—   263   —
Ozir po domačii.
Ormož na Štajarskem.
Ptujec biti v lastni domovini je gerdo.
Ormož, po nemški Friedau, majhno mestice na Štajarskem v okrožja mariborskem, okrajni latomerski in eodoem okolisča celjskem, leži ob Dravi na veliki in poštni cesti, ki iz Ptuja pelje v Varaždin, od kterih je to mestice komaj po 3 milje oddaljeno. Stanovavcov šteje 730 v 113 zidanih večjih hišah, ki so večidel z opeko pokrite. V sredi dolge ulice stoji prostoren terg, ozalj-šan s kipom Matere Božje. C. k. okrajna sodnija, ki ob-eeže 4 D milj z 19.700 prebivavci v 63 katasterskih in 34 novo osnovanih občinah (^soseskah), in c. k. dav-kovska vradnija ste tukaj, kamor po prihodnji novi politični prenaredbi c. k. okrajna gosposka pride; zraven teh je tu tudi c. k. vodstvo žandarskega ureda, oddelk c. k. finančne  straže,  notarstvo,  pošta,  komisarstvo  za   vo-
jaško priprego, Iotrija, velika proctajavnica tobaka in štempeljoa, opravništvo graške in teržaške asekuracije, zastavnica, od ormožkega grajšaka ustanovljena bolnišnica za uboge in slovensko-nemška vsakdanja in nedeljska farna šola. Cerkev mestne fare (žape) pri sv. Jakobu, kamor je pridruženih 11 kmečkih občin z 2700 prebivavci, je bila izperva stranska kapela, že v letu 1371 po starogotiški osnovi zidana. Sedanjo podobo je dobila po blagodarni pripomoči slavnih križnikov; v letih 1833 in 1849 pa je bila popravljena inozaljsana. Župnik z enim kaplanom opravljata duhovno službo. K ti fari se prišteva tudi v letu 1611 zidana podružnica sv. Janeza Kerstnika na HI umu, ki stoji na visokem mesto lepe vinske gorice, od kodar se odpre kaj krasen pogled krog in krog. Po prizadevanju gosp. kaplana Petra Poliča se je napravila tu tudi šola, ki pa le malo učencov in učenk šteje.
Leta 1495 je JakobSekelv, od kralja Matjaža Korvina za doljiu Stajarsko postavljeni deželni poglavar, v Ormožu v pripomoč duhovnemu pastirstvu samostan za Frančiškane sozidal, ki pa je leta 1786 spet nehal biti. Sled tega samostana se nahaja le še v podertijah olarije, ktere se kaj gerdo prilezejo mestu.
Posebnega pomina vreden je ormožki grad, kjer je nekdaj komturija nemških križnikov bila, sedaj pa je lastnina gospoda Franca Pauer-a viteza Friedauskega, ki komaj 34 let star se je podal na pot po širocem svetu, je veliko skusil, in z mnogimi vednostmi obdarovan prišel domu. Iz grada se lepo vidi okoli, vert pa je ozalj-šan z dolgimi veratami košatih lip; tudi murv je tu veliko zasajenih. V gradu je c. k. okrajna sodnija z davkov-sko vradnjjo; tu sem pride tudi prihodnja okrajna gosposka. Ce je imel kdo kaj pri okrajni sodnii ali pri davkovski vradnii opraviti, ni v slovenskem jeziku nikdar drugač rekel, kakor „jas grem v grad ali v grajšinoa. Nekdanja grajšina   ormožka  je   imela   obširno   politično
sodno oblast z veliko podložnimi kmeti.
(Dalje sledi.)
—   267    —
Ozir po domačii.
Ormož na Štajarskem.
(Dalje.)
Mestice, v nizki pa vendar zračni dolini ležeče, se popotnika, ki pride od zahodne strani od Velke nedelje, zavolj množin vertov in dreves, za kterimi so hiše večidel skrite, očituje bolj kot veliko povertje kakor utver-jeno mejno mestice. Na južni strani se vije šumeča Drava, ktera je višje gori že več sto oralov rodovitne zemlje spodkopala, kjer so sedaj otoki za spašnike, in tudi or-možke verte spodkopati žaga; na desnem bregu Drave se razprostirajo veliki horvaški gojzdi, za kterimi dalje zad se dvigujejo grajsine horvaških plemenitažev« Od se-verja gledajo lutomerške gorice in njih nižine s krasnim Humom ponosno na ormožki grad; proti izhodu pa leži veliko polje, med kterim se tihe vesice dvigujejo in množica cerkvenih stolpov popotniku naznanuje pobožnost tukajšnih stanovavcov.
Naj lepši pogled krog in krog je iz severne višave Dobravske. Z rajskim občutjem se navdaja tu človeško serce! Nikdar ne bom pozabil veselih ur, ki sem jih tu doživel, in reči smem: kdor se truda spočiti in v naravni lepoti razveseljevati hoče, vaj pride v Ormož!
Ormožani so večidel slovenskega rodii. Obleka njih skriva sicer Slovenca, ki pa se pervi hip pokaže, če tudi nemški govori, ker, kakor vsi Sloveni, nemški jezik po slovenski zavija. Živež jim daje zraven navadnih rokodelstev, s kterimi se pridno pečajo, posebno kmetija in vinoreja in pa kupčija s temi pridelki; veliko jih živi tudi od tega, da velikim nogradnikom služijo za lonarje. Želeti bi pač bilo, da bi, kakor v bližnji Hor-vatii, tudi tukaj lastniki stanovali sami v vinogradih. Marsikteri forint si zasluži Ormožan tudi z vožnjo žita in poslednji čas tudi z vožnjo vina, ki pride iz Horva-skega in Ogerskega tu sem, in se od tod do železnice v Race vozi. Po vodi pa je kupčija velika z dilami, tert-nimi količi in mnogo drugo leseno robo v daljno Slavonijo in celo v podonavske knežije. Več kakor marsikteri drugi kraj terpi Ormož od vkvartiranja, ker pogostoma marširajo vojaki skozi to mestice.
Eratkočasnosti velicih mest se ve da ne smeš iskati v Ormožu, ki pa stoterno nadomestuje ono pomanjkanje z veselicami krasne narave zlasti v preprijaznih goricah, kamor gostoljubni Ormožani radi zahajajo in svoje znance in prijatie sabo jemlejo. Radi pa tudi obiskujejo bližnji horvaški Eoliben in Brod, zlasti one gostivnice, v kte-rih se je dober kup dobro vince pilo in so se pečene piske jele, zraven pa se prosto-narodne šege in navade naših sosedov ogledovale. Tudi v Velko nedeljo, kamor je komaj pol ure hoda, pridejo večkrat pokusit kak poliček dobrega vinca.
Vreme tnkajšne okolice je, sosebno spomladi in na pozno jesen, zlo spremenljivo; vendar leži Ormož v prav zdravem kraji. Krajnih (endemičnih) bolezin ni tukaj nič, tndi podeželne (epidemične) so redke, k večem se groz-nica (merzlica), kakor drugod tako tudi tukaj bolj po-gostoma nahaja. Voda je sicer mehka, vendar za piti dobra, čeravno ni veliko obrajtana bila, dokler je vino dober kup bilo. Za pomoč v boleznih imajo enega doh-tarja zdravilstva in dva kirurga.
Nanosi zemlje zunaj mesta, rimska cesta na severni strani, ki je iz Emone čez Celejo in Petovium v Sabario (Steinamanger) peljala, rimsko orožje, rimski dnar od cesarja Maksimina Trakoskega, in mnogi drugi rimski spominki, ki so jih našli pri Ormožu, Samošeku in Središču, pričajo dostojno, da na tem mestu, kjer sedaj Ormož in njegova okolica stoji, je stalo kadaj ob časih rimskega gospodstva ali mesto ali pa je tu saj rimska postaja (mansio) bila. Ni davnej, kar je France Horvat, kmet na Grabah, debelo uro od Ormoža, en sežen globoko v zemlji pod hrastovim štorom, ki ga komaj trije možje obsežejo, našel mnogo rimskih starin, ki so ali orožje ali morebiti rimsko kmetijsko orodje bile, namreč sulico, coklo, čertalo, zaglosto, dve otiki itd. Ker je več teh stvari rumene, zlatu podobne barve bilo, je mož naš že mislil, da je najdel — zlata, pa se je zmotil. Gotovo je pa ta najdba važna za  starinarstvo.
(Dalje sledi.)
—   268   —
—   271    —
Ozir po domačih
Ormož na Štajarskem.
(Dalje.)
Od kod slovensko ime Ormož? od kod nemško Friedaa? Slovensko ime Ormož izpeljujejo nekteri od tistega časa, ko je v leta 1199 Miroslav Ptujski (Frie-drich von Pettau} na tem mestu silovite Madžare potolkel in drugo leto potem zemljo to daroval nemškim križnikom,  kterim  00 jo  tukajšni  slovenski   stanovavci,
ker je bila poteptana in nerodovitna, iznova izorati in obdelati pomagali. Ker so bili z besedo „ori (orji) mož!" k delu siljeni — pravijo— je ostalo temu kraja ime Ormož. Pozneji so omenjeni lastniki na tem kraji mestice sozidali, ga v brambo zoper mažarske napade obdali z zidovjem in grabni, ki so še dandanašnji viditi, in mu v spomin teško zadobljenega mirii (Frieden) nemško ime „Friedaua dali. Se zdaj se na vratah izhodoje strani kamen vidi, v kterega je mestni gerb — brani-stolp od solnca in lune razsvitljen — vsekan. Nemški napis: »Dieser alte Stadlstein Gotteshand — Friedau ist sie genannt — von vorigen Zeiten wohl bekannt. 1635«, ki je bil napravljen pod imenovanim stolpom, je roka nespametnih ljudi pokončala. Ker je križarski red potem, ko je mažar-skega jarma rešene Slovence v svojo last dobil, mogel skerbeti za omiko svojih seljakov, je napravil cerkev in faro v tem kraji, in od te dobe izvira ustanovljenje farne cerkve ali saj stranske kapelice, kakor tudi trojnih cerkev bližnje okolice, namreč v Veliki Nedelji, v Središču in pri sv. Miklavžu, ker tudi te spadajo redu nemških križnikov, od kterega je znano, da se je osnoval ob času križarskih vojsk okoli leta 1100, ko so se poganjali Sara-cenom (Turkom) vzeti božji grob.
Važniše pa se mi zdi terdenje tistih, ki pravijo, da mestice naše je dobilo ime svoje od Ormoža, nekega mesta v starodavni dolnji Ilirii (današnji Balgarii), od kodar so pervi Ormožani prišli In tu se naselivši svoji novi naselitvi ime „Ormožu dali. To poterjujejo še mnoge druge v tem kraji navadne imena, na priliko: Runč> Kučma ne c — imeni vesi, Sekulovci — stanovavci v okolici sv. Tomaža.
V še stareje čase pa sega tista izpeljava tega imena, po kteri je Ormož ime dobil od 5)Ormuždaa, perziškega solnčnega božanstva, ktero so molili stari Slovani, tedaj tudi prebivavci tega kraja, kakor naš učeni starovinar gosp. prof. Davorin Terstenjak v svojem spisu: J3Kdo so bili Ambidravi?" dokazuje.    (Konec sledi.)
—   275   —
Ozir po domačii.
Ormok na Stajarskem.
(Konec")
V letih 1630, 1631 in 1683 je v Ormoža in okoli Ormoža hudo razsajala kuga: po cestah, gojzdih io pašnikih so kopoma ležali merliči; v marsikteri hiši so po-merli vsi tako, da je živina glada rjula, dokler ni poginila, ker ji nihče ni kladel več; v bližnji gorici Lit-»nerku je nek le en sam človek živ ostal. V zahvalo srečne otetbe so ostali tačas postavili mnogo spominkov; tako-sen kamnit križ stoji tudi blizo grajšinske pristave; še dandanašnji se najdejo pod njim človeške kosti.
Leta 1704, pa tudi že poprej, je bil Ormož po mažarskih puntarjih „Kruzih" oropan in sožgan. Ta derhal, ki jo je napeljeval glasoviti Franc Ragoci, je bila namenjena nad nevernega Turka udariti, pa se je pozneje s tim pečala, da je premožne mesta napadala. Še zdaj opominjate na tisti strašni čas 2 iz kamnja napravljene glavi na cerkvi, kot spominek na neko žensko, ki je v smertni nevarnosti bežala v njo. Tadajni župnik Matia Žagar nam je mnogo zapisal o tem. 144 let pozneje je napadla enaka derhal Ormož. Omenim pa tega mažarskega napada na Ormož za tega voljo, ker je edini na Štajerskem bil in je malo znan.
8. listopada 1818 zjutra se je kot blisk razširila po Ormožu strašna novica, da se ustajniki mažarski mestu bližajo. Razun nekterih pogumnih mož je bežalo vse v vinske gorice ali pa v Pluje. Med 7. in 8. uro pride res od Središčne strani kardelo 4000 do 5000 honvedov z IS topovi pod povelništvom generala Per-czel-na; znešeni od vsih vetrov so bili različno napravljeni in različno oboroženi; za njimi jo šla množica bab, ki so uzmale kar so dobile. Preslaba sprednja straža cesarske armade jih ni mogla zapoditi, so tedaj priderli v mesto. Okoli 30 brambovcov je junaško branilo višje ležečo šolo, ali Mažari so streljali s topovi, kar se še zdaj očitno pozna; so privreli v šolo in strašno morili in ropali. Tako so razsajali tudi v nekterih druzih hišah, zlasti v tistih, na kterih so vidili cesarskega orla. Glavno stanišče cesarske armade pod poveljstvom fzm. Nugent-a je bil v Veliki Nedelji, pol ure zunaj Ormoža; njene baterije so bile postavljene na Hajndelnu , od ko-dar so tak silen strel na puntarsko armado začele, da ob 2. popoldne je zapodena bila. Škoda, ki jo je po tem napadu mesto terpelo, se šteje na blizo 6000 H.
Xo. iz Ormoža.