ski dostojnik— (oficir) pustil, kteri sc je bil dol¬
go času v izhodnji Indiji zderževal, pak v Anglijo
se vračaje se je tako razbolel, da so ga morali
na njegovo željo na Afrikansko pomorje na zem¬
ljo iznesti. Onde je umerel. Spanijelski korabelj je
imel jegov imetek v Barbados s sobo uzeti, da bi
odtod v Angličanc prišel.

Robinson mu je potem vse spise pokazal, ko
je je bil v korablji k sebi vzel, vkterihje Spanijel
kupčevo ime našel, ko so mu zlate zerna sliša¬
le, kakor tude ime vdove po dostojniku, kteri so
se imeli ti dragi kameni ino oblačila umeršega
moža poslati. Od sč dobe je Robinson zlate zer¬
na, drago kamenje ino te spise, kakor gde kako
sveto reč varoval.

TiČas se je stemnilo, ino prestana reva ino
nevarnost totega dne je zmedlila moč vseh, da
jim je bilo blagodarnega občertvljenja sna — span¬
ja pervle treba, ner po na% r adi. Učinili so tedaj,
kar tudi mi učinimo, ko Boga za stalni pokoj —
mir ino blaženost, ko smo je tudeka dnes delež¬
ni bili, zahvalimo.

310

Osem ino drnjsti leirer.

Oia.  Drugega dne za rana je Robinson svo¬
jo celo družino sklical, da bi ze spojeno — zdru¬
ženo — zjedinjcno močjo delo izkonjal, let ero se
odložili ni dalo.

V/as/imil,  A kako je bilo lo delo ?

O ca.  Trupla — mertvole pobitih so se po
bojiši ležale, ino bati se je bilo, da bi po kvar-
Ijivcm hlapu — izparil iž njih nevarni mor — po¬
mor — kuga poiti mogel. Napravili so se tedaj
vsi s sekirami, ino so sli na to strašno mesto —
moriše.

Vlastimil,  S sekirami ‘?

O ca.  Aj no: ne da bi grob kopali: kajti k
temu bi bili lopate ino motike vzeli; ampak da
ni drevesa podcrli ino gromado postavili, na kteri
so si vse mertvc tela na pepel zežgati umcnili.

Dragotin.  Kakor so Rimljanje z me r rtvcci
činivali.

Oča.  Ino druži narodove v starih vaseh.
Robinson je na svojemu ost rovu, koder je dosti
derv bilo, raji navado — običaj starih vvcsti, ner
bi se približeval gerdemu običaju svojih krajanov,
kteri so tedar še v tem nerazumenji bili, kaj so
tela svojih merličev na sredi mosta, vem da tude
v cirkveh, gder svojim hlapom — duhom pomor
ino smert živim prinašavajo, pokapali.

311

Robinson ino jegovi drugo ve — tovariši,
zžegše — zežgavše mertve trupla, so se domu
vernoli. Petek je za tem svojega otca poučeval,
da dobronravni ljudje človecjega mesa ne jejo,
cesar toti izperva razumeti ni hotel. Pak Petek
ni nehal, mu vse to drugoč praviti, cesar ga je
bil Robinson naučil, ino tako mu je v kratkem
eto nečlovečjo navado ogadil — ostudi! — umra-
zil. Esemu starcu je Robinson dal iz te pričine
ker je bil pred ncr jegov sin, ime Cetvertek;
ino ravno tako ga bomo za naprcd tude mi na-
zivali — imenovali.

Nine je Robinson zezval — sklical vse k
zboru, pri ktercm je Petek tolmačiti moral—mo-
raše. On sam, kakor to glava družtva, je počel
sedenje z nasledujočim govorom.

,,Ljubi moji prijatelje! Sedaj smo oskerbljcni
ze vsemi temi rečmi, kterih je treba k pokojnemu
ino utešenemu Žitku. Jaz pak za svoj del ne bo¬
dem mogel tega blagodarstva s pokojnim serdcem
uživati, dokler so ljudje, kleri bi vckšo pravico
k temu imeli, ner jaz, ino kteri nine predse v
pomenjkanji — nedostatku ino bedi — revi živo.
Vaše krajane, Evropejski prijatelj! menim Špa-
nijele, kteri so med divjaki ostali. Prosim vas te¬
daj, da bi vas vsaki svoje menjenje izustil —
objavil — povedel, kako bi to naj hitreje stekli —
dosegli, da bi te uboge s sobo spojili — zdru—
žili.“ Je umolknol; ino zdaj je vsakteri svojo
misel pronescl — povedel. Španijel se je ponudil,
da se ta po nje v gde ktrem čolnu sem poplavi.
Četvertck je ravno to učiniti hotel. Petek pak je
svetoval, da bi stari oteč tukaj ostal, ino da bi

312

rajši jemu privolili, Spanijele sprevajati, Pokler
so se o lem vsi velikodušno prepirati počeli, ino
jeden črez drugega svoje življenje postaviti ho¬
tel, se je Robinson prisiljen videl, sam to raz-
goniti — sklenoti — odločiti, čemur so se vsi,
kakor se je tude spodobilo, podvergli. Ustanovil
je to naimcr tako, da bi Spanijel ino Cetertek
odplula, Petek pak bi pri njem ostal.

Dragotin.  Zakaj pak ni raji Petka poslal,
ner ubogega starca?

Oba.  Nekaj iz ljubezni do Petka, kterega
bi brez strahu ne mogel pustiti v nevarnost, pri
kteri bi sam ne bil. Nekaj za to, ker se je sta¬
rec znanejši z morjem ino plavbo zdel, ner je-
gov sin, Spanijel pak je moral za toga delo
pluti, ker bi si drugače jegovi krajanje na Ro¬
binsonovo poklicanje priiti ne bili upali.

Ureklo se je tedaj, da bi oba, kar najpred
svoj pot nastopila. Pervle pak se je moralo za to
skerbeti, da bi se bar desetkrat veče polje zo¬
ralo ino obselo, ker bo razmnožena družba več
živeža vsaki den spotrebovala.

Vsi tedaj so na nekoliko tjednov poljedelci
— kmetje bili ino pokler se jih je vsaki skerbno
pričinil, je tude delo velma dobro ino spešno od
rok šlo. V štirnajstili dneh se je vse opravilo,
ino nine so se činile priprave k nastajajočemu
poti.

Preden sta odplula, je dal Spanijel dokaz
svoje poštenosti ino svoje hvaležne ljubezni do
Robinsona, kar je tude ob urni — umni privid-
nosti svedočilo. Pravil je naimer, da so bili je¬
govi krajanje, kakor on, le prosti plavci —- bro-

313

darje — morjarje tedaj ljudi brez dobrega izre-
jenja. Ker jih vseh dobro ne zna ne more za
njih dobrost stati. Jegov svet bi tedaj bil, da bi
Robinson, kakor to gospod oslrova pervle gotove
— iste pogodbe postavil, s kterimi bi je sprijel,
ino kaj nikogar s sobo ne vzeme, ner kteri bi
s pogodbami zadovoljen bil.

Robinsonu se je dobro zdelo do zvestobe
svojega novega prijatelja, ino je slvoril, kar mu
je eti bil svetoval.

Pogodbe, ktere je postavil, so bile nasle-
dujoče:

1. Da hoče živeti po volji zakonitega go¬
spoda ve vseh rečeh, ino da si da ljubiti vse za¬
kone — postave ino naredbe, ktere toti k do¬
bremu cele osade — naselbine za potrebne uzna.

2. Da hoče delavno, zmerno ino počteno
živeti, zato, ker se nijeden lenuh, nijeden ger-
dun ino sploh nijeden hudoben človek ne bode
na tem ostrovu terpel.

3. Da se varuje — baba vse svaje ino vsega
prepira, ino če ga gdo užali, da ne bode nigdar
svoj sodec — sodnik, ampak da marveč svojo
tožbo gospodi ostrova prednese, ali pak temu,
kogar toti za sodnika postavi.

4. Da vse dela na se vzeme, ktereh bo za
blagost cele občine treba nič ne gondraje — mer-
mraje, ino ob času sile gospodi ostrova ze vso
močjo prispeje — pomore.

5. Ze vsemi bode, pravi, za jednega stal
proti temu, gdor bi se opovažil — podstopil jeden
ali drugi iz tehle dobrih zakonov prestopiti, da

31 *

314

bi sc taksi človek k poslušnosti—pokoršini pri¬
silil, ali pak za vseli z ostrova zapodil.

Vsaki se opomina, da bi te reči pervle zdra¬
vo považil — potehtal — pomislil, ino svoje ime
mesto prisege še le leda podpisal, kedar popol¬
noma nakani — nameni da se poleg totih zako¬
nih — postavljenih členkov ravnati hoče, Robin¬
son Spanijel je to zapoved pervle v svojo be¬
sedo preložiti moral, ino ugovorih so se, da bi
pero ino černilo s sobo vzel ino jo pred, nego
odplovo, od svojih krajanov' podpisati dal.

A nine sta si najboljši iz obu vplenjenu čol¬
nu iziskala ino se k odplutju — odplovenju pri¬
pravljala.

Konjrad,  Pak so imeli vsi Spanijeli v jed-
nem čolnu prostor ?

Oba.  Nikoli! pak te male ladjice sta le to¬
liko potrebovala ko sta se po Spanijelc plavila,
Nazad so lehko v čolneh razbitega korablja pluli
kteri še, kakor je Spanijel terdil, dozdaj neso po-
ruhani — razdreni bili.

Ko sta dovoljno spravo življenja — živeža
V čoln nanosila, ino je prijaznivi veter veti poč-
nol, sta se naša popotnika z Robinsonom ino
Petkom razločila, ino odplula. Petek je bil od
žalosti ves ob um, ker sta si z otcem slovo dati
morala. Ur — uže večer pred odplovenjem je rude
— zmirom plakal, od dreselja — žalosti celo nič
jesti ne mogoč. Sedaj pak ko sta se resnično
ločila, nikar ni bil utišiti — utoliti — utažiti. Vse
hipe je svojega očo okolj vratu obimol, lice si s
solzami rose. Starec se je potle moral posilama
od njega odtergnotij pak ko je ur na ladji bil.

315

ino je čoln ravno od bregu odrinol je Pefek za
njim v morje vskočil, ino k čolnu priplaval, da
bi ga se jednor poljubil, ino da bi se mu pojemaje
— jokaje rekel: „Z Bogom !“ Pak seje opet ver-
nol, ino posadiv se na naveršil, je po tem čolnu
gledal, kferi je odsod pospehal — hitel, vzdihaje
ino se solze dotlc, dokler mu ni iz oči izginol.

Robinson, kir ga je raztresati ino udobro-
motiti iskal, je najveksi del tega dne z lovijo—
lovom ino prehajanjem po gorah prebavil. Se da-
leko nesta prišla, kar sc je koder, kir je za nji¬
ma tekel, pri peti z gošo porastle skale ustavil,
ino neprenehoma ščekati — lajati počel. Približala
sta sc k temu mestu ino sta nalezla, da je dira
— verzel — luknja v skali, ktera je le vemdar
tolika bila, da se je v njo vlezti, pak ne vstopiti
moglo.

Robinson kteri je vse rad preiskal, kar se
mu je znamenitega zdelo, je poročil—velel svo¬
jemu tovarišu, da bi pokusil, če bi tam vlezti mo¬
gel ? Petek je poslehnol — tako stvorih Pak jed-
va je glava ta vteknol, je odskočil grozno kriče,
ino bežal ne maraje za Robinsonovo z vanje, ka¬
kor izumljen. Robinson pak ga je dostigel — do-
šel, ino ga s čudovanjem po pričini — vzroku
jegovega pobega izpitaval ? „Ohi! Ohi!“ je Petek
vzdihal, kir je jedva govoriti mogel „pustiva se mili
Gospod! v beg; kajti nekaj pregroznega je v ti

,}j r ; _jami — dupli, z velikima ognjivima očima

ino z žerlom— labotjo — gobcem, da na ji oba na-
jednog lehko pogoltne . 44

„Aj to bi moralo jako žerlo biti“ je Robinson
rekel; pak to moram sam videti / 4

316

„Za Boga ! 44  jc Petek vzkričal, pred njim na
kolena padnoč! „zžerlo bi te gotovo, pak bi u-
ubogi Petek ne imel nikakega gospoda! Robinson
ga je uprašal, se smeje če ga je to zžerlo? ino
ko tega terditi ni mogel, mu je velel, da bi urno
domu tekel, ino svetilnico prinesel. On sam se je
k diri vernol, ino je pred njo z nabito puško obstal.

„Za vse na sveti! kaj le to more biti , 44  si
je pomislil, „kar se je Petku tako strašno za¬
zdelo ? Diravo — zgrabljivo zvere ? Lev, tiger,
pardal, ali kaj takega? I ko bi to bilo, bi pre-
derzno ravnal, ko bi ta lezel. A ko bi takse zveri
se na etem ostrovi zderževale bi uže to bil davno
zavaral, A pak te bi se tude Petek ne bil zdrav
vernol. Ne nikoli! To zagotovo ni nikaki diravec
— dereče zvere. Jegova strašljivost ga jc uka¬
nila — zalodila ino mu pokazala, česar tam ni
bilo. Moram tedaj to pregledati, da bi tega ver-
lega — pridnega mladenca detinske neumnosti
sprostil — osvobodil . 44

Ti čas je Petek prišel z užgano svetilnico,
ino še je jednokrat izkusil, solze pretakaje, svo¬
jega gospoda pregovoriti, da bi se ne podaval
v tako strašno nevaršino, v kteri zaisto v konec
iti mora. Ali Robinson bojazni ni znal, če je re¬
či razumno považil — potehtal — premislil, ino
se ni dal v svojem nakanjenji — predsevzetku
motiti. Prosil je te Petka, da bi dobre moti bil,
ino vzemši užgano svetilnico v levo, ino ostro
nabito pištolo v pravo roko, je serdčno šel po
svoji odvagi — nevarnosti. Jedva pak je ta gla¬
vo vteknol, je pri slabi luči svetilnice res nekaj
zagledal, česar sc je sam zgrozil, zato pak še

317

se na pobeg ni podal, ampak je roko s svctilnico
nategnol, da bi očitneje to spako videl. A tu sc
je presvedočil, da to nič druga ni, kakor stari
lamičji oven, kteri se je ravno od starosti ino
medlobe iztegnol — scepenil, — krepnok Celo
razgledavši ino ničesar ne nalezši, razve tega
zverete, kterega se ni treba bojati, je celo noter
vlczel, ino Petka klical, da bi ga naslcdoval.
Petek se je tresel kakor osika — trepetljika (ši¬
ba na vodij; pak ni si mogel črez serdce pre¬
nesti, da bi svojega dobrega gospoda zapustil.
Dodal si je tedaj, plemenito sam sebe zatajiv,
serdca, ino je za njim lezel, ino kmalu je k svo¬
jemu čudovanju uzerel, kolikor se je v velikosti
oči ino žerla te zveri motil. „Vidiš Petek“, je
Robinson s prijaznim glasom pravil, kako lehko
nas plašljivost ukani — omoti, Kede so zdaj to
velike žarjave oči ? kede je grozno žerlo, ktero
si se domišljal videti ? K

Petek.  Pak meni se je resnično zdelo, ka¬
kor bi je videl! na to bi bil prisegal.

Robinson.  A T ad tem ne dvojim — somnim, da
se ti je to zdelo; pak vedeti si imel, da je bo¬
jazljivost ležljivka, ktera nas z rečmi mami, kte-
rih ni. — Glej Petek! tako so vse te povesti
— basni starih žen o duhih ino strašilih ino ne
vem o kakih drugih posestih — potvorah postale!
Početek takošnjih prazdnih pripovesti so dale bo¬
jazljive stare babičke, ali pak jim podobni stra¬
šljivi možje, kteri so si kakor ti mislili da ne¬
kaj vidijo, česar tu ni bilo, ino pak kteri so ravno
kor ti terdili, da so res gde kaj takega videli.

m

Bodi mož, Petek; poglej vprihodno dvekrati, a
zapodi iz svojega serdca vso babjo plašljivost.

Petek je obljubil, da bode, kolikor bo mogel,
cinik Stari oven je izdehel, ino Robinson si je
zadel, s Petkovo pomočjo ga iz jazvine izvlečti,
ino pak zagrebsti. Ino zdaj sta z vekso paznostjo
to mesto preglejevala, gder sta bila, ino sta na¬
šla, da je lo jazvina — otlina velma prostrana
ino prijetna, ktera jima je zanapred lehko k ve¬
likemu pridu — koristi — užitku. Bila je naimcr
kor iztesana, zlo suha, ino stene, ktere so se
zdele, kakor bi iz goloti — cinjavice — (kristala}
bile, so luc ize svetilnice ze vseh strani tako
živo odbijale, kakor bi to hiša bila iz ogledal —
zercal — (špegeljnov.)

Robinson je kmalu umenil iz jazvine mesto
za se, gder bi se v veliki vročini občerstvil ino
zravno tude kamro — klet za takse reci, ktere
velike sparice prenesti ne mogo. K sreči ni bila
crez cetvert ure od gradu vzdaljena. Petek je
tedaj brez odlaganja ta po nastroje — orode be¬
žati moral. Z etimi sta kmahu vhod širiti poč-
nola, da bi tude prave dveri pridelati mogla. Ino
toto delo jima je v nepritomuosti — nenavzač-
nosti ohu drugu velma prijetno obavo — raztre¬
sanje nudilo — dalo.

319

Devet ino iliiijsti večer.

Osem dni je ur—uže bilo uplinolo — pre¬
teklo, pak izslanu dvuju še ni bilo videli. Počela
sla si za nja v skčrbi biti. Petek je zaistino po
dvajstikrat za den na verh ali na breg bežal,
pak ni nigdar nič od nju izvedel. Pak vemdar
jednog rano, ko se je Robinson doma pomudil, je
naglo pribegel, si spevaje ino skakaje, ino je uže
zdaleka na svojega gospoda kričal: „Uže priha¬
jajo ! uže prihajajo!“ Robinson lega prijetnega
glasu ne malo vesel, je dalekogled popadel, ino
ž njim na hrib piano). Zde je smolril v dalečni
dalji veliki korabelj — ladjo se ostrovu bližati,
ino gledaje skoz dalekogled, je z glavo pomajal,
ino pravil: ,,Petek, Petek! bojim sc, da sva na
zmoti!“ Petek je obledel.

Robinson še je jednor pogledal, ino zmirom
bolje prepadal — se čudil — strašil. Nad tem
pak. kar se mu je zdelo, da vidi, ni nikakor
dvojiti mogel, ino je svoje užasnenje — osterme-
netje splašeiicmu Petku povedel. „Petek! je re-
kel u  to neso naši Španijelje s tvojim otcem; to
ti je Anglički veliki korabelj; ino orožnati An-
gličanje so to, ktere na njemu vidim!“ Petek sc
je na vseh udeh tresel. „Poidi! u  je Robinson re¬
kel, ino je ročnoma na drugo naveršje stopil od-

320

kodar sc je polnočno morje bolje preglednoti mo¬
glo! Jedva sta ta dostigla—prišla, jedva sta
svoje oči k morju uperla, kar sta oba kakor ti
skamcnela, se uže, ničesa ne pregovoreee, izu¬
mila — prepadla. Ugledala sta naimer blizo na
pol Nemške mile — veliki zakotvljeni — usidrani
korabelj.

Čudovanje, strah ino radost so se v Robin¬
sonovi duši izmenjali — verstili — namčstivali;
radost je imel iz pogledu na korabelj, kajti v njem
se je misel vzbudila, da bo lehkič toti korabelj
knjegovemu osvobojenju pripomočen; čudovanje
ino prestrašenje je v njem vzniknolo — vsta¬
lo, ko je razvaževal — razmišljal, iz kakih
pričin — vzrokov da so najberžej sem pripluli.
Kurja jih se — sem ni mogla zagnati: kajti da
uže mnogo tejdnov ni nijedna burja razsajala.
Pri porednem begu korabelj ni mogel se doiti,
kajti kaj bi moglo Angličkega plavca — mor-
jarja nagnoti, se v krajino plaviti, gder Angličanje
neso nikakših osad — naselbin imeli niti kake¬
ga teržtva — kupčtva onde opravljali. Jel se
je tedaj strašiti — lekati, da so to moreda mor¬
ski lupežniki — razbojniki — lotri.

Prostirad.  Kaki si so toti ljudje?

O ca.  Jeso ti zde ino onde dosihčas nekši
ljudje, kteri so se v svoji mladosti toliko ubožno
izučili, kteri nikar ne vedo da je kradež ino gra-
bež — lupeš velika pregreha. Ti reveži si iz to¬
ga nikše vesti ne delajo, če drugim ljudem kaj
premekno — potulijo — vkrado ali pak po sili
vzemo, ino si to privlastnijo — osvoje. Godi li
se to na kopnem — suhem — na suhi zemlji,

321

jim rekamo razbojniki — lupčžniki — lotri; godi
li pak sc lo na morji, jim pravimo morski raz¬
bojniki,

0'ca,  Zdeli so sc sicer, da jeso ali Robin¬
son je mislil; gdo ve, če menimda neso ti zlo¬
deji če so morski lupežnici, Angličkega korablja
predobili ? pak če se neso prestrojili — pretvo¬
rili sami, kakor bi Augličanjc bili ? —

V pervih leteh svojega tu na ostrovi samot¬
nega prebivanja, bi si to bil za srečo pokladal,
da bi ga morski razbojnici našli, ino bi bil rad
bil, ako bi ga le za robu — sožnja bili odvlekli,
samo da bi le drugoč med ljudi prišel. Nine pak,
ko je mnogo srečneji bil, se je nevarnosti grozil,
da bi v roke takemu zaveržku ne vpadel. Pove¬
del je tedaj Petku, česar se boji, a je žnjim ode-
scl, da bi z dalečine namen teh pasel, kteri se
ze čolnom približevaho.

Postavista se na naveršji z drevjem ino
šumo zarašenem, s kterega sta lehko vse, kar se
de — deje, prestregala, od njih pak nikar nesta
videna bila. Zde sta uzerla, da čoln, v kterem
je jedenajst moži bilo, blizo pol četvert mile k
ravnemu bregu prihaja. Moževe so ize čolnu ize-
šli. Osem jih je bilo oboroženih, a trije neso bili.
Poslednjim, kteri so bili spotani — speti, so sne¬
li — vzeli pota — vezi, ko so na breg došli. Ize
žalostnega počinanja jednega iž njih je bilo očit¬
no videti, da je orožnate prosil, pred nje na ko¬
lena padoč. Druga dva sta včaseh roke povzdi¬
govala, kakor bi Boga za pomoč ino osvobojenjc
prosila. Robinson je bil, to vide, ves zmočen, a
ni vedel, kaj si ima o tem misliti. Petek pak se

322

jc k njemu z vitežkim pogledom približeval, re¬
koč : „Vidiš li gospod, da i tvoji krajani svoje
jetnike snedo ? u  „Poberi' se, tega ti ne učine!“
je odgovoril Robinson nekaj rezno, neprestanoma
z dalekogledom gledaje.

Z grozo je smotril, da so nekteri iz orož-
natih nekolikrat proti jednemu ujetemu meč po-
tczali, kir pred njimi na kolench klečaše, je proše.
Posle je varal, da so tam te tri ujete ostavili,
drugi pak so sc v les — gozd razešli. Vsi trije
so se posadili celo objokani na etem mesti, ino
sc je zdelo kakor da bi obupati hoteli. Zdaj sc
jc Robinson spomnol na svoj vlastni revni stan
v ti den, v kteri je bil na ostrov izveržen, pak
si je umenii , ete nevoljnike, ako si zaslugujo,
osvoboditi, da bi ga tude Bog ve kaj stalo. Pet¬
ku je tedaj velel, da bi toliko pušek prinesel,
pištol, mečev ino streliva kar le unesti more.

Milica.  Kaj je to strelivo ?

Oča.  Kar se k strelbi potrebuje, strelni prah
ino kuljice — kugljc, ali drob — (šrekeljni) —
Robinson je za potrebno uznal, onde ostati, da
bi videl, kaj bo se dajalo. Ko se je naneslo, če¬
sar trebaše, ino so se puške nabile je Robinson
z veseljem spazil, da so se sprehajajoči plavci
jeden se drugi ta v senco položili, da bi pekočo
poldenjo vročino prespali, Robinson še je dobro
četvert ure čakal, pak je serdčno šel na te tri
reveže, kteri še so na temle mesti sedeli. Bili so
s herbtom k njemu oberneni, ino so se ustrašili,
kakor bi v nje grom bil udaril, ko je Robinson
na nje pokričal: „Gdo ste ?“ Uskočiii so, kakor
bi utekati hoteli, pak Robinson jc je Anglički

323

klical, da bi se ne strašili, kaj je tu, da bi je
vsvobodil!

„Ej te pač morate z neba zeslani biti ! 44  re¬
če jeden, klobuk počtljivo zmčkne, ino se mu ču¬
de. „Vsa pomoč prihaja od Boga 44 , je Robinson
rekel; pak čerstvo mi, dobri ljudje, povejte, v
čem vaša nadloga obstoji, ino kako mi vam je
pomočti . 44  Jaz sem nadkorabeljnik (kapitan —
korabljevoda) „je oni odgovoril 14  toti je bil moj
kcrmnik — kcrman — veslar, ino tej je popotnik,
pokazav na svoja tovariša. Moji plavci so se mi
soper mene vzburjili — vzdignoli, da bi se mo¬
jega korablja prcoblastili. Mene i ta dva počte-
na moževa, ktera k takošnjemu spočinanju privo¬
liti ne hotesta, so izperva ubiti umenili; potle
pak so se vemdar genoti dali, ino so nam živ¬
ljenje darovali. Pak miloserdčnost, ktero nam iz-
kazujo, še je skoro groznejša , ner smert. Kajti
tukaj so nas izsadili na ti pusti ostrov, da bi
etu od nuje — sile ino nevolje zaginoli . 44

„Dve pogodbi 44  se je Robinson oglasil a jaz
postavim za vaše osvobojenje kerv ino življenje . 44

„Kteri ste, žlahtni mož ? 44  je nadkorabeljnik

pital,

„Eti , 44  odgovori Robinson, v da bi, dokler
boste na totem ostrovi, se po moji volji deržali
ino ravnali; ino pak, da bi obljubili, kaj mene ino
mojega druga — tovariša v Angličane dopravite,
če se vam da, svoj korabelj nazad dobiti . 44

„Mi, korabelj ino vse, kar je na njem , 44  je
nadkorabeljnik zavpil, „smo v vaši oblasti—moči.

.,Prav 44  je Robinson rekel, „zde imate vsaki
puško ino meč, ktere vam s tem pristavkom po-

324

(lavam, da bi jih pred ne rabili, dokler jaz tega
za potrebno ne uznam. Vaši sovražnici zdaj leže
ino spe, pak vsaki posebi; na noge, pokusimo,
če jih brez prelivanja kervi v svojo moč ne do-
stanemo. a

So šli, ino Petek je moral preveze s sobo
vzeti, s kterimi so ti trije možje na rokah ino
nogah zvezani bili. Sedaj so se k pervemu pri¬
bliževali, kteri je na obrazu ležal — ležaše ino
tako terdno spaše, da so ga uže za roke ino
noge zgrabili ino mu šatek — robec v usta vpha-
li, pred ner se je prebudil. Zvezali so mu roke
zadi, ino mu veleli, da bi na tem le mesti ostal
niti se ne gene a niti ne celine, ležati, ker bi
ovače brez odloga kuljko črez glavo prestrelili.
Položili so ga pak vemdar tako da je imel lice k
morju oberneno, ino zatoga delo ni mogel izve¬
deti, kako ž njegovimi drugi stoji.

Zdaj so se brali — podali k drugemu, kte-
remu se ni boljše zgodilo. Takaj so ga tako
zvezali položili, ino mu ta kaj tako pretili, ka¬
kor jegovemu predhodcu — popredšnjemu. K sreči
kajti veliko bolje se je božja previdnost tude tu
pokazala, kakor ohrankinja ino mestivka — me-
ševavka: nedolžnosti — ino krivice, Uže šest je
bilo teh nevoljnikov na eti način zvezanih, ko
sta se oba poslednja prebudila, vskočila ino o-
rožje popadla, „Hudobneža!“ je Robinson vzkri-
čal, u poglednita na svoje tovariše; vejta, kaj
sem silnejši od vaju — ner vidva ter kmahu zlo¬
žita orožje! Le nekoliko pomude, a vajna glava
je proč,“

325

„0 milost! milostJ gospod nadkorabeljnik,“
sta eta zavpila, orožje od sebe metavše ino na kolena
se vergnovše? Zvezali so jima na to kakor pervim
— ostalim roke; pak se vse v novo objavljeno—
naideno otlino jazvino v ozo peljali, z doloženjem,
da pervega, kteri bi pokusil lesene dveri pre-
meknoti, straža, ktera se ovde postavi, zastreli.
Pervle so jim pak vse nože pojemali.

Nine sta sla Robinson ino Petek ze svo¬
jimi združenci k čolnu, so ji s pomočjo nekoliko
drogov celo na breg vitegli — izpotegnoli ino mu
dno—poden prederli da bi se zdaj ne mogel ra¬
biti—uživati — upotrebljavati.

Domorod.  Zakaj pak to ?

Oca.  Prevedali so, da z velikega korablja drugi
čoln pošlo, ako se pervejši ne verne. Hoteli so tedaj
upačiti, da bi tude tega s sebo ne vzeli. — Ka-
ker so si mislili, tako sc je tude zgodilo. Okoli
ob treh po poldne so na korablji iz topu izstre¬
lili, da bi plavce sklicali, kteri so na kopnem —
suhem bili, ino ko se na to znamenje, ktero se
je trikrat opetovalo — ponovilo, nijeden ni ver-
nol, so ugledli, da je po resnici drugi čoln od¬
plul, i se k ostro vu bliža. Robinson se je ze
svojimi tovariši na naveršje odebral — podal, da
bi odsoda dalje videl i premišljal, kaj bi se dalje
činiti imelo. Čoln je k bregu pristal. Bežali so k
pervemu, se ne malo čudili, da je na bregu, ino
k temu še predert. Ozirajoče se so imena svo¬
jih drugov zvali, ali nikogar tu ni bilo, gdor bi
se oglasil. Bilo jih je deset, vsi orožnati, Robin¬
son, kir je bil od nadkorabeljuika izvedel, kaj so
med ujetimi trije počteni junači, kteri se le iz

336

strahu pred ostalimi v vzburjenje (punt,) privo¬
lili, je Petka s kermanom — kermilnikom (kteri
Jadjo ruda) poslal, da bi je, kar naj hitreje sem
privedel. So prisl«, ino nadkorabeljnik, kteremu je
tičas Robinson svoje menjenje ovadil — izjavil—
povedel, jim jih nezvestobo povcitav, je je opra-
šal, če mu sedaj hočejo zvesti biti, ko bi jim to
odpustil? „Dar do smerti!“ so odgovorili trepe¬
taje ino na kolena pred njim klcknočc. Nadkora-
beljnik je dalje govoril: „Znal sem vas rude —
skoz kor dobre dečke — junake ; menim tedaj, da
ste ne imeli nikakega deleža na vzburjenji ino da
to, kar se je prigodilo, s tem vekšo zvestostjo
ponagradite — popravite. Ti trije plavci so od
veselja ino hvaležnosti na glas plakali, ljubajoče
nadkorabeljnjku roko z očevidnim znamenjem ke¬
su — obžalovanja. Pak jim je podal orožje, ino
jim velel, da bi ukaze jih občinskega vodca po¬
polnoma polnili,

Možtvo drugega čolnu ni nehalo zvati, ino
med tem streljati, s to nadejo — upanjem se ko-
ječe, da se jih tovariši, ko so se razešli, h njim
snido. Potle, ko so videli, da je jih klicanje ino
streljanje zahman, so počeli, ko se je temnilo,
se za sami sebe bati, ino so odrinoli bliža na sto
krokov od zemlje, da bi onde na kotveh — mač¬
kah — sidreh ostali. Sedaj se je bilo bojati, da v
kratkem času nazad k korablju odplovo, ino pak
da korabelj izgubljene tovariše zapusti ino odplo-
ve, Nadkorabeljnik ino Robinson sta se tega močno
bala. K sreči je Robinsonu nekaj na misli prišlo
ize česar so vsi mnogo dobrega očakavali. Poro¬
čil je naimp Petek da bi z jednim plavcem v

327

gošo bežal, i odonod na krič, ker je le nekoliko
tisoč krokov od čolnu proč bilo, klicajočih odgo¬
varjala. Kakor hitro spazita, da jujni glas za-
slibajo ino iz čolnu izstopujo, jih iskat, da bi se
počasu globljeje v šumo skrivala, ino tako ljudi
iz čolnu za sobo vabila, ino se tako daleko, kar
bo le mogoče, udaljevala. Pak da bi se k njim
po drugem poti kar naj hitreje vernola,

Eta vojnska lest-umnost — prevara se jima
je velma srečno pogodila. Plavci v čolnu jedva
uslišavše, da se jim glas oživa — dava, so se
uže hitro k zemlji plavili ino s puškami oboroženi
v to stran bežali, od kodar se je na njih klicanje
odgovarjalo. Dva so k ostreganju — varovanju
čolni pri bregu ostavili — pustili.

Petek ino jegov sodrug — tovariš sta to
izverstuo učinila, ino zalodila te, ktcri so za njima
šli, skoro pol mile v gošo. Pak sta se s hitrostjo
ktera si podobne ne ima, k svojim vodcern ver¬
nola. Robinson je tičas nadkorabeljniku svoj na-
verg — namen povedel, kteri je opet ta meril,
kaj bodo iskali, celo družbo preoblastiti, da bi.se
nikar kaplja kcrvi ne prelila.

Ti čas se je celo stemnilo. Tiho kakor miš
se je Robinson ze svojimi družebniki k čolnu pri-
bral, ino so so uže na dvajsti krokov približali,
ta dva, na straži stoječa plavca pak še naj menj-
še»a ncsta zavarala. Naglo so vsi z velikim kri-
čem ino žvenketom orožja planoli, ino ze smertjo
ino zagubo protili, ko bi se kteri osmelil — pod-
stopil, se le genoti. Oba plavca sta za milost
prosila, oni pak k njima priskočivše, jima roke
zvežejo.

22

328

Jedva se je te stvorilo, so hiteli, da bi tu¬
je toti čoln na breg iztegli, Pak so sc z obema
jetnikoma v bližnjo gošo odbrali da bi počakali,
dokler druži ne priido, Toti so prišli, pak ne vsi
kmalu, vsi jako opešani po tako dolgem nepo¬
trebnem hojenji. Jih užasnenje ino togovanje, ko
čolnu tu ni bilo, se ne da dopovedeti. Ker jih je
pet v kuper bilo, se je jeden iz plavcev, kterim
se je pervle milost dala, s nprašanjem poslal :
Hočejo li kmaliu dobrovoljno orožje zložiti in se
poddati? Ce pak ne hočejo, daje  gospodovavec
ostrova v dalji blizo 30 krokov petdeset možev
postavil, da bi je postreljali, Da je jih čoln uže
vzet, kakor vsi jih tovariši, ino da si oni lehko
le smert ali pak ujetje izvolijo,

Robinson pak je svojim tovarišem naročil,
da bi z orožjem rožljali — brenketali — zvenkljali,
da bi se bolje verjetno zdelo, kar je plaveč go¬
voril. „Imamo h' se odpušenje nadeti — upati
je po tem jeden pital, na kterega je nadkorabelj-
nik, neviden, klical: „Tomaž Smith, znaš moj
glas? zložite li brez pomude orožje, tedaj se vam
življenje daruje, dar na (razve) Atkina“ Tej je
naimer začetnik vzburjenja bil.

Vsi so kmaliu puške na zemljo metali, ino
Atkin je kričal: „Za smilečnega Boga! gospod
nadkorabeljnik, milost ! milost! vsej so bili vsi
tako zli —hudobni, kor jaz. O milost! milost!“
Nadkorabeljnik je odgovoril: da se za milost sa¬
mo pri vladarji lehko prosi. Da mora čakati, kar
iz tega poide. Na to je bil Petek izslan,kteri jim
je vsem s pomočjo plavcev roke zvezati moral,
Ti čas so prišli trije poslednji, ino ko so videli

329

ino slisali, kar se je zgodilo, si neso upali —
se neso opovažili, protiviti — soperstaviti se,
a so se voljno zvezati dali.

Nine sta pristopila nadkorabeljnik i Robin¬
son, kterega so za vladarjevega dostojnika imeli,
ino nadkorabeljnik je iz med jetnikov te iziskal,
o kterih je sodil, da jim je jih prestopek resnično
žal. Ete so peljali dar pred terdinjo — grad, ostale
pak vjazvino. Ter še je po dva iz teh, kteri so
liže vjazvini bili, poslal, ino kterima je jednako
upal, da sta svoj prelomek serdčno obžalovala.
Kar je s temi začnol, ino kar se je dalje prigo-
dilo, to le, otročki! si dar na zautrek neham, da
bi vam to dopovedel.

Trideseti večer.

Oca,  Sedaj, dečica, se urok — osoda —sreča
nažega Robinsona berž razgone — odloči. V ne¬
kolikih urah se to stvori; a pak sc pokaže, ostane
li sopet brez nadeie gde kakega osvobojcnja na
esem — totem ostrovi, a izpolni li se k zadnjemu
jegova davna, vrela žedost — želja, da a  bi dru-
goč k svojim staršem prišel.

To naimer le na tem leži, če ali nadkorabelj¬
nik s pomočjo oneh plavcev, kterim je milost
udelil, korabelj nazad predobo — dobi, ali ne?
Zgodi li se pervo , tedaj bo konec nevoljam na¬
šega prijatelja; pripeti li se pak drugo, te osta¬
ne vse kakor je bilo, ino na osvobojenje ni niti
misliti. 22 *

330

Pred gradom se je nine deset teh snešlo,
kterim se je bila milost udelila. Robinson jim je
v imeni vladarjevem oznanil, da se jim prelom-
ljenje odpusti — oprosti, ako svojemu pravemu
predstavljeniku dopomoreio, da bi vzpet svoj ko-
rabelj imel. Ker so vsi sveto obljubo vali, da to
pogodbo radi ino zvesto izpolnijo, tedaj je Ro¬
binson pripomenol, da tako lelchko ne le svoje
življenje, temoc tilde življenje svojih še ujetih
tovarišev ohranijo, kteri bi se, ako bi se kora btja
ne dobilo, zautra pred svitom obesiti dali.

Ravno ti razsodek seje takaj oznikom oznanil.
Pak so se vsi, kteri so v ozi, ino kteri so na svo¬
bodi bili, vkup speljali, da bi se oni skoz lote
v zvestobi —• vernosti uterdili. Tičas je moral ko-
rabeljni tesar k mahu dno — poden predertcga
čolnu popraviti, ino ko se je to zgotovilo, sta
se oba čolnova na vodo vpustila. Pak se je usta¬
novilo, da bode nadkorabeljuik jeden čoln redil —
rudal — vodil — kermanil a kcrmnik — ladjeredi-
tel drugi , ino da se možtvo med nja razdeli.
Vsi so se prevideli z orožjem ino strelivom, ino
ko je Robinson nadkorabeljniku srečo k totemu
predsevzetju prijal — vošil, so na morje izpluli.

Ljubor,  To se mi čudno zdi, da se Robin¬
son ni ž njimi podal.

Oba.  Ni bilo to iz strahu, mili Ljubor, am¬
pak iz razumnega razmisla. Ozniki bi lehko bili
iz oze prišli, ino si v njegovi nenavzočnosti —
nepritomnosti terdinjo — grad osvojili, a toto je-
dino varno prebivališe, ktero je tude, vse po-
sredke k njegovi blaženosti obsegovalo, mu je
znamenitejše bilo, ner da bi je lehkomiselno ne-

331

varnosti vipostavil. Nadkorabeljnik mu je takaj
sam svetoval, da bi s Petkom za varovanje te¬
ga mesta ostal.

Robinson ktcrega cela osodbina sc je ravno
zdaj razgonoti — razločili imela, ni imel mirne
misli od strahu ino nepokoja. Zdaj se je posa¬
dil v svojo jazvino, zdaj je izlezel na nasipe,
zdaj je lezel po prevezovi lezvici navzgor, da
bi posluhal s hribovega verhu v tihi noči, če bi
s korablja gde kaj slišati mogel. Akoravno ni
celi den jedel mu verndar ni bilo za to, da bi
kaj jede). Jegov nepokoj se je vsaki hip raz-
magal, ker še se ugovorjeno znamenje — trije
Strelove iz topov — s kterimi se mu je glas v
srečnem izvedenji, izpeljauji tega posla — pred-
prijetja dati obljubil, ni dalo, da si ravno je užc
pol noči bilo. Pak se je spomnol, kaj ni dobro,
se črezredni bojazni ali nadeji se toliko poddati,
ino se je v pravi čas na naučenje upomenol, kte-
ro je bil pred nedavnim Petku dal: „V dvojnih
— dvojakih — pohibnih — dvoumnih prigodah,“
je k njemu pravil, se vseli k najhujšemu pripravi
pak najboljše očakavlji. Ne zgodi li se, kar je
najhujšega : tem bolje za tebe. Primeri li se pak
res, tedaj si k temu pripravljen, ino te ze svo¬
jim prestreženjem ne zmani.“ Poleg tega pravila
vodila — vodbe si je Robinson mislil, kaj se to
početje brez dvojbe nesrečno izide , ino je vso
svojo stanovitnost, vse svoje zaupanje na Božjo
previdnost zložil, da bi tuiie toto rano osodbine
prenesel. Uže je upazen — nadeja, kaj bi to po¬
četje se po sreči izešlo, v njem minovati jela, kar
je na jednog daljni strel iz topu resnično slišati bilo.

332

Robinson se je zavzet vzdignol, kakor ke-
dar se gdo od naglega ropotca ize sna — spanja
izstraši, Knaalu na to usliši drugi ino berzo na
to tude tretji strel, A zdaj ni bilo nad srečnim
izdobitjem korablja ino gotovim osvobojenjem dvo-
jiti — dvoumeti.

Črez mero od radosti opojen, je več lete ner
stopaje s prevezove lestvici dol zlezel, Petka
popadel, kteri na derneni klopi — lavki dremajo
sedeše, za vrat, ga tiskal, ino je, ne besede
pregovoriti ne mogoč, jegovo obličje s solzami
zmakal. „Kaj ti je, mili gospod? u  je Petek pi¬
tal, se prebudiv, ino se je temu ves zavzet ču¬
dil, da se mu tako miluje — draguje — sladi,
Pak Robinson v svoji preveliki radosti ni nič več
mogel pregovoriti, kakor—ner: „0 Petek!“ „Bog
bodi glavi mojega ubogega gospoda milostljiv!“
si je Petek mislil, ker je menil, da od uma gre
— da je ob um prisel. a  Lezi, ino izspi se, lju¬
bi gospod ! u  mu je rekel, ino ga je hotel pod pa-
žama vzeti ino vjazvino vesti — peljati, Ali Ro¬
binson ga je z nedopovedljivo ljubeznivostjo v li¬
ce gledal, i odgovoril: „Spati, mili Petek? Jaz
nine spati vtem hipu, ko je Bog mojo jedino
serdčno željo spolnil? Ne si li treh strelov iz
topu slišal? Ne veš li še, kaj so korabelj dobili?“

Se le zdaj je Petek to porazumel, ino on
se je radovati počnol, pak zavoljo svojega go¬
spoda, Kajti misel, da mora svojo domovino —
vlast na vsegdar zapustiti, mu je veselje —- raz-
koš zgorjupila — zgrenčila, kaj se z Robinsonom
ino ze svojim otcem v zemljo poplavi — pelja, iz
ktere je uže toliko čudnih reči videl, ino v kteri
se je lehko vekših očakaval.

333

Robinson jc zdaj od radosti bil uepokojnejši
»er kedar drugda. Zdaj je izlezel na hrib, se pred
zvezdnatim nebom na kolena vergel, da bi Bogu
za svoje osvobojenje hvalo dal; zdaj pak je ua-
zad zlezel, svojega Petka objel, ne o ničemur
govoril, razve v Hamburze, ino je uže začnol svoje
reči skladati — vkup spravljati. Tako mu je cela
noč minola, pak mu ni na misli prišlo, se v po¬
koj podati.

Kakor hitro je svitati jelo, je neprestanoma
svoje oči v to krajino vpiral, gder je korabelj na
kotveh — sidreh —— mačkah stal, ino težavno ča¬
kal, dokler se celo ne razdeni, da bi videl na-
stroj — orodje — sredstvo svega svobojenja, ko¬
rabelj naimer. Razdenilo se je ; ali-o nebesa,

koliko je užasnol; ko je moral celo gotovo vi¬
deti — da je korabelj —izginol! Na glas je za¬
kričal, ino sc je ves odrevenet ino brez sebe s
čelom na strom podperel. Petek je pritekel, a dol¬
go ni mogel izvedeti, kaj se je po pravem jega
gospodi prigodilo. Posle je iztegnol Robinson svojo
trepetoče roko k morju, ino s slabim umirajočim
glasom rekel: „Ta poglej!“ Petek je pogledel;

i zdaj je vedel, kaj je jegovemu gospodi,

(Mlada družba ni vedela, kako se ima pri
tem deržati. Rada bi se bila radosti oddala , da
se ta pripovest podeljša, ali občutek smiljenja
zavoljo mnoge nesreče ubogega Robinsona je toto
radostno prekipenje udušila. Vsi so tedaj umolk-
noli, mo oteč je dalje pripovedoval.)

Nad Robinsonom imamo zde izgled — priklad,
kteri nas poučuje, koliko se morajo i dobri ino
uže napravljeni ljudje habati — stražati — varo-

334

vati, da bi se črezmernim — črezrednim strastem
premagati ne dali. Ako bi sc Robinson pervle ne
bil tako črez mero radoval, bi se zdaj tude to¬
liko ne bil žalil; ino ko bi mu žalost ne bila
vsega razuma toliko pomotila : bi bil poznal; da
tude to s poterpljivo oddanostjo priimoti ■— pri¬
jeti mora, kar Bog na — nj pošlje, če bi se mu
tude jegove naj lepše n&deje zagubile—učinile.
Posebno bi se bil razvazil — premislil, da Božja
previdnost tude tedar za posredke k našemu o-
hranjenju zna — ve, kedar se nam samim zdi,
kaj nam nikakor več pomoči ne more; ino s to
miseljo bi se bil upokojil — utolil. Glejte, ljubi
otroci! kako se je tude dobrim ljudem še treba
popravijati — napravljati.

Ko je Robinson, kterega ni bilo lehko po¬
tešiti — utoliti, ob strom — drevo upert stal —
staše, ino se Petek ga upokojiti prizadevaše;
sta najednor na drugi strani hribu hrup — topot
uslišala, kteri se je krokom večih ljudi podobi).
Odskočila sta, ta pogledla, ino k radostnemu ču-
dovanju nadkorabeljnika uzerla, kteri se je z ne¬
koliko svojih ljudi na hrib drapal. — Jeden skok,
ino Robinson je v njegovim naročji ležal. Ober-
nov se, je smotril — videl korabelj na zapadnem
pomorji v malem zalivu — zatoku na kotveh —
sidreh — mačkah, ino v hipu mu je jegova ža¬
lost minola. Samo goli pogled na korabelj ga je
nagnol, da je nadkorabeljnik pred ncr je svitati
počelo, s korabljem v to stran ostrova priplul,
gder bi v ugodnem pristavu — pristaniši — loki
varno zasidran — zakotvljen biti mogel.

335

Dolgo je Robinson v nemem zameknotji,
nadkorabeljnika se ž njim vred veselečega, der-
žal dokler ni k medsobnemu prijanju — vošenju
sreče ino zahvaljevanju prišlo.

Pak mu je nadkorabeljnik izpravijal, da se
mu je sre’čno dalo, se korablja pooblastiti, da pri
tem ni nigdor k ranjenju ali pak k usmerčenju

— umorjenju prišel, za to ker ga v temi po noči
neso varali, niti si pomišljali, da jegovi tovariši
priido. Naj hujši med burjiči (puntarji} so se me¬
nili braniti; pak jih soper postava — protivljenje
je bila zaman. Zgrabili so je ino je v okove —
železje dejali. Potem to izpovcdev se je čutom

— občutkom hvaležnosti do svojega osvoboditelja

— rešnika oddal. ,,Vi ste,“ je rekel, ino solze so
mu iz oči kanole: „vi ste, plemeniti mož! toti,
kterega smiljenost ino hitrost — umnost je mene
i moj korabelj osvobodila. Tam stoji, vaš je!
dejte ž njim ino z meno, kar se vam ljubi. 4 * Pak
je ukazal nekaj k občerstvljenju prinesti, kar je
bil iz korablja s sobo vzel, ino vsi so željno z
radostnim serdcem zauterkovali.

Med tem je Robinson nadkorabeljniku svoje
prečudne prigode pravil, kterim se je toti preve¬
liko čudil. Pak korabeljnik je prosil da bi Robin¬
son izjavil — povedel, kaj ima za njega činiti: a
Robinson je odgovoril: „Mimo tega, kar sem včera
za pogodbo mojega prispenja — pomaganja izre¬
kel, še imam trojo prošnjo. Pcrvič vas prosim

_ žedam, da bi se zde dotle zderžali, dokler se

mojega počtenega Petka oteč s Spanijeli ne po-
verne ; drugič da bi razve mene ino mojih do¬
mačih tude vse Španijelc s sobo vzeli, pak se

336

pred v Kadiks plavili, da bi onde na suho prišli.
Zadnjic vas prosim, da bi tude tem najglavnej-
šim odbojnikom (puntarjem) življenje darovali,
pak je mesto druge kazni na sem mojem ostrovu
ostavili, zato, ker sem si izkusil, da bode to naj
bolji posredek je poboljšati.

Nadkorabeljnik ga je uverival, da se vse
to' na vlas zgodi, kor ga je prosil; ino dav jet¬
nike privesti — pripeljati, je izmed njih najhujše
iziskal, ino jim jih obsojenje oznanil. Ti so nad
, tem velma — zlo potešeni bili, dokler so vedeli,
'.'da bi si po zakoneh — zapovedih smert zaslu¬
žili. Vljudni Robinson jim je dal navedenje—nauk
kako bi si živež dobivati mogli, ino je obljubil,
da jim vse svoje nastroje — orodje posodo, pri¬
delke ino živino zaneha. Napominal je je mno¬
gokrat k zaupazni — zaupanju na Roga, k de¬
lavnosti ino svornosti — jedinomiselnosti, ino je
je uverival, da jim ete čednosti prebivanje na to¬
tem ostrovi jako prijetno učinijo.

Ko še je tako govoril, je Petek pribegel, ne
mogoč oddihovati, z radostno povestjo, da se oča
s Spanijeli vrača, ino da ravno zdaj pristane. Cela
družba se je zebrala ino jim proti — v sretenje
šla; pak Petek je vse prebegel — pretekel, ino
svojega očo uže okoli vratu deržal pred ko so
ta druži došli.

Robinson je s čudovanjem vgledel, da ste
med prišlimi dve ženski bili, ino ko je na to Cet-
vertka uprašal, je izvedel, da ste ženi dvoju Spa-
nijelu, kteri sta si iz černuhov — zamorcev vzela.
Eta dva Španijela sta jedva čula, da Robinson
odpluti, ino nekoliko plavcev na tem ostrovu za-

337

nehati meni, kar sta ga uže za dovoljenje pro¬
sila, da bi s svojima ženama tude tukaj ostati
smela, dokler si poleg vsega, kar sta o tem ostrovu
slišala, boljšega stanovališa želeti nesta mogla.

Robinson je toto prošnjo rad cul ino jo z
radostjo spolnil. Milo mu je bilo, da onde dva
moževa ostaneta, o kteru počtenosti so jujni so-
drugove—tovariši jednoglasno svedočili, zato ker
se je s to nadejo kojil — tešil, da bosta eta dva
ostale možake k rednemu ino pokojnemu življen¬
ju imela. Iz tega umena — namena — umisla je
ustanovil, da bi od totu dvuju vsi zaviseli.

Dal je tedaj vse predklicati, da bi jim svojo
voljo oglasil. Bilo je vmes šest Angličanov ino
oba Španijela ze svojima soprogama — ženama.
Robinson je k njim nasledujoče pregovoril:

„Nijeden iz vas, tega se nadejem — upam,
mi ne utaji pravice, da bi s svojim imenjem —
premoženjem — to je ves ostrov — otok ze vsem,
kar je na njem — cini!, kakor se mi ljubi. Pri¬
jam — želim pak, da bi se vam vsem, kteri etu
ostanete, velma dobro godilo, K temu je pored¬
nega narenjenja potreba, ino meni sliši, da bi je
ucinil. Postavim tedaj, da bodeta ta dva Španijela
moja namestnika ino za naprcd prava gospoda
tega ostrova, Vam drugim tedaj gre, da bi jima
vsegdar poslušni ino pokorni bili. Le ona bosta
v mojemu gradu prebivala, le ona bosta imela vse
orožje, vse bojske potrebe, vse nastroje — orodje pod
svojo obrano; sta pak pri tem tude vcmdar dolž¬
na, vam ostalim to posoditi, cegar potrebujete, s
pogodbo, če se boste mirno ino v vsakem ogledu

338

po redi deržali, Priide li nevarnost, se imate vsi
vkupe braniti ; bode li kaj dela, bodi si na polji
ali pak v vertu, imajo vsi te dela družinski o-
pravljati, ino kar se pridela, vseli med sebo raz¬
deliti, Morebiti se mi keda priložnost ponudi, da
za vas popitam morebiti si umenim, se sem ver-
noti, da bi ostanek svojih dni na totem mi dra¬
gem ostrovi preživel. Beda — joj gorje pak temu,
gdor ticas toto mojo naredbo preverile ! Brez smil¬
jenja bi sc vsadil v mali čoln, ino ob burljivem
vremeni — nevihti bi se na morje pustil. u

Vsi so bili s tem ustanovljenjem — postavo
spokojeni—zadovoljni ino so obečali naj ostrejšo
poslušnost. A zdaj je Robinson spisal te reči,
ktere je namenil s sebo vzeti, ino ktere so se
imele na palubo odnesti. Bile so te le: 1. obla¬
čilo s kož, ko si je je sam udelal, solnčnik ino
naličnik; 2. od njege napravljeno kopje, lok ino
kamena sekira; 3. papiga, koder ino dve lamici,
4. različni nastrojev — orodje ino posoda, kar je
sam naredil, dokler še je sam bil, ino pak 5.
zlate zerna dragi kameni ino svoj veliki kos zlata.

Ko se je to vse v korabelj doneslo, ino je
ugodni veter veti počnol, se je odplovenje na
drugi den rano ustanovilo. Robinson ino Petek sta
večerjo pripravila, da bi nadkorabeljniku ino osad-
nikom — nasclnikom, kteri ovde ostano, za raz-
ločitvo malo gostbo — mal — pir naredila. Kar je
naj boljšega bilo, sc je prineslo, ino jedila so
bile tako vkusno pristrojene — napravljene, da
se nadkorabeljnik Robinsonovi urnosti v kuharstvu
ni dosti načuditi mogel. Da bi plemeniti razgled
svojega gostitelja nasJedoval, je tude prispel —

339

pripomogel z nečim k blagosli teh, kteri <am o-
stano, je ukazal iz korablja mnogo živeža, strel¬
nega prahu, železa ino naslrojev prinesti, kar je
tej občini v dar dal.

K večeru si je Robinson izprosil, da bi ga
uro samega nehali, zato, ker se pred odplutjeir nekaj
važnega izkonjati mora. Vsi so odešli; a on je
na hrib vstopil, da bi še si jednor celo dogo-
dovšino svojega prebivanja na etem otoku raz-
pomenol, ino svoje serdee polno sinovske hva¬
ležnosti pred Bogom razkril. Ne imam zadosti
besede, da bi jegove nabožne, zahvalne občutke
dopovedal — izjedril; ali gdor ima scrdce, kor je
jegovo bilo, temu ni treba mojega popisovanja,
to bo v sam sebe bral — četel.

Nine — sedaj je doba k odplovenju nastala.
S solzami v očeh je Robinson te opomina], kteri
so tam ostali, še jeden pot k svornosti —
jednodušnosti — slogi, delavnosti ino k pobož¬
nosti pak je je izročil z bratinskim serdcem v
ohranbo Boga vsegamogočnega, lur je jega ču¬
dežno ohranil. Potle še se je jednor razgledal, še
jednor Bogu za svoje ohranjenje ino osvobojenje
hvalo dal; je na to s napol puhlim glasom k tem
kteri so tam ostali: „Z Bogom!“ rekel, irio je od
Pelka ino Cetvertka spreiman v korabelj šel,

Nekteri.  O za kvar ! zdaj je konec.

Dragotin.  Pak počajte! Kedo ve, ne priide
li kaj na pot?

0'ca■  Tako čerstev ino pogoden veter je vel
— dul, da se je ravno tako dozdavalo, kakor bi
ostrov od njih letel. Dokler ji Robinson videti
možeše — mogel, je nem ino žalosten na polubi
stal, oči neprenehama na milo zemljo vperte imajo

340

ktero so mu dvanajstletno prebivanje ino razne
preterpljene nevolje ino nadloge tako drago uči-
nili, kakor svojo domovino, Potler, kedar mu je
uže tude poslednji verh gore iz oči izginol, je k
nebu poglednol, si v misleh pesen predrekaje :
,,Gdor se v Božjo obranbo !“ i. t, d. ino se je s
svojimi prijatelji v hiško k nadkorabeljniku odc-
bral, da bi svoje stešnjcno serdce s prijateljskim
razgovorom poulehčal.

Pot jim je jako srečen bil, V 24 dneh so
dopluli k Kadiksu, gder so španijelje na zemljo
izstopili; Robinson je tude na zemljo izešel, da
bi kupca poiskal, ko mu je on zlate zerna uhra-
nil. Nalezel gaje, ino izvedel, dajetoti pravič¬
ni mož v veliki revšini, ino se je radoval, da ga
on iž nje iztergne. Izguba korablja mu je naimer
uČinila, da je pal — postradnol ■— bankerot bil,

Stanislav,  Kaj je to pal je?

Oca.  Ako je gdo več dolžen, kakor zapla-
titi more, tedaj se mu vse, kar še ima vzeme,
da bi se to med teiste razdelilo, kterim je dolžen
ino totemu relcajo, da je padel — pal ali b a n-
k e r o t, kakor bi rekel zlomljene klopi — lavi-
ce, ker je negda na Vlaškem ta le navada bila,
kaj se je tem menjavcem — penezemencem, ktere
je taka nesreča poderla — našla, menjavna klop
(miza) ali mena lavica razlamala, na znamenje,
da od se dobe nikakc pravice ne imajo imeti, se
z izmenjevanjem penez — novcev baviti — obi¬
rati.

Sodek zlatin zern je dosegnol, da bi se kup¬
čevi dolgovje plačali. Ostanek je hotel eti hva¬
ležni mož svojemu dobrotniku darovati, ali toti ni

341

ničesar vzel, dokler je, kakor je pravil, ze so-
vestjo, kaj je od počtenega moža nesreče odver-
nol, obilne nagrajen — plačan.

Odsoda so šli nazad v korablj, da bi v An-
gličane pluli. Ali na totem poti se je žalosten
dogodek pripetil. Stari Cetvertek se je naglo raz¬
bolel — razstenal, vse prizadevanje, da bi se mu
pomoglo, je bilo zastonj; pač um orel je. Kar je
pri tem ubogi Petek terpel, ino kolikor je smert
svojega ljubljenega oče oplakaval, si lehko po¬
mislite. Tude lamici neste mogli plavbe po morji
prestati, ino ste krepnole,

Korabelj je k koncu k Portsmautu pristal, k
znanemu pristanu v Angličaneh. Tu se je Ro¬
binson nadejal — upal, da vdovo po vojnskem
dostojniku (oficirju) naleze, kterije drage kamene
dodati hotel. Našel jo je, pak v prerevnem stanu.
Kajti da uže dve leti od svojega moža celo ni-
kakega podpiranja — pomoči iz izhodne Indije ni
obderžala, je kmalu ze svojimi otroki v naj vekše
ubožtvo vpadla. Jih tela so bile jedva z neko¬
likimi cunjami — starimi capami pokrite, ino glad
ino reva sta obličje matere ino otrok ze smertuo
bledostjo odela. Robinson je drugoč te radosti li¬
čil, ktere vsaki dober človek užije, kedar si ga
Božja previdnost za nastroj *— orod izvoli,
da bi revšini drugih ljudi konec učinila. Obdal ji
je te drage kamene, ino je smotnl — videl ved-
nočo — venočo uže ino od stradanja umorjeno
rodbino, kakor skoro uže uvelo zel — bil po
občerstvujoči poletni vlagi, za malo dni opet o-
krevati—se krepiti, ino blaženosti poživati, ka-
koršnji seje za toto življenje uže davno bila odrekla.

342

Ker pak je (u ravno korabelj na sidreh —
mačkah stal, kteri je imel v Hamburg pluli, te¬
daj je zapustil svojega dardoninešnjega— dose¬
danjega vodca, da bi ga delje ne obteževal, ino
je sel, od Petka sprevojen na Hamburški kora-
bclj, kteri je berzo po tem v morje vplul.

Ino odtoda sta spešno ino srečno plula. Uže
sta Helgoland zagledla, uže se je na dalekem ob-
zoru — zraku pokazala Robinsonova, mila domo¬
vina, ko jo je smotril čudo da nu od radosli ni
serdce poknolo, uže sta se k ustju — iztoku Labe
bližala: kar se je najeder viher z naj silnejšo burjo
vzdignol ino korabelj ze vso močjo, kteri se odo-
leti — soperstati ni moglo, k pomorju zaganjal.
Vse, kar urnost ino krepost premore, se je upo-
trebilo, da bi se korabelj obernol, ino nazad na
morje prišel; pak zastonj. Grozna vihta je vse
jih prizadevanje uzahmanila — podbila, ino kora¬
belj tako močno na prode — meli — melčino pa-
linola, da se je dno prederlo. V tem hipu je ve
— nj toliko vode pritišalo, da na uhranjenje ladje
ni bilo več misliti; družtvo še je ravno toliko
utegnolo, v čolne vskočiti, da bi si bode li mo¬
žno, svoje življenje zavarovali. Tako je Robin¬
son ze svojimi družebniki opet kakor ubožec, kte-
remu se je korabelj skresketal k Kukshavnu pri—
rinol, neohraniv ze svojega celega bogatstva ni¬
česar razve kodra zvestega psička, kir je za njim
skočil, ino svoje papige, ktera mu je na rameni
sedela, ravno kedar je korabelj k raztresketanje
prišel. Po času je izvedel, da se med rečmi,
ktere so se iz razbitega korablja uhranile, samo
jegov solnčnik — senčnik ino kožuh, kteri si

343

je sam izgotovil, nahaja. To je obderžal, ino pla¬
ti!, kar je slo, jegova velika gruda zlata pak se
je izgubila.

Dragotin.  O ubogi Robinson!

Oca.  Zdaj je tedaj ravno tako bogat, ka¬
kor je bil toistokrat, kedar je iz Hamburga od¬
plul. Lehkie da je to Božja previdnost pripustila,
pa bi drugoč vse izgubil, zato, ker bi pogled na
njegovo bogatstvo leliko tega ali onega lehkonti-
selnega mladenca podhode!, da bi jegov razgled—
priklad nasledoval, ino se na dobro srečo po
dalekem sveti pustil, te pak se, kar on z
nalezenimi zakladi vernol. Ta izguba mu ni mno¬
go žal dela. Kajti ker si je terdno umenil —
sklenol, svojo prihodnc dni v ravno ti neprene-
liani delavnosti, ino zmernosti, kakor na ostrovi
prebiti, tedaj je zlato po pravici leliko uterpel—
gresal.

Zdaj je plul iz Kukshavna na korablji v
Hamburg. Ko so k Stadi veslali, je uzerel veže,
zvonike svoje otciue — domovine, ino se je od
radosti solziti moral. Se le štiri ure, a bil bi tu,
ino bil bi objel svojega dragega, premilega otca.
O smerti svoje dobre matere je liže izvedel, ino
jo je nekoliko dni prežalostno oplakaval.

Sedaj je korabeJj letel od visoke struge ino
dobrega vetra gnan okoli Blakcnese ; zdaj okoli
Neuenstadtna; zdaj je bil proti Altoui; ino zdaj,
zdaj v Hamburžkem pristanu. Iz korablja je iz¬
skočil, serdce mu je sila tolklo, iuo ko bi se gle-
davcev ne bil sramoval — stidel, bi sc bil na
zemljo vergel, da bi poljubil domačo zemljo. Je
pospehal — hitel skoz zijasto množtvo gledavcev

23

344

ino v Baumhaus všel, (Baumhaus je velika go-
stinica v mesti pri pristanu).

Odsod je poslal posla na dom svojega oče
da bi ga, preden se sam prikaže, na to pripra¬
vil. Posel je naime najpred oznaniti moral, kaj
je negdo tu, kteri mu prijetne glase od njego¬
vega sina prinaša ; posle, kaj se sin sam v Ham¬
burg vrača; ino potler, kaj je tiisti, kteri mu ra¬
dostne glase prinaša, jegov sin sam. Ko bi Ro¬
binson po ti previdnosti ne bil ravnal, bi bila
prevelika radost starega očo prijela ino usmer-
tila, A zdaj je Robinson letel po ulicah še mu
dobro znanih k očinemu domu; ino je, k njemu
ves zameknen pribegši, svojega od radosti se
tresočega očo obimnol. „Moj otče! u —„Mojsin! u
je vse bilo, kar sta oba pregovoriti mogla. Nem,
se tresoč, ino oddihati ne mogoč, je jeden dru¬
gega deržal, dokler ni dobrodejni potok solz zver-
tima serdcema polehčice prinesel.

Petek je tičas debelo gledal v nemem užas-
nenji na te premnoge reči — čudne, ko je je
smotri!. Ni se dosti načuditi mogel, ino je bil celi
pervi den kakor omamljen. Kakor ogenj se je
povest — glas o Robinsonovem povernenji raz-
magala — razširala, ino o njegovih čudežnih pri¬
godah po celem mesti. Neso o ničem, razve o
Robinsonu govorili; vsakši ga je hotel videti;
vsakši je popisovanje jegovih dogodkov iž nje¬
govih ust slišati hotel. Dom jegovega otca je ber-
zo postal občinsko spravišče — zboriše; pak nič
ni pomagalo: Robinson je pač moral od rana dar
do večera pripovedovati, V pripovedovanji svojem
ni nikedar pozabil očem ino materem pripomenoti:

345

„Starši, ljubite li svoje otroke, navajajte je
rano iz mladega k pobožnemu, zmernemu ino de-
lavnncmu življenju, “ A če so otroci pri tem po¬
leg bili, jim je vseli zlati nauk dal: „Miliotroč¬
ki! posluhajte svoje starše ino predstavljene; li¬
čite se vse skerbno, k čemur koli se vam pri¬
lika — priložnost ponudi; bojte se Boga, ino va¬
rujte se — o varujte se lenobe, iz lttere nič druga
ne pohaja, kakor samo zlo — lmdo ! u

Robinsonov oteč je bil srednik — mešefar.
Zdel si je, da bi se jegov sin v teh le opra¬
vilih vadil, da bi po njegovi smerti v te stopil,
Robinson pak, kteri je od mnogih let dela nava¬
jen bil, ino ktero ga je velma tešilo, je svojega
otca za privoljenje prosil, da bi se mizarskega
učiti smel, a -on mu je na volje pustil: Šel je te¬
daj r  i s Petkom k učitelju v uk, ino pred ner je
leto minolo, sta se vsega tako naučila, da sta
lehko učitelja bila.

Oba pak sta založila družko delavnico, ino sta
ostala, dokler sta živela, nerazločljiva prijatlja ino po¬
močnika. Skerbna delavnost ino zmernost ste ji¬
ma tako prirojeni postali, da jima ni mogoče bilo,
le pol dne v lenobi ali kratkočasnosti prebiti. Na
spomin svojega negdašnjega pušavničkega živ¬
ljenja sta jeden den ve vsakem tejdnu odločila —
uročila, v kteri sta popredšnji način življenja,
kolikor ino kakor sta le mogla, obnovila.

Svornost — sloga — jednomiselnost, pofer-
plenje s pogreški — slabostmi drugih ljudi, pri¬
pravnost k pomoči ino ljubezen do ljudi so jima
zdaj tako navadne čednosti postale, da nesta za-
popasti mogla, kako bi ljudje brez njih živetima-

23 *

346

gli. Izvlasti sta se po cisti, nebi njeni ino delavni
pobožnosti odličivala — slula. Kedar koli sta ime
Božje izgovorila, se jima je radost ino ljubezen
iz oči prisvetila, a zgrozila sta se gdar je toto
sveto ime keda z lehkomiselnostjo ali brez po¬
trebe od drugih slišati bilo, Takaj Bog jima je
vse očevidno oblagodaril, kar koli sta počela.
Učakala sta se v pokoji, ino zdravji ino korist¬
nih opravileh dolge starosti; ino najpozdnjejši
zarod — potomstvo bode pametvo — spomin dvu-
ju možu čestil, ktera sta svojim bližnjim razgled
dala, kako se činiti mora, da bi zde mirno ino
zadovoljno živi, onde pak negda večno srečni
bili.

Tu je oteč umolknol. Mlada družba še je
nekoliko časa posedela, premišljajoč, dokler ni k
koncu v vseh misel: „T ude jaz bom t a-
k o č i n i 1!“ v terdni sklep dozrela.

Zbirčica tani pa tam nabranih prav
Slovenskih besed.

Baviti se — motiti se ftd; befcf^afttgcn.

beda — reva — nuja — nevolja 9?0tf).

besedka — sen — lopa Saubc, £>utte,

bernja — oklop ^ait^ev.

bedljiv — pozorni — pazni ftufmerffant.

bivati čfterč fetn.

blagost — blaženost 28 oI)l.

347

blazen — blaznik — glupcc — tepec

bljudo -— misa — skleda ©cbuffek

bolest i'. ©djmcvj.

brana — galcr — lesa ©ittcrtljot'.

brašao 9tdfqet;uutg.

bujn uoilb, tip jug.

CJepnik 33aumfd;ulc.

Carka — čerta Str.if.

čarovnik 3 all ^ cl 'CV.

cchnoti — cmerguoti ttiucffen.

čclec — kolk — hribcc |)ugek

česa — gosa — bosta — gozd (cest — gost).

čertogi — palatc ^allaft.

čigati Kauertt — prežati — drezati.

cin £f)af, 2lrt itttb 233etfc način— sposob.

čud f. Ungcjicfev, 28tlfc.

Ifcalekogled ^cvfpect©.

dar fcid; dar do ninenj btčfjertg.

delo — top kanone.

dern Dčafen.

derz ferf, ftifnt.

devka — dekla 9)?čtfcCit, 9)iitgt>.
dira — kar sc razdore, luknja ?odj.
dirav — drav — dereč — zgrabljiv.
dokaz 23ewetč.

dostiči — dostignoti — dosegnoti.
dove'ra — zaupaznost SJerivauett.

Jralo SDfagnettčmuč.
dralka Sotttpač.
drezati jcutbent.

družki — družinski gtmctnfc|aft(t(^.
dreselje S^rauvtgfett.
duhati Stabaf fc^tutbfen,

348

dvojiti — somuiti — dvoumeti jttetfeltt.

Ert m. 6pt$c, ertast fptljtg.

esi a o- eti— toti btefev.

esu— elu —-tu  — luka — zde i?ter.

etam — tam bort.

eti — esi — toti btefev.

Ferk — svorek — vretence ©djvaube.

Gladiti — gabiti tabeht, terfdpttdliett.

gadati tatljen — ugoditi ervcitljen.

gerst f. — pregerštje — pergišc £>anbbbtl.

geslo — pregovor s&pvtcfhtott, parole.

glavnik Samm.

glum ©$ev$, ©aufefet.

glup tauB, butttrn, tbovtdjt.

gmota 2)?atette.

godba 3Rufif.

goleč — junoh 3uttgltng.

goveti nac^fe^en, 'pflegen, faffett.

gran f. S d, kalite, grana—veja.

grede — shodi— grcdnica ©tiege.

grozilo ©enf Ud.

Habati se — varovati se.

liabiti fe&tttddjen, »erbetbett.

lierbol ©tpfel.

hiba gefrter, liibeti mcmgeht.

kinba S3etvug.

hirav fdjwadj, fvdttHtd).

lilacica ©tvumpf.

hrabrost Sctpferfeit.

hot f. Cuft, SBcgterbe, 2fypettt.

Ime r tek Sermogett.

isti — tiisti berfelbe bet' getvtffe, istina SSuljrfiett uttb
istiti — gotoviti — terdili bejktupiett.

izjedriti aubbritcfett (jedro),
izključiti attšraumett.
iznikati — odličite sc \id)  aušjeicfittett.
izplinoti — izplivati — izvirati,
izverstni tyxx\\6).

Javiti befamtt »tapeti,
jednakokroj Uniform, jcdva ffiuitt.
jedro — jadro — jadrilo — vetrilo,
jedernik — jadrenik 2)iaft6aum.
jesika — osika (ffpc, fjidrrpappct.
junad f. jjtngc Xfyiexe,  ji tfm.
junak — vitez — korenjak ,P)eIb.
junoh — junak — goleč — dečko,
junota — mladež Jltttgc Cente,
juhnoti begtertg feitt.

Rame nar ©teinmeije.
kamenec — galun HlctUtt.

J 4818  „ \  ©trafe, kazniti ftrafen.

kazen f. )

kerk — vrat — sija

kolk — celec #ugef.

kor — kakor — kor ti trie bcz.

korabelj — velika ladja.

korabeljnik — korabljevodec,

kord, kordec — oskord — corda iDetjeit

kotva mte mačka &a$e unb 2lnfev.

korist f. 1. plen S3ctttc 2. 9?U|ett.

koristni ttu^ltcf).

krajač ©$netber.

krasni — lep — zal — jak fcflOtt.

kratkočasenje — zabava Unterljaltuttg.

križevnik — serstka — ostroga ©tatljeffieerc.

krok — krocaj — korak ©d)tttt.

350

krokva— skopilo 2)acf)fpim'en.

kroj ©cfjmtf, SDZobe, £rad;t.

krom — razve — izvan — razim mifjev.

krot wtlb, graufctm, adv. fcfn'.

krotiti — sukati btefien.

kuija ŠJuget, kuljat vuttb.

Ipavica — lavka — klop 23mtf.

lanO'—(lanec)— vcrv — ože (Scfpffsmau,

Iagoj — lagodni }d)kd)t.

lebanja — leb — buča Scfmbcl.

legota Seujjtujfeit, S3equemlid;fett.

lek ©djvecfeit, leknoti sc evfdptcfe«, — ustrašiti se

lek Slrjtiet, — ločiti — vračiti ljedeit.

lemež -J.'f(U(]fcl)av.

lesknat fdpmutcntb.

lest f. Sift.

letorast — letcrasel f. mladika,
ličina—naličnik Sam,
ljut — krot — grozen ttutb.
lov — lovlja — lovina 3agb.

IHeli pl. f. plitvina •— prodi ©rtttbbanf.
merva — troha — betvo — drohct.
mest f. jKadjc, m. SOJoft.
mestiti vadjen.

misa -j-  bljudo — skleda 0d)uffc(.
mladež f. — junota juitge Selite,
motorni ftd;tbar.
motriti fe5>en, t»etrad;tcn.

Mabožen — pobožen anbdcfdig.
naboženstvo — vera 9Wtgtott.
na javo dati befcmnt maketi,
naklad Cctbutig.
naličnik — ličina ? 0 VbC.
nalezli — obresti — naiti ftitbttl.

351

napredek — napredovanje gorfgang.
n ustroj—orod SSerfjeug, Snfintuteni, 'JJiafdjttte.
na urok — kroko — zlo — moč, febr.
naverg 33orfcf>far; /  IPlatt.
riaveržti žBorfcjtfagett.

nego j ato: n u v nncf> Comparat; 2. fonbern Res.
neli f ne koj : kor — kakor ftcbeit n U V itflčjj Po¬
nor ^ siliv.
negoli '

nemoč — nedog — bolezen Srmtf^ett.
nevinost — nedolžnost Ultfdjulb,
nine — njan mm sedaj zdaj.
nrav f. narava — priroda 3?fltuv.

Občevati — zahajati — obhajati — spravljati sc
— družiti se Umgcmg pflegen.
obloda — spaka—posest—strašilo ©efpettfh
očkovati drevesa dugeltt.
očarati mljcrett.
odboj 9?ebefeott, — nik Rebeke,
odev — odetelj — pratež — svite ftletbuttg.
odgojenje — reja — izpitavanje GErjtefmitg.
odličiti se — iznikati ftd; aubjetdjttetl.
odoleti — zadoleti wtberftel)en.
odurn @4>0

odviknoti — odvaditi se ftcf) afegeiDO^Jtett.

okrevati •— krepiti sc ju fomntett.

okrog — okres — oltol

opeka — črep 3teS e b*

opet — sopet — vzpet — dnigoč — itak.

opovažiti se — vagati se magen.

orod m. — nastroj SSevfjeug.

osi pl. 33ovt — ruše; osat bdrttg.

oseknoti »evftegert.

352

osika — jesika — trepetljika (£fpe.
osmeliti se (smeti) maketi,
ostal ubrtg.

ostra — ostrica — ostriga Slufler.
ostroga jDorn, ©tudjelbeere.
osada, selitva — naselbina Gtolottte.
ostrov — otok — osredek sala gtifeK.
otožiti (tog — tcgnoti) abljdrten.
ovaditi befemtett.
oveče grudjt, £5fcft.
ovočnik — sadovnik IDbfigarteti.
ozbrojiti — oborožiti ruften.
ozkost Slngfi, 2lengft(tc§feit.
ožar ©etfer.

ožina morska SReevenge,

Paluba bflč SSerbed — pokritec,
pavera — poveia 2lbergI(Ulbe.
perilo 2Baf$e.

peter — petro (peker) pod—strop — dile—ponebje

©totfroerf.

pevnost — terdinja — grad gejiung.

plač (plakati) — jok bciš SBSeitten.

plahta —jadro — vetrilo ©egel.

plan — ložki — lesni

plav — plit — vor glofj.

plaveč — brodar — morjar SDffltvofe.

plaviti sc fc^tffett, fegeln.

pleter — pletenec $0tb.

pliti — plinoti (pluti) fltejjetl.

pluti — plavati plaviti se fegeltt, fcfjtffett, fdjwtrrtttuti-

počet Slttjafrt, 9te$ttung.

počitati rourbtgett, $db(ett.

podlaga — podval gufibobetu

353

podrabiti — podrobiti (rab) Utttffj[o$en.

podstavni ©VUltb.

podzirati — podzreti suspicari

podzor—podzrenje 33erbac|t suspicio, somnež somn.

pogoda — ugoda 23equemlic$feit.

pohiba — dvojba — dvojna 3wctfef.

pokler — pokehdob lia^bent, ttjetl.

polivka—juha ©Upj3C.

pomotriti bcfeljett.

ponaveržti — ponavreči »orjc^Iagcn.

pojiti jufammett fugen, lotfjen.

pospeti, pospešiti, etlett, kfovbcvtt.

považiti hmrbtgen, erodgett.

povtoriti — ponoviti — opetovati Wtfber|)0^1c>t.

potvora — spaka — posest — obloda — strah.

pozde fpdt.

pozor Slttgemnevf, 2tcf;t.
pozorni — pazljiv — mami aufttterffam.
pramen 1. giba—guba—pleta—kita na tri pra¬
mene, 2. unb SGSaffetfirapI.
praporcc — zastava — horogva gajhie.
pratež — svite — odetelj — oblačilo,
pravilo 9legel,

prečutnoti tuteber jum 33ewtijjtfein fcntntett.

predbežni »ortduftg.

preliv— preplav—pretok Sattal.

preniknoti burd?bt'iltgen.

predleti »erjteljen.

prepeti juttovfommen, ubertreffett,

prestati aufj) oven—nehati.

prestrojiti se-prečiniti se--pretvoriti se ft($ »rtfieflett.
preveslo — prevez — ože — verv — konopec.
prevez — motoz — oza — vez ©tvitf.

354

priči n a — vzrok — razlog- thfadie, ©nt«b.
pričiniti sc — prizadeli sc ftcf) be|1t'cl'C!i.
priležni paffetib.

prijati gomicit, routtfcf;eit prijatelj, prijatelju prija pri¬
jazen,

pripojiti bajufiigen.
priroda — nrav 9Čaiut'
prispeti betfpringeit, Ijelfen.
pristati lanbett.

pristav — pristan — pristanišč loka £>afen.
privetati — sprijeti bclDtftfontmctt.
priviknoti— priučiti se — privaditi sči
prodki — nagel pefttg, gnfi.
prospeti — teknoti gebetljcit.
prospeh gortgang, 25ortfeil.

Rab —rob  (rabota— rabiti)—sozeni
rabiti bvciuc^en, raditi arBetten.
račiti BetteBen, gerufien, ftc^ ttutrbigen.
rad adv, titel zarad genug.
ramni ftarf, fieftig.

razeti — razimati — razbirati iutelligere betVfld^tett

razum (25 c timu f O

retez — veriga — lanec ®ettc.
remeslo — rokodelstvo #anbwerf.
remeselnik — rokodelec,
ris ^antljer.

razkoš f. Curuč, SSoCuft.

rotivec — zakliuavec žBefc^ttJbver,

rudati — rediti lenfen, flcufrn.

rude — zmirom—vedno — skoz — vun ino vun tntntft

radost (SttJtgfett.

Sadovnik — ovočnik 25aumgavtett.

Sed — ser — siv gtau.

355

se — sem fueftev teci se.

sej - si - sa - so - esi - eti - toti btefer,

seknoti — sehnoti. vevftegen.

seljd — slanec $dvtng,

sen f. ©cijaiten, #utte, Sank, 3?or{iau$, t>af>cr podsenje.

sera —žveplo ©Cpmefel.

serstka — ostroga — križevnik.

set f, — mreža 5?’e|.

sidro — kotva —• mačka Slttfer.

slanec — seljd ijdrtng.

smisel m. Stlin.

skrušen contritus jevfntrfdjt.

smotrili fepert — motriti (patrili).

sonin — soninež 3weifel /  33crbad)t.

solncnik — senčnik ©omienfditnn.

sopet — opet — vzpet — drugo č.

soženj—sožnik (vezenj-ožuik) rab — rob ©flave,

sožiti — trapiti quaU’tt.

speti eifcn, retfen baf;et -

spesni fdjtteU —- hiter — urn.

spojiti (pojiti) vebetntgen &c.

spolnili — drug—tovariš ©eitoffe,

sredstvo — sredek — posredek SDfiftef.

stalni — stanoviti ftanbjjnft.

steženj—jadrenik SKafibauiit.

stiči — stignoti gelangen, evmdjen.

stog — kopica @d;ol'er.

strojiti ruften, bereta, 2. gdrbett.

strom — drevo 23atim.

stropilo krokva £)ad)fparreit.

struga — struja —- strumen ©trem, glutj), glujj pa¬
noga gfufjarm »ott struti fltefen, ftnimcn.
stud—stid Jfdlte, 6d;am stidljiv fdjamjmft sramežljiv,
su — esu — tu — tuka pter — zde.

356

suhar 3tt>ifbatf.

svetlica 3tntmer — ispa — soba — čemnata — jura

©egenfa§ von temnica,
svite — pratež — odetelj Kfetbung.
svorek — vretence — ferk ©c^raubf.
svornost (svora)— sloga Grintrad)t.

»ar, m. — barva — cvet — krasa, 5flt'be.
šarar gavber.

sat £udjel — robec — svita.

set f. Siufte.

sija — vrat — kerk £afč.

sipica — pšica — strela 'jlfetl.

suj — lev ftnf.

skorlup — škorlupina — lupina — lušina.

Tarča ©c^teftfdteibe.

taber — terdinja — pevnost — grad var.
tehtati—važiti fd)ci§en eročigen, [bitter,]

terpki — gorjup — bridki — gorki—grenki—žehki
tesek £>aubegen.

tešiti (tih) tvbften, berkjjtgen, fretten.

teti — tnoti — tinati Ijauett (naton).

tetivo ©p£ne.

toliti fcerufttgen, befanfttgen.

top — delo Kanone.

topor — tepača £>acfe.

trajati — tervati — terpeti bauern.

trapiti — sožtti (terpeti) qučiten.

trapni—terpki fcfjnterjlid).

tražiti (trag) šutati — iskati fuc^en.

trošiti— traviti—prebavljati bvaud;en jubvingen-

IJgoda — pogoda ©cqucnt-, $lnnef>tnli$feth

nima 2Bettevf$abe.

ukrotni — krot — ljut wtlb, gvaufant.

nmelec — umeteljnik KfinjUev.

357

umetelj — uma — umenje Sunft,

umeniti — nameniti befcfdtefjett.

unaviti (niti) abmuben — habiti.

uprog—uprožni — tog— žilav elafttfcjj,

ur — ure — uže (že ft^Ietfit)

nraziti ftfjlageit, »erroiinbett, betetbigeit.

usidrati anfevn — mačke metnoti.

ustidnoti falt ttterbeit.

ustopiti abtreten, ttacfigebeti.

uteti — utnoti abfmuen.

uterpek — pogrešek SDfattgeh

uveriti — uistiti »erftt^crn.

nžasnoti — ulekuoti evfdjrecfeil,

užitek 97ug.cn — tečni mtf,hd;. [f4>at>cn.]

Vaditi fagett, befemtett, Jteftett, tabeht, anflagen, gaditi,

varati merfen, betrugen.

važiti — tehtati (teg—tež) wagen, ertvagen, f^agen.

velnia — veliko — jako — ramno — kroto.

verzel f. Sluft, 3aunbffnung, (»on verzti bjftmi).

vesti — vedem fuf»reit (voditi).

vezti — vezem faf»rett (vozim),

veth — vetk ah, abgehagen.

veti Wef>en, veter veje.

vetrilo — jadrilo — jadro — plahta ©egef.

veža Sljurm, Sirdje, ^)ainJ.

vihrivec Betette burjič.

vigenj — ognjišč @jfe. [Utlfdfulbtg]

vina (viti—vinoti: kriv lokav) ©djlllb, Unbtlb, nevin

vinica—vinograd SSettigarten.

vitez—junak £elb, ©Olbat,

vitežki ftcgvctdj, trtuntpfitrenb.

vlaknovit — likovit fafevtc^t.

vnetilo (hitite, vneti attjunben.

volhki — vlažni feu$t.

358

41209

volho— čarovnik 3<*u6em\
vraža — Vlažnost Slbfrgkmbe.
vražnik 3<uiberev.

vretence—svorek— ferk ©d;rau6e.
vreča ©acf.

vzduh— zrak— nebna sapa Cllft.

Zabava (biti) Itntevtjaftung, 'Tkcfrvei, kratkočasenje.

zaceliteljn ^eilbar.

zadoleti ©eitiigc letften, ttacfjfommen,

zaertiti pfptgett. — ostititi.

zaisto — istinito —res — resnic.iO.

zaklad ©ntnb, ©$ci£.

zakladni — ©vutib.

zaklinavec — rotivec 33efcf)Worer<

zakonit gefe$mčif)tg.

zakotviti — usidrati aitfevtl.

zapreti — sklonoti — odločiti umeniti bejdjftVfktt,

zavarati bemctfctt.

zaviseti abjmngen,

zaseniti 'oevbntife(n /  fdjatttvcit.

zasoba — zaloga — sprava -BofVfitl),

zbroja — orožje SUiftung.

zde— esu—etu—tu ptev dardozdcžnji pi^piepevtg.
zrak SBftcf, £oripnt, Suft.

Zasiti — lekati — desiti — plašiti,
žedati — želeti begeljtclt. (žeja),
žedost — želja iSegcpren, 2Bunfd;.
želva— črepaha — sklednjača ©cptibfvotc.

X serec Dpferpvteftev,

žcrtva Dpfev. - m«

® NUK

Narodna in univerzitetna
knjižnica

00000445660