Št. 30 (853) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 4. avgusta 1966 DOLENJSKI LIST In ne samo komunisti! SKLEPI IN UGOTOVITVE Četrte seje CK ZKJ so prinesli obilo svežosti v delo organizacij. Vsepovsod se čuta, da komunisti resno pregledujejo lastno delo in se trudijo s kritično analizo samoupravne prakse, naprednih in nazadnjaških teženj in pojavov poiskati konkretne rešitve za spremembe v organizaciji in metodi delovanja Zve/e komunistov. To je bistvena prvina, da bodo mogli komunisti v zamotanih in protislovnih okoliščinah boja za socialistične odnose enotno, organizirano in odločno izvajati načela socialistične demokracije in Uresničiti stališča, ki sintetizirano odražajo tisto, kar imenujejo gospodarska in družbena reforma. Naravno je, da so se organizacije Zveze komunistov takoj po plenumu predvsem obrnile vase in v svoje notranje odnose. Pomanjkljivosti je bilo precej in čutila se je želja in potrelv- članstva, da si da duška in v demokratičnem ozračju analizira vzroke in posledice raznih pojavov in deformacij. Takisto je tudi naravno, da se je v prvi fazi več govorilo o slabostih in deformacijah, ki so se pokazale v službi varnosti, saj so se posredno ali neposredno čutile tudi v vsakdanjem življenju in delu komunistov. V zadnjem času je opazno hotenje prenehata s to deloma enostransko usmerjenostjo. Pobudo za dokaj širše obravnavanje politične teorije in prakse je dala prva seja komisije CK za reorganizacijo in razvoj Zveze komunistov, ko je opozorila na to, da bi bilo potrebno začeti z vsestransko znanstveno analizo naše sodobnosti. Pri tem je izrazila mnenje, da bi morali o teh rečeh voditi vsepartijsko javno diskusijo, v kateri bi sodelovala člani in organizacije ZK pa tudi druge množične politične in družbene organizacije, razni inštituti, znanstveniki, politikologi, vsi ki s Poznavanjem družbene prakse lahko pripomorejo razviti teoretično misel in najti ustrezne odgovore za aktualna vprašanja socialistične demokracije, za integracijo politike in samoupravljanja ter za oblike in vsebino delovanja komunistov. Smisel javnega razpravljanja je, da se z analizo naprednih teženj pa tudi vzrokov in posledic raznih popa-Čenj poiščejo ustrezne organizacijske oblike in delovne metode komunistov, s katerimi bodo najbolje mogli opravljati svojo idejnopolitič-no nalogo, tako da se bodo Prek sistema samoupravljanja zrasli z bojem za napredek. Potemtakem ni potrebno, da bi se komunisti in njihove organizacije ukvarjale izključno s seboj in z ožjimi organizacijskimi problemi ne glede na potrebe, ki jih narekujejo sedanje okoliščine noja za socializem. Sicer pa je reforma Zveze komunistov samo del veliko širše in vseobsegajoče družbene reforme, katere namen Je, da se samoupravljanje konstituira kot temeljni družbeni odnos — od »zgoraj do adolaj«. Da bi Zveza komunistov Usposobila svoje članstvo za idejnoDolitično aktivnost, se (Nadaljevanje na 2. str.) V Kostanjevici spet pojo dleta kiparjev Že šestič po vrsti so se zbrali kiparji na opuščenem oisterijanskem pokopališču ob kostanjeviškem kloštru, si izbrali vsak svoje deblo iz starodavne Krakovske hoste in začeli ustvarjati vsak svojo umetnino, ki jo bodo zadnjo soboto v avgustu podarili kostanjeviški galeriji sodobnega kiparstva na prostem. Dleta so spet zapela, kakor da bi se kazala s častitljivo tišino- ob Obrhu pod Opatovo goro. V samostanski cerkvi se delovna skupina Sklada za restavri-ranje in obnovo kostanjevi-škega gradu pod vodstvom zavodov za spomeniško varstvo iz Beograda in iz Ljub- ljane na vso moč trudi, da bi še pred zimo pokrila glavno ladjo in tako rešila dragoceno gotiko propadanja. Znotraj boj za ohranitev starega, zunaj boj za uveljavitev novega! Na prvi pogled nasprotja, ki pa imajo za skupni imenovalec: iskreno in preudarno hotenje dragoceno starino ohraniti in jo ljudem predstaviti v vsej njeni žlahtnosti, z novimi stvaritvami pa izpovedati tesnobo našega razrvanega in negotovega časa. Letošnjega mednarodnega simpozija kiparjev se je poleg Jugoslovana Ivana Piclja iz Zagreba udeležil še prof. Peter Startup iz Londona, akademski kipar Mogami Hi-savuki iz Tokia in Italijan Aldo Dezza iz Torina. Večjih umetniška žirija, ki je delala pod vodstvom ravnatelja Moderne galerije v Ljubljani, izmed številnih prijav-ljencev ni izbrala. Z letošnjim letom bo tako umetnostna zbirka kostanjeviškega dela Forme vive imela nad šestdeset plastik, ki so večinoma že razporejene na stalna mesta, kar je opravil inž. arh. Grega Košak. Do jeseni bodo opravljena tudi glavna ureditvena dela okoli gradu, pod vodstvom znanega strokovnjaka inž. Ogrina pa bodo urejeni nasadi in zeleni pas. Forma viva ima svoj upravni odbor, v katerem so predstavniki občin Piran in Krško ter nekatere vidne osebnosti kulturnega in javnega življenja iz Ljubljane. Predsednica Forme vive je inž. Vilma Pirkovič. Poleg upravnega odbora deluje kot strokovni organ še umetniški svet, v katerem so ravnatelji galerij, umetnostni strokovnjaki in nekateri umetniki, predsednik pa je prof. Zoran Kržišnik. Mednarodnega simpozija kiparjev se lahko udeleži vsak umetnik samo enkrat. Doslej se ga je udeležilo 38 kiparjev, ki so zastopali 20 narodov in ustvarili 64 enot, ki so vključene v galerijo na prostem. Umetniki delajo vsako leto julija in avgusta in jih pri delu lahko tudi obiščete. Si predstavljate, da greste nakosit sveže krme za živino, pa vam ni treba niti mahniti s koso niti prijeti vil in grabelj? Vse to sam naredi pobiralno-nakladalni priklopnik, ki ga priključimo za traktor s kosilnico. Naenkrat naloži do 2000 kg sveže ali 1200 kg suhe krme in jo sam strese. — Več o tem in o drugih kmetijskih strojih preberite danes v sestavku, ki smo ga posebej pripravili za vse naše naročnike na vasi; objavljamo ga na 4. strani Dolenjskega lista. (Foto: M. Legan) Dobova za praznik brežiške občine Predstavniki družbenih organizacij in krajevne skupnosti so se 3. avgusta že drugič sestali in se pogovorili o pripravah na počastitev praznika občine Brežice. Središče praznovanja bo letos v Dobovi. Prireditve bodo na sporedu teden dni- Za sodelovanje pri kulturnem programu se bodo obrnili Do-bovčanj na domačo folklorno skupino, na dramsko sekcijo mladih, na pevske zbore v občini, na zabavne ansamble, na kostanj eviške igralce Miklove Zale ter na loško in kapelsko godbo na pihala. Na lepih hmeljiščih v okolici Brežic, Sevnice, Novega mesta, Šentjerneja, Črnomlja m drugod po Dolenjskem se te dni vneto pripravljajo na letošnje obiranje hmelja. Povsod bo spet živahen vrvež, kakršnega smo opazovali vsa zadnja leta. Takole je bilo lani v hmeljarskem nasadu KZ v Brežicah. Tudi letos nudijo zadruge odraslim in mladini lep zaslužek. (Foto: J. Teppey) Zaradi ognja: 20 milijonov škode v Jurki vasi Požar, ki je izbruhnil v soboto, 30. .julija, ob 18.30 v pitališču novomeške kmetijske zadruge v Jurki vasi, je upepeljil ostrešje senika in seno, ki je bilo v njem. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč, vendar ognja niso mogli pogasiti, preprečili pa so, da ni preskočil na sosednja poslopja. Ocenili so tudi približno škodo, ki znaša okoli 200.000 N-din. Dejanski vzrok za požar še ni znan. Ljudje sicer govorijo, da je začelo goreti hkrati na več mestih, kar bi naj dalo slutiti, da je senik nekdo namenoma zažgal, vendar se na podlagi tega ne da še nič reči. Pričakujemo, da bodo vzroki kmalu znani. Ta čas požar s pomočjo izvedencev še raziskujejo in bomo o nesreči še poročali. Ob izredno lepi udeležbi domačinov ter gostov iz Novega mesta in Krškega so v soboto zvečer odprli na Lamutovem razstavišču v Kostanjevici razstavo plastik kiparja Petra Černeta in grafika Janeza Boljke. Prvakinja Drame SNG Štefka Drolčeva je ob tej priložnosti recitirala daljši odlomek iz znanega dela »Rekviem za vlačugo«, njen partner na odru pa je bil igralec Miha Balon Večera so se udeležili tudi kiparji z letošnjega srečanja Forme vive, izmed katerih vidite na sliki. Japonca Mogami Hisavukija iz Tokia, Italijana Alda Dezzija iz Torina in prof. Petra Startupa iz Londona. Tuji kiparji si ogledujejo plastiko Petra Černeta. (Foto: M. Moškon) Nov hramček na Odrgi Na Odrgi pri Trebnjem, manjšem kraju z lepim razgledom po Temeniški dolini, so dobili prvi javni prostor za zbiranje vaščanov. To je privatna gostilna, katere otvoritev so ob žlahtni kapljici proslavili 31. julija. Priprave za proslavo v Osilnici V okviru praznovanja 25. obletnice ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda pripravlja SZDL skupaj z občinskim odborom ZB osrednjo proslavo v Osilnici. Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik, delo akademskega kiparja Staneta Jarma. Za proslavo je bil pri občinskem odboru SZDL imenovan pripravljalni odbor, ki je pred nedavnim sprejel točen program dela- Proslava bo še prav posebno pomembna za ljudi, katerim bo prvič posvetila luč (približno 40 hiš). Dela pri elektrifikaciji so v polnem razmahu, izvajajo pa jih delavci Elektro Kočevja. Da pa bo proslava v Osilnici čim bolje uspela, bo potrebno tesno sodelovanje pripravljalnega odbora in družbenopolitičnih organizacij v Osilnici. -te Na Čatežu bo stal obelisk Do občinskega praznika ',4. septembra) bodo na Čatežu postavili obelisk m uredili partizansko grobišče, kjer počiva okoli 40 borcev, če bo dovolj denarja, bodo uredili tudi pokopališče in odkriii spominsko obeležje ob 23-letnici konference AP2 v Do-brniču ter partizansko grobišče na pokopališču v Mokronogu, če se bo posrečilo, bo imela trebanjska občina že letos urejena vsa pokopališča, na katerih počivajo padli borci in talci. Nova mesnica v Brestanici V soboto, 6. avgusta, bo AGROKOMBINAT Krško odprl v Brestanici poleg trgovine s sadjem in zelenjavo najmodernejšo mesnico v krški občini. Niko Belopavlovič direktor ČP Delo Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slovenije je pred dnevi imenoval za novega direktorja časopisnega podjetja DELO v Ljubljani Nika Belo-pavloviča, nosilca partizanske spomenice, člana CK ZKS in republiškega poslanca. Našim bralcem tovariša Nika ni treba posebej predstavljati, saj ga večina izmed njih pozna kot nekdanjega predsednika novomeškega okraja, v naše osebno zadovoljstvo pa lahko ob tej priložnosti skromno zapišemo, da dolguje naš pokrajinski tednik prav tov. Belopavloviču mnogo zahvale za razumevanje, ki ga je vedno imel za potrebe Dolenjskega lista v njegovih najtežjih letih. Tovarišu Niku želimo na novem delovnem mestu kar največ uspe-kov in osebnega zadovoljstva! OD 1. DO 14. AVGUSTA Pomembnejši dež z ohladitvijo okrog 4., 8. in 13. avgusta. V ostalem bo prevladovalo lepo vreme, vendar so včasih še možne krajevne nevihte, zlasti okrog 9. in 12. avgusta. Dr. V. M. mm In ne samo komunisti! (Nadaljevanje s 1- str.) mora razvijati kot politična organizacija, katere organizacijske oblike in delovne metode se morajo venomer izpopolnjevati in razvijati. To-dah krati je Zveza tudi sestavni del samoupravnih odnosov, ker svoje naloge izpolnjuje v vseobsegajočem mehanizmu samoupravljanja, njeni člani so v sindikatih, Socialistični zvezi, so v prvih vrsJtah kot aktivisti in nosilci komunalne demokracije, v številnih združenjih in zvezah občanov. Iz tega vidimo, da problemi reorganizacije Zveze komunistov ne zanimajo samo njene člane in forume, pač Pa so predmet tudi najširšega zanimanja javnosti. Zato je tudi razumljiv poziv, ki ga je komisija CK poslala delovnim ljudem po vsej državi. Problemi, o katerih je beseda, so take narave, da zanimajo slehernega delovnega človeka. Zato bo tudi javna diskusija dala najboljše rezultate, če bo prodrla do vsakega kolektiva, do delovnega mesta slehernega proizvajalca, če bo zaobsegla vse, ker bodo v tem primeru misli, pobude in bogate izkušnje, pridobljene v samoupravljanju, dragocena pomoč pri oblikovanju sklepov o mestu in vlogi Zveze komunistov dandanašnji. Prvi čas po četrtem zasedanju niti ni bilo mogoče, da bi se sindikati, Socialistična zveza, mladinske in druge organizacije, znanstveni inštituti, revije ali posamezniki širše pridružili obdelavi snovi in idej, ki jih je s prožil plenum. Mnoge množične organizacije so sicer dale svoj prispevek k pojasnjevanju in razlaganju črke in duha četrtega plenuma in dokaj pripomogle, da so sprejeta stališča širše prodrla v javnost. Zdaj ko so mnoge reči jasnejše in ko je prvi del aktivnosti za nami, dobiva čedalje večji pomen pretresanje fundamentalnih problemov, zvezanih z reformo Zve ze komunistov in njenim usposabljanjem kot vodilne idejno-politične družbene sile v bitki za napredek. Delavski razred in vsi delovni ljudje imajo pravico Pa tudi dolžnost, da povedo svojo besedo, kakšna mora biti Zveza komunistov, kakšna morajo biti njeni člani, kaj jih moti v njeni praksi, kakšen naj bi bil odnos njenih forumov do organov samoupravljanja v kolektivih in komunah, kaj pričakujejo od komunistov v zavzemanju za uveljavitev samoupravne prakse in v boju proti raznim birokratskim in konservativnim pregradam in ostankom. Delovnim ljudem je Zveza komunistov na vso moč potrebna kot idejnopolitična sila, saj bi se brez nje velikokrat znašli pred raznimi birokratskimi in konservativnimi silami, ki jim pridejo prav obstoječe samoupravne in druge ustanove. 2e zato so življenjsko zainteresirani, da se Zveza komunistov tako organizira in usposobi, kakor to ustreza potrebam samoupravne družbe. Od tega je namreč izključno odvisno, kako bo izpoln; evala svojo nalogo: »da bo žaromet, ki osvetljuje poti napredka, in motor, ki poganja družbo naprej«, kakor je dejal v uvodni besedi v komisiji tovariš Mijalko Toćo-rovič. Javna diskusija, ki so se ji poleg Zveze komunistov pridružile tudi vse druge napredne sile naše družbe, bo zatrdn pripomogla bolje pojasniti in razrešiti številna protislovja in težave v delu samoupravnih institucij. To je hkrati prispevek k izdelavi tez o reorganizaciji in razvoju Zveze komunistov. Toliko boljše bodo, kolikor bolj jih bodo navdihovale pobude, predlogi, razmišljanja in nasveti najširšega kroga delovnih ljudi. Iz »KOMUNISTA«. 29. julija 1966 ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Vlada SFRJ je poslala vladi Zvezne republike Nemčije noto kot odgovor na njeno noto z dne 24. marca letos. V njej jugoslovanska vlada z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil v Evropi v zadnjem času dosežen napredek v razvoju odnosov in da je nastal položaj, ki narekuje vsem evropskim državam potrebo, da si pospešeno prizadevajo za nadaljnje zboljšanje mednarodnega sodelovanja in iščejo nove možnosti za ureditev sedanjih problemov v Evropi. Žal je Zvezna republika Nemčija malo prispevala k ustvarjanju takih odnosov v Evropi. Narobe: s politiko pritiska je ovirala ta prizadevanja. V noti jugoslovanske vlade je to odkrito izrečeno kot povsem upravičen očitek vladi ZR Nemčije, katere poglavitna krivda je, da se ZR Nemčija ni vključila v prizadevanja za napredek med-evropskega sodelovanja. ZR Nemčija še kar naprej oporeka stvarnosti in trdoglavo goni svoje, čeprav je razvoj v svetu že zdavnaj pokazal, da nima prav. Zakaj noče urediti svojih mednarodnih pravnih obveznosti nasproti nekaterim narodom, ki so bili žrtve nacizma? Zakaj tak odnos do Jugoslavije, ki je med zadnjo vojno toliko pretrpela? Mar hoče s tem zanikati hude zločine nacizma? Dobršen delež krivde za to, da se ureditev nemškega vprašanja ne premakne z mrtve točke, je na vladi ZR Nemčije. V noti jugoslovanske vlade je o tem rečeno tole: »Vlada ZR Nemčije, ki vztraja izključno pri svojih predlogih za ureditev nemškega vprašanja, si pri tem vztrajno prizadeva vsiliti drugim vladam svoja gledišča, s čimer je onemogočila normalne odnose z vrsto evropskih držav in je neugodno vplivala na razvoj medev-ropskega sodelovanja.« Res je tako. Vlada ZR Nemčije še zmeraj vztraja pri svojem nesmiselnem stališču, da je ona edina predstavnica obeh Nemčij in da bo pretrgala diplomatske odnose z vsako državo, ki bo priznala Nemško demokratično republiko kot Naša nota vladi ZR Nemčije resnično, neovrgljivo dejstvo. Tako je prekinila diplomatske odnose tudi z Jugoslavijo, in to samo zato, ker je bila naša država zvesta načelom politike miroljubne koeksi-stence. Naša država je s tem moralno samo pridobila, saj je tako stališče vlade ZR Nemčije doživelo najširšo obsodbo demokratične svetovne javnosti. V noti naše vlade je med drugim rečeno, da je mogoče urediti nemško vprašanje samo po miroljubni poti. Neposredni dialog in sporazumevanje obeh nemških držav, ki imata različno družbeno, gospodarsko in politično strukturo, je najbolj realna pot k združitvi Nemčije. ZR Nemčija bi se morala odpovedati temu, da bi v kakršnikoli obliki imela v posesti atomsko orožje ali da bi soodločala o njegovi uporabi. Priznati bi morala nespremenljivost sedanjih meja, izpolnjevati obveznosti, izvirajoče iz druge svetovne vojne. Le tako hi lahko odpravila sedanje nezaupanje mnogih evropskih narodov v politiko Zvezne republike Nemčije. V noti je govor tudi o odnosih med ZR Nemčijo in Jugoslavijo. Ti odnosi niso dobri. Vlada ZR Nemčije izvaja politiko pritiska in diskriminacije nasproti Jugoslaviji. Noče urediti odškodnine jugoslovanskim žrtvam nacističnega preganjanja, ni pripravljena onemogočiti antijugoslovansko teroristično delovanje pobeglih nacističnih sodelavcev in njihovih pristašev na ozemlju ZR Nemčije. Takšna politika grobo krši načelo nevmešava-nja v notranje zadeve suverenih držav in je v nasprotju z običajnimi normami v mednarodnih odnosih. Prav je, da je naša vlada odkrito povedala vladi ZR Nemčije, da ne bo popustila njenemu pritisku. Će pa ho ZR Nemčija kdaj le spregledala in se soočila z resničnostjo, bo Jugoslavija prva, ki bo podprla vsak predlog vlade ZR Nemčije, če bo ta zares koristil stvari medna-ropskega sodelovanja in prispeval k ureditvi miru in varnosti v Evropi. Izjava občinskega odbora SZDL Krško o likovni razstavi posavskih amaterjev Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Krško je na svoji razširjeni seji, ki je bila 29. julija 1966, razpravljal o problemih, ki so se pojavih pri amaterjih — likovnikih iz naše občine po objavi članka »Zapis o likovni razstavi v Brežicah«, ki ga je napisal prof. Miro Kugler, objavil pa Dolenjski list dne 16. 6. 1966 in daje naslednjo izjavo: 1. Iz programa dela občinskega odbora SZDL je razvidno, da sd je odbor prizadeval, da bi bilo čimveč občanov vključenih v razna amaterska društva, kjer bi vsak po lastni volji in svojih sposobnostih izkoriščal svoj prosti čas in tako s svojim amaterskim delom pomagal uresničevati naše skupne namene. 2. Sekcija likovnikov-amater-jev pri DPD Svoboda Krško, ki je bila ustanovljena pred enim letom, je vključila v delo večje število likovnikov-amaterjev. V razmeroma kratkem času je uspelo članom te sekcije, od katerih so se posamezniki ukvarjali z li-, kovnim ustvarjalnim delom tudi že več let, pridobiti v članstvo tudi nekaj mlajših amaterjev in pod strokovnim vodstvom organizirati sistematično likovno vzgojo. Pri svojem delu so vzpostavili tesne stike z amaterji — likovniki tudi iz sosednjih občin Sevnice in Brežic. 3. Razstave likovndkov-ama-terjev, ki so jih organizirali posavski likovniki-amaterji v Brežicah, Sevnici in Krškem v okviru jubilejnih kulturnih revij v Posavju in ob praznovanju 25-letnice vstaje jugoslovanskih narodov, so bile dobro obiskane. Iz knjig vtisov in iz razgovorov z obiskovalci teh razstav menimo, da so bila razstavljena dela na visoki stopnji amaterskega dela. Zato so amaterji-li-kovniki upravičeno prejeli številna priznanja in čestitke, kar je bilo objavljeno tudi v nekaterih časopisih in v radiu. 4. Po objavi članka »Zapis o likovni razstavi v Brežicah«, ki ga je napisal prof. Miro Kugler in je bil objavljen v 23. številki Dolenjskega lista, pa so nastali v tej sekciji amaterjev-likovnikov problemi, ker je avtor v tem članku kritiziral nekatera dela posameznih avtorjev na način, ki ni spodbuden za nadaljnje delo. 5. Izvršni odbor občanskega odbora SZDL Krško visoko ceni aktivnost kluba amaterjev-likovnikov in jim daje za opravljeno delo vse priznanje. 6. Naša. želja je, da se ama- terji še naprej v čimveč jem številu združujejo v amaterska društva. Drugi, ki bi lahko s svojim znanjem pomagali pri strokovnem vodenju amaterjev, pa naj se vključijo v njihovo ustvarjalno delo, ker bodo potem imeli najlepšo možnost na primernejši način dajati svoje pripombe in tako bogatiti delo amaterjev. Izvršni odbor občinskega odbora SZDL Krško Mladinci na bizeljskem gradu Grad Orešje na Bizeljskem je bil ves julij na voljo mladim tečajnikom predvojaške vzgoje. Nekaj nad 100 fantov je domovalo v njem. Naučili so se vojaških veščin, razen tega pa so se izobraževali še politično. Občasno so jih obiskovali predstavniki družbenih organizacij in jim predavali. V prostem času mladinci niso lenarili. Veliko ur so porabili za ureditev grajske okolice in za nasipavanje ceste proti Orešju. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Izvršni odbor glavnega odbora SZDL Slo venije je na svoji zadnji seji razpravljal o nalogah SZDL po kongresih SZDL in IV. plenumu CK ZKJ. Pri tem je menil, da se je treba odločno spopasti z nekaterimi mnenji, češ da v Sloveniji ni pojavov in teženj, s katerimi je obračunal IV. plenum. Spopad med etatizmom in samoupravljanjem ni zaprt v republiške meje, temveč se bije širom po Jugoslaviji. Naloga organizacije SZDL je. da se bijejo za ozračje zaupanja v delovnega človeka in da dajo vso podporo nadaljnji krepitvi samoupravljanja. Naglejši krepitvi samoupravljanja mora biti posvečena široka, sistematična dejavnost SZDL. V poročilu o seji izvršnega odbora je med drugim rečeno: »Samoupravljanje je v svojem razvoju postalo že tako močno, da je izsililo obračun z birokratsko etatističnimi koncepti in omogočilo njihov poraz na IV. plenumu CK ZKJ. To je odprlo novo obdobje razvijanja družbenih odnosov na samoupravnih temeljih. Ne smemo pa podlegati iluzijam, da smo boj za samoupravni koncept družbenega razvoja s tem že v celoti izbojevali. Plenum je pomenil le eno izmed poglavitnih bitk v tem dolgotrajnem boju ...« B KOMISIJA ZA REORGANIZACIJO SLUŽBE DRŽAVNE VARNOSTI. — Na zad nji seji izvršnega sveta so razpravljali o potrošnji v socialnem zavarovanju. Menili so, da je treba sprejeti in uveljaviti ukrepe za racionalizacijo potrošnje in uskladiti izdatke z dohodki Vztrajati je treba, da se spro- stijo sredstva socialnega zavarovanja," ki so oročena pri bankah. Na seji izvršnega sveta so imenovali komisijo za reorganizacijo službe državne varnosti in drugih služb organov za notranje zadeve. Komisijo vodi predsednik IS Janko Smole. B ZEMLJA NE SME BITI VIR ŠPEKULACIJE. — Zadnje čase je čedalje več primerov, da posamezniki prekupčujejo z gradbenimi parcelami. Nekateri špekulanti kupujejo zemljo in jo nato prodajajo kot gradbene parcele z mastnimi dobički. Zato so če- SPOPAD NI ZAPRT ¥ REPUBLIŠKE MEJE dalje glasnejši glasovi, da se bo treba čimprej pogovoriti, kaj je pravična odškodnina za zemljo in kaj je prometna vrednost zemljišča. m JUGOSLAVIJA ENAKOPRAVNA ČLANICA GATT. — V Ženevi so podpisali protokol o pristopu Jugoslavije k splošnemu sporazumu o carinah in trgovini (GATT). Od 25. avgusta letos naprej bodo vse države članice GATT v trgovini z našo državo brez diskriminacije izvajale klavzulo o največjih ugodnostih. Od takrat naprej bodo carine edini varstveni instrument jugoslovanske industrije. B PREDPISI ZA IZVAJANJE LIBERA LIZACIJE ZUNANJE TRGOVINE. — V prehodnem obdobju, preden bo mogoče povsem uveljaviti liberalizacijo naše zunanje trgovine, bodo podjetja še zmeraj dobivala tako imenovano retencijsko kvoto. Po novih predpisih bo znašala retencijska kvota od 9,80 do 12,60 odstotkov od deviz, ki so jih ustvarile gospodarske organizacije z izvozom. S temi devizami bodo gospodarske organizacije povsem samostojno razpolagale. Izšel je predpis o novi stopnji amortizacije. Ta bo odslej znašala 10 odstotkov. Izjema so zdravstvene ustanove in podjetja za rečni, pomorski ter letalski promet, kjer bo amortizacija precej večja. B XIII. FILMSKI FESTIVAL V PULI predstavlja po mnenju filmskih strokovnjakov pomemben napredek jugoslovanske filmske industrije. Največ priznanja (in nagrad) je požel režiser Vatroslav Mimica za svoj film »Ponedeljek ali torek«. Slovenski film je predstavljal Babičev film »Po isti poti se ne vračaj«, ki je prejel samo diplomo. B USPEH NAŠIH GRADBINCEV. — Na ša gradbena podjetja so začela v Libiji graditi moderno avtomobilsko cesto. Vrednost investicije je 24 milijonov dolarjev. To je vsekakor lep uspeh naših gradbincev. B V POSTOJNSKI JAMI ODSLEJ KROŽNI PROMET. — V Postojnski jami so zgra dili 620 metrov novega podzemeljskega tira. Ker so progo zgradili v velikem krogu, bo odslej možen krožen promet. • PRVIČ BOMBE NA DEMOBILIZIRANO CONO — Preti dnevi so ameriške letalske sile prvič napadle demilitarizirano cono na 1~. vzporedniku, ki jo nadzorujejo opazovalci mednarodne nadzorstvene komisije. Nekateri menijo, da je ta agresivni akt uvod v vojno s Severnim Vietnamom. • UPOR V NIGERIJI — Pripadniki severnega plemena so se uprli vladi v Lagosu, češ da želi južni del države izvajati oblast nad vso državo. Uprle so se nekatere vojaške enote, ki so ujele predsednika generala Ironsija. Vladi zveste čete so šle v protinapad. Oblast v državi je prevzel načelnik generalštaba podpolkovnik Jacub Oovon. Situacija je še zmeraj nejasna. Po nekaterih poročilih so uporniki ubili generala Ironsija. • MEDSEBOJNE OBTOŽBE — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi je izrazila zaskrbljenost ob poročilih, da se Pakistan pripravlja na sodelovanje z LR Kitajsko glede izdelovanja jedrskega orožja. Po drugi strani pa tudi Pakistan obtožuje Indijo, češ da pripravlja poskusilo eksplozijo jedrske bombe. • V JUŽNI AMERIKI JE VROČE — V Argentini so se študentje spopadli s policijo; pri tem je bilo večje število ranjenih. V Bra/.i!iji je predvolilno ozračje precej napeto: v Rccifu je eksplodirala bomba, del javnosti se odločno bojuje proti kandidatu za novega brazilskega predsednika Cost; de Silvi. — Predstavnik čilske vlade je demantiral pisanje časopisja, češ da bo predsednik upokojil glavnega komandanta vojske in še sedem drugih generalov • JOHNSON NAJ SE SKUŠA POGAJATI — 47 ameriških senatorjev je podpisalo izjavo, v kateri obsojajo neodgovorne izjave predsednika južnovietnamske vlade, češ da je treba napasti Severni Vietnam in Kitajsko. Senatorji zahtevajo od Joluisona, naj se skuša pogajati. • PRISTRIŽENE PEROTI — Ko je ameriški senat razpravljal o vojaški pomoči, se je odločil za vsoto, ki je za sto milijonov do-larjev manjša od tiste, ki jo je zahteval predsednik Johnson. Am«; riši senat se zavzema za to, da bi rmanjšali število ameriških čet v Evropi. • VVILSON V ZDA IN KANADI — Angleški premier VVilson je bU na kratkem potovanju v ZDA l* Kanadi. Njegovi pogovori z John-sonom so trajali samb eii dan* Oba predsednika sta izmenjala mnenja o mednarodnih problemih, dotaknila pa sta se tudi anglešk'D gospodarskih težav. • RADAKRIŠNAN POZIVA Indijski predsednik dr. Radakris-nan je pozval v vietnamsko vojno zapletene države, naj začno onu'J6* vati svojo vojaško angažiranost M naj postopno ustavijo vojaške opc* racije v Vietnamu. KOMISIJA CK ZKS V KOČEVJU Pobude od spodaj: osnova samoupravljanja Zaostriti osebno in družbeno odgovornost ter partijsko disciplino — Borba mnenj vodi k napredku — Enotnost je nujna predvsem v temeljnih stališčih Pred kratkim je komisija političnim aktivom, z neka- CK ZKS obiskala tudi ko- terimi člani ZK iz tehničnih čevsko občino, kjer je na ve- služb in člani ZK največjih čih sestankih razpravljala s delovnh organizacij o smer- ROPAR! Nikdar več si ne boste odpustili, da ste tako mirno zatisnili oči — sinoči, nocoj ... jutri namreč ne boste več našli prihrankov pod blazino! DENARJA ne shranjujte v starih nogavicah, škatlah in pod tramovi podstrešja! Danes, jutri in vedno naj vas spremlja HRANILNA KNJIŽICA DOLENJSKE BANKE IN HRANILNICE NOVO MESTO, ki ima podružnico v KRŠKEM in ekspozituri v TREBNJEM in v METLIKI Ugodne obresti! Posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj! nicah, ki jih je začrtal 4. plenum ZK Jugoslavije. Kočevski komunisti so poudarili, da je treba v bodoče bolj upoštevati pobude od spodaj, ker se bo le tako samoupravljanje še okrepilo. V prid samoupravljanja bo tudi, če se bo izboljšalo obveščanje članov ZK in vseh občanov ter če bo več javnih razprav. S tem bodo tudi onemogočene grupice, ki oblikujejo razna stališča in jih potem bolj ali manj vsilijo organom samoupravljanja. Kritizirali so tudi našo zakonodajo in odgovorne ljudi, ki predpise pripravljajo. Naši predpisi se prepogosto spreminjajo, kar pomeni, da so slabo pripravljeni. Seveda pa je zakone in druge predpise potrebno pogosto spreminjati in dopolnjevati predvsem zato, ker pred njihovim sprejemom niso biLi dani v javno razpravo, oziroma vsaj v razpravo tistemu delu organizacij, občanov, organov itd., ki jih ti predpisi prizadenejo oziroma vsaj zanimajo. Nadalje so komunisti zahtevali, da je treba zaostriti osebno in družbeno odgovornost, pa izboljšati je treba tudi partijsko disciplino. Aktivnost ZK bi se morala še bolj čutiti v vseh organih samoupravljanja. Ugotovili so tudi, da je enotnost komunistov potrebna predvsem v tem, da so vsi za socializem in samoupravljanje ter proti birokraciji, centralizmu in etatizmu, medtem ko je na drugih področjih nujna borba mnenj, ki vodi k napredku. Komunisti so dali tudi vso podporo stališčem in sklepom 4. plenuma, zahtevali pa so, da jih je treba v praksi dosledno izvajati. V občini so prav zdaj sestanki osnovnih organizacij ZK, na katerih razpravljajo o sklepih 4. plenuma in o idejnih vprašanjih v zvezi z religijo. Beltov pomenek o povečanju proizvodnje Pripravljajo proizvodnjo mešalcev za beton in malto — Možnost za izvoz visečih odrov v Avstrijo in druge države zahodne Evrope Ker so sedanje zmogljivosti izkoriščene nad povprečjem, nameravajo v BELTU povečati kapacitete, ki so potrebne za hitrejši razvoj podjetja. BELT se je preusmeril Predvsem na proizvodnjo Ulitkov sive Litine, legirane sive litine in temperlitine. S tem bo šla tovarna v korak z razvojem avtomobilske industrije, za katero se je specializirala. Povečali so tudi zmogljivosti za mehansko obdelavo ulitkov tako, da dobavljajo svojim odjemalcem že proizvode, pripravljene za vgraditev. Tovarno nameravajo razširiti postopoma. Najprej bodo še povečali zmogljivosti mehanske obdelave Ulitkov, nato bodo razširili livarno in potem še ostale odvisne obrate. V BELTU pripravljajo pro- izvodnjo 100-litrskih mešalcev za beton in malto, namenjenih za široko potrošnjo, ter vozičkov za prevoz zidakov od vibrostiskalnic. Razen tega pripravljajo proizvodnjo strojev za izdelavo betonskih cevi po inozemski dokumentaciji. V kooperaciji z Vzhodno Nemčijo izdelujejo stroje za tovarniško opremo. Nekoliko jih ovirajo togi predpisi o amortizaciji strojev. Pri njih se stroj zaradi dela v treh izmenah amortizira že v petih letih. Zato pričakujejo nove predpise, ki bodo to uredili. V BELTU imajo težave z visokokvalificiranim! delavci. Zaradi hitrega razvoja tovarne in razširitve dela znotraj tovarne potrebujejo večje število inženirjev in tehnikov z daljšo prakso, ti pa ne gre- do radi v manjša mesta, kot je Črnomelj. Polletni plan izvoza so presegli v BELTU kar za 31 odstotkov. Največ so izvozili v Vzhodno Nemčijo, kjer je tovarna avtomobilov VVartburg njihov najboljši odjemalec. Razen tega izvažajo viseče odre na češko. Veliko možnosti za izvoz teh odrov imajo tudi v Avstriji in ostalih državah Zahodne Evrope. Za razširitev tovarne bodo potrebovali veliko investicij. Zaradi tega so se odločili, da bodo gradbena dela investirali sami; sredstva za opremo bodo skušali dobiti pri domačih in tujih poslovnih partnerjih, druga sredstva pa bodo dobili pri banki. V BELTU menijo, da je to edini način, da razširijo tovarno. F. P. Krško prek ?0 vagonov breskev V nasadih AGROKOMBI-NATA Krško zaključujejo obiranje breskev. Donosi so bili zadovoljivi, saj so ponekod dosegli prek 2 vagona na hektar. Do sedaj so obrali nad 12 vagonov breskev, računajo pa še na 3 do 4 togo-ne breskev za vlaganje, ki bodo dozorele po 5. avgustu. Poleg lastne proizvodu ie je AGROKOMBINAT odkupil od zasebnih proizvajalcev preko-5 vagonov breskev. VeČino breskev so prodali v Ljubljano, Zagreb, na Reko, v Puio in Split. V naslednjih letih se bo proizvodnja breskev še povečala, ker bodo začele roditi breskve na novih nasadih. S povečano proizvodnjo bo potrebno bolj proučevati brg in se usmeriti tudi v izvoz. S tem se bodo pojavile tudi nove naloge glede embalaže, transporta in pod. S.N. Dobra turistična društva so zaspala Malo neverjetno se sliši, pa je vendarle res, da je upravni odbor občinske turistične zveze v Brežicah šele sredi sezone sprejel predračun za leto 1966 in hkrati začrtal tudi program dela za letos. Ta je obsežen in člani dvomi jo v njegovo uresničitev. V Ribnici dražje gostilne 29. julija se je razvedelo, da so se v lokalih gostinskega podjetja v Ribnici podražile alkoholne in brezalkoholne pijače in hrana. Pri vinu je cena poskočila za 50 Sdin in velja liter običajnega vina zdaj 650 Sdin, pri žganih pij a čah pa je cena zlezla še više. Dražja je tudi hrana. Obrok tople malice (brez kruha) je veljal prej 120 do 170 Sdin, zdaj pa (prav tako brez kruha) 170 do 230 Sdin. Pričakujejo, da bodo tudi zasebniki povečali cene. Sprašujejo se kje so razlogi za podraži tev. Sejem v Brežicah V soboto, 30. julija, so na sejem v Brežicah pripeljali 800 večjih in manjših prašičkov. Kupcev je bilo bolj malo, saj s'o prodili le 505 pujskov. Manjši so šli v denar po 950 din kg. večji pa Po 650 din za kilogram žive teže. Zaradi neurejenih cen slab promet 1. avgusta je bil na novomeškem sejmišču sejem za prašiče in govejo živino. Naprodaj je bilo 004 pujskov fa 265 glav govedi. Medtem ko So prodali kar precej pujskov — 414, je šla goveja živina zaradi neurejenih odkupnih cen bolj slabo v promet. Odkupljenih je bilo le 58 glav. Za prašiče so zahtevali od 15.000 do 34.000 dinarjev, z» vole od 500 — 540 din kg,' za krave 360 — 470 din kg in za mlado živino 520 do 570 din kg. Mesarija in zadruga tudi tokrat nista odkupovali. *icnw /če ms oD/cj?/jfjo\ ( BOMO RBKLIt DA SB J A BORIMO fA JAVNOSTJ DELA x, Precejšen del nalog bodo društva najbrž prenesla v naslednje leto. Denar, ki bo na razpolago, bo prišel prav za priprave na sezono 1967. Turistična društva imajo v brežiški občini tile kraji: Brežice, Čatež, Krška vas, Pišece, Mokrice, Bizeljsko in Cerklje. V Cerkljah je društvo šele pred kratkim zaživelo. Nasploh pa je opaziti letos mrtvilo med društvi. Tako bi bilo treba obuditi turistično organizacijo na Bizeljskem, ki je včasih pokazala mnogo večjo ži vahnost in prizadevnost. Delo je zamrlo tudi v Pišecah. Pravijo, da je opaziti zastoj po izvolitvi novega odbora in da bi morali poiskati boljšo zve zo med delom v preteklo sti in načrti za sedanjost. Društva najbrž goje pre malo stikov z občinsko tu ristično zvezo, ki naj bi prevzela vlogo usmerjeval ca turistične dejavnosti v občini. Dobro bi bilo po drobneje raziskati vzroke za malodušje, ki se loteva turističnih organizacij. So to neizpolnjene obljube, nedokončani načrti, pomanjkanje denarja, nezadostno razumevanje turističnih potreb ali kaj drugega? Morda pa so bili programi napačno zastavljeni? Kakršnikoli so že vzroki, malodušje ni opravičljivo! Društva naj naglas povedo, zakaj niso zadovoljna in kaj bi bilo po njihovem mnenju treba spremeniti oz. popraviti. Načrti, ki jih ima občin ska turistična zveza, zahtevajo širok krog ljudi in tesnejše sodelovanje društev z zvezo, s turistično poslovalnico, s poslovno enoto SAP, s kulturnimi ustanovami, s trgovino, gostinstvom in obrtno dejavnostjo. Odločanje mora biti premišljeno in sklepi prilagojeni resničnim možnostim, zato res ne kaže molčati. Jt. Kmetijski nasveti Da more človeški ali živalski organizem nemoteno rasti, potrebuje tudi rudninske snovi. Iz njih so v pretežni meri sestavljene kosti, nahajajo pa se tudi v vseh drumu organih, čeprav je strokovnjakom o skrivnostih njihove vloge in njihovem ponašanju že veliko znanega, biokemija — veda. ki se s tem ukvarja, še ni odkrila vsega- Iz izkušenj rejci vedo, da govedu nekaj manjka, če grize jasli ali liže zid, požira razne predmete, prav tako kokoši, če pobirajo droben pesek in podobno. Mnogo bolj zaskrbljujoči pa so primeri, da je tele rahitično, da ima krava kostolomnico, ni ješča in da hujša. Tudi jalovost ima velikokrat vzrok v pomanjkanju rudnin. V teh primerih običajno pokladamo živalim kostno moko, lizal-ne kamne, klajno apno ali živinsko sol ali pa celo iščemo pomoč pri veterinarju. ■ Kalcij (apno) in fosfor sta najvažnejši rudnini. Najnovejše tovrstne raziskave v Sloveniji kažejo, da je v nasprotju z dosedanjim prepričanjem pri nas govedo dobro založeno s kalcijem in da je zato v naših rudninskih dodatkih navadno preveč kalcija na škodo fosforja, v dodatkih je namreč sila pomembno pravilno razmerje obeh sestavin. Fosfor je tista snov, ki je je v našem senu in živini premalo. Do tega pa pride zavoljo tega, ker zemljo premalo gnojimo s fosfornimi gnojili. Večina že naši.-tih pojavov, predvsem pa neješčnost, počasno spolno dozorevanje in jalovost povzroča prav pomanjkanje fosf< rja. Posebno spomladi ga živalim primanjkuje. Paša in krmljenje z zeleno krmo stanje zelo izboljšata. Prav nič m odveč stalno ponavljanje svetovalcev za gnojenje, da je treba travnike, pašnike in njive bolj gnojiti s fosfommu" gnojili. ■ Natrija in klora redno primanjkuje v prehran; prežvekovalcev. Kot vemo, ti dve snovi sestavljata kuhinjsko sol, ljudje in živali pa potrebujejo veliko klora za so'no kislino, ki pomaga hrano prebavljati. Da ti dve snovi živali res potrebujejo, vemo po tem, da z veliko s'.astjo jedo vse, kar je slanega. Sol je navadno sestavni del rudninskih mešanic, če teh živalim ne dajemo, jim motamo pokla.dati sol v kakšni drugi obliki. ■ Od snovi, ki nastopajo le v zelo majhnih količinah — sledeh, lahko nastopi v naših razmerah le pomanjkanje joda. Pri ljudeh povzroča golšavost. Neredko imajo iz istih vzrokov golše tudi kozlići, pujski ali celo psički. Zdravimo jih z dodatkom joda. Drugi gladovni elementi — mangan, kobalt, cink in brom na naših tleh in v živini še niso raziskani. Vedeti pa je treba: kolikor več živali dajejo, toliko bolj moramo paziti tudi na njihovo rudninsko prehrano. Prihodnjič nekaj besed o vitaminih ia antibiotikih. Rudnine v prehrani živali Kak' dolgo bo še kosa pela, kak dolgo bo še pokal bič? Na vseh kmetijskih sejmih so jekleni konji v središču pozornosti. Oni spreminjajo človeka iz sužnja v gospodarja narave. Prihranijo mu potne srage in garanje, mladim dajejo veselje za kmečko delo. Komaj 50 let je, odkar je prvi traktor priso- pihal na njivo. Bil je težak, neroden, uporabljali so ga samo za vleko. Danes jih je v svetu na desetine milijonov, silno izpopolnjeni so in uporabljivi skoraj za vsako delo. V Ameriki porabijo več goriva kot vsi drugi stroji z notranjim izgorevanjem. »Veš, rad bi imel traktor, takega kot je tale, primeren je za našo kmetijo. Moraš se ogreti zanj, ko gledaš, kaj vse zmore. Dosti kmetov nas misli tako. Inž. Jenčič je dobro povedal: Stroji, ki jih kmet vsak dan rabi, spadajo na njegovo dvorišče ali pa vsaj v vaško skupnost. Tak je plug, kosfflnica in tudi traktor, če je pri hiši kaj več zemlje. Drugače je s sezonskimi stroji: kombajni, s težkimi traktorji, stroji za izkop krompirja. Te naj ima zadruga in jih naj dobro razporedi, c\a bodo čimbolj izkoriščeni,« sta govorila kmeta Jevnikar in Gabrijel in še mnogi drugi, ko smo se skoraj ves dan vrteli okoli strojev. Posebno je bilo gneče okoli Steverja in Zetorja, traktorjev z 20 konjskimi močmi, za katera pravijo strokovnjaki, da sta prava za naše kmetije. Kljub temu da je prejšnji dan deževalo, sta dobro vlekla vsak dve brazdi. Postavljali so kopico vprašanj: koliko stane, kaj zmore, se da kupiti, lahko nanj priključim Fergusonove priključke, ima vgrajeno kosilnico, zakaj carina. To ni prav, je predrago. Zastopniki inštituta, Agrotehnike in Agroprogresa ves dan pojasnjujejo: »Ne sprašujte nas, zakaj carina, tu ne moremo nič, predpis je predpis, vse drugo vam radi povemo.« Pravi semenj brez živine in mešetarjev. To sprašuje vsak, kdor goji tiho željo, da bi si olajšal kmetijsko delo in redil več živine, ker ne bi več potreboval konj. V enem mahu se ne da odgovoriti. Preveč je stvari, ki jih je treba posebej povedati- Majhna posestva, silna razdrobljenost, hribovske njive in košenine nam neusmiljeno dražijo traktorjevo delo. V Sloveniji še vedno 80 odstotkov vseh kmetijskih del naredimo z vprego, samo 20 pa s stroji-če se primerjamo s kmetijsko razvitimi deželami, vidimo, da smo še precej daleč za njimi. 2300 traktorjev imamo na nekaj 100 tisoč hektarih zemlje. V Zah. Nemčiji pride na primer že samo 9 ha zemlje na en traktor. Tam jih je že preveč, niso dovolj izkoriščeni, država pa daje še vedno pomoč- Pri nas smo dolgo posvečali pozornost le družbenim posestvom, zdaj smo na prelomu, nadoknaditi bo treba izgubljeni čas. To pa ni majhno delo saj smo šele na začetku. Zakaj ne enoosnega traktorja? Prav je imel Štajerec, ko je rekel, da ga ne mika enoosni traktor, ki ima le dve kolesi, češ da mu ni do tega, da bi za njim pri oranju pešačil, kot mci:a zdaj za konji. 40 do 50 km prehodi kmet, ko preorje 1 ha zemlje, in od utrujenosti zvečer tako rekoč pade na posteljo. Pa še druge hibe imajo enoosni traktorji; so prešib kd (lima j o le do 12 konjskih moči), zahtevajo posebne priključke in težko jih je na koncu njive obračati. Za prevoz niso, čeprav je kmečkega dela skoraj polovico samo prevoz- Enoosni traktor je uporabljiv le v vrtnarstvu, drevesničarstvu in še v ne- 28. junija je priredil Kmetijski institut Slovenije na svojem poskusnem centru v Jabiah pri Domžalah posvetovanje o mehanizaciji dela na kmetijah. Udeležil se ga je tudi naš sodelavec in na našo spodbudo vzel s seboj tudi vodjo obrata za kooperacijo v KZ Trebnje Toneta Kožamelja in napredna kmetovalca Franca Jevnikarja iz Dola pri Mirni in Pavla Gabrijela iz Do". Medvedjega sela pri Trebnjem. katerih posebnih kulturah, za navadnega kmeta pa ne, ker ni nikoli shodil iz svojih otroških čevljev. To pišem, da ne bi nasedali pisani reklami mnogih tujih tovarn, ki hočejo prodati svojo robo- Dvoosni traktor z 20 — 30 konjskimi močmi je za naše razmere po ugotovitvah strokovnjakov najprimernejši- Nibbi, Steyr, Zetor, Ferguson 35 Nibbi, italijanski traktor z 20 KM. so pri nas zelo dobro ocenili, vendar ga nismo začeli izdelovati, ker se je zataknilo v cenah. Podobna traktorja sta avstrijski Steyr in češki Zetor. Preizkušena stroja sta, samo tvrdka Steyr jih je prodala že čez 100 tisoč. Imata to, kar od dobrega traktorja zahtevamo: vgrajen odvod za kosilnico, razmik koles glede na redi krompirja, ker smo krompirjeva dežela in standarden priključni sistem, na katerega lahko priikiljučimo Fergusonove priključke, ki jih pri nas izdelujemo po licenci- Eno stvar pa moramo imeti pred očmi: traktor mora narediti na leto čim več delovnih ur. da bo njegovo delo cenejše. Naše kmetije so zanj majhne, njihova velikost je omejena z agrarnim mak. simumom. Naša povprečna kmetija potrebuje 600 traktorskih uvi na leto, kar pa je za polovico in še več manj. kolikor bi lahko delal. Seveda je zaradi tega dražji. Iskati moramo drugih poti. Po-slušajmo osivelega Toneta Bantana, avtorja znane zajet, ne knjige Kmetijski stroji in orodje, ki jo je napisal pred 16 leti, kaj pravi o tem: »Deset hektarov orne zemlje ne prenese kompleksne mehanizacije- Prav v to pa nas sili zahteva, da mora biti traktor čim bolj izkoriščen. Zadruge ne zmorejo vsega, zato se zgledujemo po sosednjih koroših kmetih- V vasi kupi eden en stroj, drugi drugega, tretji tretjega. Med seboj jih pri delu zamenjujejo in usluge obračunajo. Tako zmorejo kupiti vse stroje, ki jih traktor uporablja. Pri nas bi take oblike morah pozdraviti, že spodbuda zanje je veliko vredna. Tri četrt naše zemlje je hribovske; družbeni obrati se s sr/ojo težko mehanizacijo v hribe ne bodo mogli daleč širiti-Ko smo že pri hribov&kih traktorjih, bi zelo priporočal one, ki imajo po dva diferenciala. Rad pa bi opozoril na eno nevarnost. Veliko kmetijskih sejmov z mehanizacijo sem obiskal in kar strah me je pred pisanostjo razhčnih strojev iz razhčnih tovarn. Moramo se odločiti za najboljše in najbolj uporabljive ter le take kupovati, da ne bomo imeli zmešnjave, ki bi nas drago stala.« Kosec koso brusi Še preden jutranja zarja prežene temo, vstajajo v poletnih mesecih kmečki fantje in možje in s kosami hite .travco režat". Manj kot narodne pesmi o košnjah in koscih so prijetne bolečine v pasu in znoj, ki sta jim reden spremljevalec. Človeški um je tudi tu našel pomoč. Tone Kožamelj, vodja koo. peracije v KZ Trebnje, pripoveduje: »Letos smo v naši zadrugi prodah že nekaj desetin kosilnic znamke BCS in Alp-pina. Banke ne dajo svojih deviz, temveč jih odstopi zadruga in z njimi kupi kosilnice- Kmetje morajo sami si. liti zadruge v to, če niso dovolj podjetne- V dinarjih stane nato Alpina 440 tisoč, -BCS pa dvakrat toliko. Seveda jih lahko kupi tudi s svojimi devizami ali z dolarji sorodnika ali znanca.« 3000 kosilnic bo letos do- In to je Zetor iz češke. Približno iste moči je kot Stever. 10 do 15 let bi vam obračal brazde. Prav v tem času jih bo prišlo k nam 300, vendar so že vsi prodani. Uvozila jih je Agrotehnika iz Ljubljane. Odlikujejo se po avtomatski hidravliki za priklop priključkov. Nanje lahko obesimo vse priključke sistema Ferguson, ki jih po licenci izdeluje tudi naša industrija. Traktor stane pri nas 2,890.000 Sdin. Če se bo prva pošiljka obnesla, jih bodo spet uvozili. Pri banki se zanjo lažje dobijo devize, ker so stroji iz vzhodnoevropske dežele, pri kateri nismo v stiski za plačevanje. bilo naše kmetijstvo, pravijo v Agrotehniki. Zanimanje za. nje je zelo veliko, saj je posebno BCS vse hvale vredna, ker je nanjo možno priključiti vrsto priključkov. Gre povsod po strmini, gumijasta kolesa se dajo nadomestiti z železnimi, kar ji zmogljivost še poveča. Neznanje je najdražje! če kje, potem pri kmetijska mehanizaciji veljajo te besede- Potrebna je samo majhna napaka, pa je škoda že velika. Skoraj kot punči-co v očesu je treba varovati stroje, ki so pri delu izpostavljeni dežju, blatu in prahu. 'Samo tako bodo dobro sltužiili človeku. Samo en majhen primer naj pove, za- kaj je resnično znanje toliko potrebno. V dobri veri, da delajo prav, mnogi traktoristi pred košnjo polivajo z oljem nože pri kosilnici, nanje se potem lepi zemlja, vse težje vleče traktor in slabše reže_koša, ki je ni potrebno mazati, ker jo maže sok trave. To je samo en majhen primer, večjih pa je še veliko. Le z znanjem in s sposobnostjo postaja človek velikan in gospodar narave, vse manj dopušča, da bi mu leta po mačehovsko rezala kruh in da ne bi imel ob žetvi poplačanega truda. Zato se shajamo na sejmin, se po. svetujemo in učimo od bolj izkušenih. Inž- MARJAN LEGAN KMETOVALCI! AGROTEHNIKA EXPORT-IMPORT LJUBLJANA bo prikazala praktično uporabnost uvoženega TRAKTORJA ZETOR TIP 2011 - 25 KS l s priključnimi orodji: kosilnico, 2 in 3-brazdnim plugom Praktično delo bo prikazano: 12. avgusta ob 10. uri v Metliki in ob 17. uri v Črnomlju; 13. avgusta ob 10. uri v Novem mestu in ob 17. uri v Trebnjem; 14. avgusta ob 10. uri v Grosupljem. Traktor ZETOR lahko kupite za dinarska sredstva. Traktor je visokokvaliteten in primeren za kmetovalce. Dajemo 6-mesečno garancijo. Servisna služba in rezervni deli so zagotovljeni. Praktično delo s traktorjem bo prikazano v vsakem vremenu. Vabimo kmetijske strokovnjake in kmetovalce, da si prikaz praktičnega dela ogledajo, v čim večjem številu. Več sto kmetov in kmetijskih strokovnjakov se je ves dan vrtelo okoli razstavljenih strojev. Predavalnica poskusnega centra Kmetijskega instituta iz Ljubljane je bila pretesna, da bi mogli vsi prisluhniti napotkom in navodilom, kakšen stroj je pametno kupiti. Občani podpirajo težnje komunistov Sekretarji osnovnih organizacij ZK so 25. julija v Brežicah razpravljali o razpoloženju ljudi v občini in sprejeli dolgoročne naloge za nadaljnje delo Gostovanje zbora MAGNIFICO 25. julija smo na sestanku sekretarjev osnovnih organizacij v Brežicah ocenili politično razpoloženje v občini in pripravljenost ljudi pri odkrivanju in javnem obravnavanju napak, ki jih je obsodil četrti plenum. Ugotovili so, da je velika večina občanov pripravljena pomagati Zvezi komunistov v boju za napredna stališča in prepričan sem, da se ne motimo. Tudi pri nas je bilo zaslediti nekaj neustreznih tolmačenj brionskega plenuma. Ta so se manifestirala pretežno v obsojanju službe državne varnosti in notranjih zadev. Nekateri so in še poskušajo vso zadevo utemeljevati z nacionalno neenotnostjo, šovinizmom in podobnimi parolami, če se poglobimo v vsebino Plenuma, ni težko ugotoviti, da so take ocene le natolcevanje. Birokracija, zastarele metode dela v varnostni službi in želje posameznikov po ukazo-yanju, vnašanje H'jih idejnih vplivov v samoupravo, zapostavljanje neposrednih proizvajalcev in naprednih članov ZK so jugoslovanski proble-rni, problemi nadaljnje gradit- Zadruga vabi obiralce hmelja Kmetijska zadruga v Brežicah odpira sezono timelja 8- avgusta- Tedaj 3odo začeli obirati hmelj na nasadih pri pokopališču v Brežicah. Vsak obiralec bo prejel 150 Sdin ta. merico hmelja. Za obiralce z Velike Doline, Cerkelj in Sobenje vasi bo zadruga uredila avtobusni prevoz. Na delo se bodo lahko pripeljali vsi, ki živijo v orne-njen h krajih in vzdolž vseh treh avtobusnih prog. ■ MOST ČEZ SAVO JE VIDETI KAKOK NOV. Ze teden dni pleskajo ogromno železno konstrukcijo z zaščitno rdečo barvo. Delavci so pri tem opravilu pravi akrobati, saj morajo prepleskati sleherni delček rjaveče kovine, ne oziraje se na njen nevarni položaj. B IZ SAVUDRIJE SE JE V NEDELJO srečno vrnila peta izmena otrok. Z letovanjem ob morju so bili vsi zelo zadovoljni. Prištevajo ga med najprijetnejša počitniška doživetja. Večina šolarjev 66 je za bivanje ob morski obali tako navdušila, da se počitnicam ve humane in demokratične socialistične družbe. Iz teh ugotovitev izhajajo naloge in vloga ZK. Bolj kot kdaj koli prej mora Zveza komunistov razvijati samoupravo. Oceniti mora dosedanjo Stopnjo samoupravnosti tin odnosov med ljudmi, na osnovi te ocene pa odstraniti vse kar ni prav. Pregledati, izpopolniti je treba vse samoupravne akte (statute, pravilnike o delovnih razmerjih in pravilnike o nagrajevanju), Delavska univerza zbira slušatelje Delavska univerza v Brežicah je sredi priprav na jesensko izobraževalno sezono. Podobno kot prejšnja leta je tudi to pot obširno razvila programske načrte in z njimi že seznanja politične organizacije, podjetja in ustanove ter vse ljudi, ki bi radi pridobili več znanja iz te ali one stroke. Razpisani so jezikovni tečaji za nemščino, angleščino, francoščino in ruščino, obeta se večerna osnovna šola, večerna ekonomska šola, politična šola in vrsta tečajev za usposabljanje samoupravljav-cev. Izkoristite priložnost in se vpišite! Otroci iz brežiške občine v Savudriji V soboto se je v Brežice vrnila peta izmena otrok, ki so ob morju preživeli 10 prijetnih počitniških dni. V občinskem počitniškem centru v Savudriji se je zbralo 23 otrok iz Globokega, Velike Doline, Bizeljskega in Brežic. Kadar se niso kopali, so prebirali knjige, igrali badminton, namizni tenis in druge igre z žogo. Ob dnevu vstaje slovenskega naroda so priredili prisrčen kulturni program. Istega dne je v Sa-vudrijo odpotovala že nova izmena otrok. v Savudriji tudi prihodnje leto ne bo odrekla. ■ TURISTIČNA POSLOVALNICA SAP ima naprodaj avto karte Slovenije Jugoslavije in tujih dežel, če nameravate na pot z avtomobilom, ne pozabite na ta nakup! , ■ V PRODAJALNI OBUTVE PEKO se kupci pridno oskrbujejo z zimskimi in poletnimi čevlji. Trgovina že 14 dni prodaja obutev po znižanih cenah. Potrošniki so hitro posegli po znižanih modelih in zaloga teh je skoraj že pošla. ■ OB CESTI SI, MAJA SO DELAVCI obrtnega kovinarskega podjetja iz- Dobove že montirali stojnice, še letos pričakujejo novo naročalo, ker to, kar so napravili, ni vse. Prostor za tržnico bo vsak čas pripravljen za tržni vrvež ob sredah in sobotah. V novem nase, lju že težko čakajo na preselitev tržnice, saj bo gospodinjam veliko bolj pri roki kot doslej. ker pra- ti tvorijo temelje odnosov, pravic in dolžnosti v delovnih kolektivih. V proizvodnjo moramo uvajati sodobne tehnološke procese, kar velja za industrijo kakor tudi za kmetijstvo. Tem zahtevam pa je treba prilagoditi tudi kadrovsko politiko. Sprejemanje na odgovorna mesta mora biti javno, tako kot vsaka druga samoupravna pravica ali dolžnost. Samo po sebi je razumljivo, da se bo Zveza komunistov skupaj s Socialistično zvezo in sindikatom bojevala tudi za boljše samoupravne odnose in demokratični sistem v družbenih službah, predstavniških telesih, krajevnih skupnostih, hišnih svetih, na zborih volivcev itd. Posebno pozorna bo na usposabljanje članstva, saj se bo le idejno razgledan komunist lahko boril za socialistične cilje. V razpravi s sekretarji je bilo nadalje povedano, da ne smemo sprejeti nalog kot enkratno akcijo. Proces, katerega smo sprožili, je dolgotrajen in potrebna bo tudi dolgotrajna aktivnost ljudi, ki v njem sodelujejo. VINKO JURKAS BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Martinu Unotiča, kmeta iz Sli-novcev, je udaril vol in mu poškodoval levo roko in levo nogo; Ivica Knezič, sin kmeta iz Draš, si je pri igranju nogometa elomil desno nogo; Mato Oljen-ković, delavec iz Baničevca, si je pri nakladanju kamenja na kamion poškodoval desno roko; Ivan Lopatic, sin uslužbenca iz Harmice, je padel z mopedoma in si poškodoval kolk; Dominik Plankar, delavec iz Veniš, je padel s kolesa in si poškodoval rebra; Jožefa Zupančič, žena kmeta iz Vel. Mra-ševega, je padla in si poškodovala desno roko; Ivan Kopinč, upokojenec iz Brdovca, je padel s kolesom in si poškodoval desno roko; Ilija Marinkovič, kmet iz Mrzlega polja, se je porezal s koso po desni nogi. » Neprimerno obnašanje na cesti 29. julija pozno popoldne je voznik motornega kolesa Duško Vukmanovič iz Zagreba med vožnjo v Obrežju pri Jesenicah nagajal po cesti idočim dekletom. Ko je hotel prijeti Ajster Jožico, staro 17 let, doma iz Jesenic, jo je zadel s komolcem, tako da sta oba padla po cestišču. Vukmanovič je dobil težje poškodbe in bil takoj odpeljan v brežiško bolnišnico, medtem ko Ajstrova in sopotnik Željko Borane nista bila poškodovana. Na motornem kolesu je za približno 2000 Ndinarjev škode. Izsiljeval je prednost 24. julija popoldne je voznik osebnega avtomobila Ivan Šepec iz Kapel nenadoma privozil iz stranske ceste na prednostno cesto Župelevec—Dobova in tako izsiljeval prednost pred voznikom motornega kolosa Vinkom Zupančičem iz Podvin 23. Motorist je močno zaviral, zato ga je vrglo po cestišču, vendar je utrpel le lažje odrgnine. Na motornem kolesu je škode za okrog 500 Ndinarjev. Odlični »Celulozarjevi« pionirji Druga ekipa plavalnega kluba Celulozar tudi letos tekmuje v drugem razredu plavalne lige SR Slovenije. V njej nastopajo pionirji in pionirke, ki trenirajo plavanje v klubu. Doslej so imeli tri srečanja, od katerih so eno dobili eno izgubili, eno pa je bilo neodločeno. Rezultati: Celulozar II, — Ljubljana III 50:67, Celulozar II — Slavija II Vevče 66:54, Celulozar II — Ilirija II Ljubljana 60:60. v. n. Seminar predavateljev predvojaške vzgoje V krški občini je bil tridnevni seminar za vse predavatelje predvojaške vzgoje. Na seminarju so predelali vse težje vaje. Udeleženci so se pogovorili tudi o težavah in pomanjkljivostih pri svojem delu. S seminarjem so zelo zadovoljni, saj jim bo znanje, ki so ga na njem pridobili koristilo pri nadaljnjem čelu. J. D. — premajhno zanimanje zasebnih obrtnikov in nekaterih delovnih organizacij za sprejemanje vajencev. V krški občini je letos Končalo osemletko 527 otrok. Od tega jih želi 161 iti v uk, 13G na šole II. stopnje, drugi pa želijo ostati doma na kmetiji oziroma se zaposliti v pro- Štirje »Celulozarjevi« reprezentanti Pionirska reprezentanca Slovenije, v kateri so bili tudi štirje plavalci Celulozarja, je 9. julija v Bad Gleichenbergu premagala pionirsko reprezentanco avstrijske Štajerske s 67:53. V štafeti 4 x 100 m crawl je bila Slovenija prva s časom 4:41,5, v njej pa so plavali kar trije Celulozarjevi plavalci: Franc Čargo, Zlatko Gelb in Ljubo Potočnik. To je bil prvi nastop Celulozarjevih pionirjev v reprezentanci Slovenije na tujem. v. n. V četrtek, 21. julija je v Domu svobode v Krškem nastopil s sporedom pesmi iz Latinske Amerike znani zbor Magnifico iz Skopja. Zanimanje za nastop je bilo zelo veliko, tako da so morali razen rezervnih sedežev prodajati tudi stojišča. Omeniti pa je treba slabo organizacijo, saj dvorana sploh ni bila ozvočena in poslušalci v zadnjih vrstah večkrat niso slišali pevcev. Na plakatih je pisalo, da prodajajo vstopnice pri blagajni Doma svobode, toda navedena nista bila ne datum ne čas. Zato pojasnilo, da je splošno znano, da so pri takih nastopih vstopnice naprodaj teden dni naprej, nikakor ni na mestu. Razen tega so nekateri hodili kupovat vstopnice kar k blagajni-čarki na dom, zato ni čudno, da kaki dve uri pred nastopom, razen rezervnih sedežev, skoraj ni bilo mogoče dobiti vstopnic. Zgo- ■ ZAVOD ZA KONTROLO tehtnic iz Celja je te dni preizkušal natančnost tehtnic v vseh sefiov-skih lokalih. Kontrola tehtnic, ki je zajela tudi okolišne kraje, zagotavlja potrošnikom, da bodo poslej povsod dobili natančno količino naročenega blaga. ■ PRED DNEVI JE STRELA ubila Jožeta Zidarja, 69, iz Malega kamna. Zidar je pred nevihto zbežal s polja domov. Med potjo je vedril pod hrastom ob cesti, komaj 100 m od svojega doma, tam pa ga je ubila strela. ■ ODZIV NA NEDAVNO krvodajalsko akcijo na Senovem je bil lep, kri pa je darovalo 240 prostovoljcev. Nekateri so dali po 4 del, drugi po 2 del krvi, več prijavljencem pa krvi iz zdravstvenih razlogov niso vzeli. Občani na Senovem so darovali 52 litrov krvi, za kar jim izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. ■ RUDARSKI UPOKOJENCI, ki so bili ob prazniku rudarjev (3. julija) obdarovani z ročnimi urami, se sindikalni organizaciji in kolektivu rudnika najlepše zahvaljujejo. Upokojeni rudarji so hvaležnost sindikatu izrekli prek dilo se je tudi, da so za nekatere sedeže prodali po dve vstopnici. Čas bi že bil, da uprava Doma svobode uredi prodajo vstopnic, saj je že skoraj navada, da dobijo nekateri vstopnice kar na domu blagajničarke, ali pa pri vratih blagajne. Izdajo rezerviranih vstopnic je treba urediti tako, da jih bodo naročniki dvigali pri okencu in ne vratih blagajne. VVaterpolisti pridno vadijo Vaterpolisti Celulozarja se že 2 meseca pripravljajo na tekmovanje v letošnjem letu. Poleg članskega prvenstva SRS bodo so-delovali tudi v ligaškem tekmovanju za pokal PZS. Trening vo- -di novi trener Rudi Iskra. svojega predstavnika Dominika Abrama z željo, da bi še dolgo ostali v spominu aktivnih rudarjev. B DRUGA IZMENA RUDARJEV se je že vrnila z letovanja v Vrsarju, na oddih pa je odšla tretja izmena. Tudi rudarji, ki so bili v drugi izmeni, so zelo zadovoljni z letovanjem. Smolo so imeli le z avtobusom, ki se je pokvaril na povratku in so morali čakati na popravilo celih 10 ur. ■ LETOŠNJE DEŽEVJE povzroča kmetovalcem precejšnje skrbi, ker ne morejo pravočasno spraviti svojih pridelkov. Z zaostanku je predvsem žetev domače vrste pšenice. Matični urad Krško Junija doma ni bilo rojstev. Poročili so se: Maks Zgomba, študent iz Krškega, in Lijana Vanelli, študentka iz Trbovelj; Josip Staro-verski, kovaški mojster iz Sevnice, in Ema Kapler, delavka iz Ravni pri Vel. Trnu. Umrla sta: Antonija Ban, posestnlca iz Vojnika, 70 let, in Franc Gomilšek, soc. podpiranee iz Goleka, 60 let. NOVO V BREŽICAH Težave mladine, ki končuje osemletko Ni dolgo tega, kar je šolski zvonec oznanil konec pouka in s tem tudi konec skrbi šolarjev-za dva meseca. Za mladince, ki so končali šolo, pa so se skrbi šele začele. To so predvsem skrbi zaradi iskanja štipendije ter učnih in delovnih mest. Vprašanje, kako ugoditi željam otrok, ki končujejo šolsko obveznost, se iz leta v leto zaostruje. Vzrokov za to je več, najvažnejši pa so tile: — ostanek nevključenih iz prejšnjega leta, — težnja, da bi dosegli poklic otroci vseh slojev, — vedno manjša priora vi je-nost otrok ostati dorna na kmetiji, — ostrejši kriteriji za učni uspeh v osnovni šoli, — primernejše planiranje kadrov v gospodarstvu In družbenih službah, — materialna nesposobnost staršev za vzdrževanje ovrok v internatih in domovih, — večji redni nrir^.siek mladine, kot so potrebe po kadrih v naši občini, — v veliko primerih zasedena delovna mesta s neprimerno strokovno usposobljenimi kadri v naših delovnih organizacijah, izvodnji. Ker je v občim Krško razpisanih samo 87 prostih učnih mest in 20 štipendij, se vsiljuje vprašanje, kam z ostalimi. Še bolj pereče pa je vprašanje, kam z dekleti, saj je prostih učnih mest samo 7, deklet, ki bi se želele izučiti, pa je 66- Toda to še ni vse. Večini deklet, ki so se odločila za šolo II. stopnje, po vsej verjetnosti ne bo mogoče ugoditi, kajti da bi se lahko šolale, potrebujejo štipendijo. Koliko bo letos štipendij v krški občini, pa smo že povedali. Poleg deklet, ki letos končujejo šolsko obveznost, je še okoli 40 deklet, ki od lanskega leta čakajo na uk oziroma zaposlitev. Do sedaj smo obravnavali samo učence in učenke, ki imajo popolno osemletko. Razen teh pa je v krški občini še 46 fantov in 40 deklet, ki so končali šolo v 7. razredu in v nižjih razredih in se želijo takoj zaposliti, ker vedo, da se brez popolne osemletke ne morejo vključiti v uk. Pri zaposlovanju mladine s 15 leti pa nastajajo težave, ker se podjetja dražijo predpisa, da mora biti fant star 18 let, da se lahko zaposli. Nekoliko lažje zaposlovanje po končani šoli je pri dekletih, na primer v šiviljskih delavnicah. Kot smo že omenili, pa je deklet preveč oziroma mest v LABODU in LISCI premalo, da bi lahko vključili dekleta, ki čakajo na zaposlitev iz prejšnjih let, in vsa tista, ki letos končujejo šolo. će računamo na zaposlitev omenjenih deklet, potem nikakor ne bodo prišle v poštev poročene žene, ki jih je pri Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 145. Ker sta na območju občine v glavnem le dve podjetji, ki bosta letos še sprejemali žensko delovno silo in ki bosta po predvidenem planu zaposlovanja sprejeli največ 70 oseb, bo zaposlovanje glede na število deklet in poročenih žena zelo težko. F. P. VESTI IZ KRŠKE OBČINE DROBNE S SENOVEGA BREŽIŠKE VESTI ^ __t NOVI ZAKON O GOZDOVIH Poglejmo nekaj glavnih značilnosti statuta, ki se nanašajo na gospodarjenje z gozdovi občanov. Statut poudarja sodelovanje vseh lastnikov gozdov v upravljanju in gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Vsi kmetje, lastniki gozdov, Predstavljajo zbor kmetov — lastnikov gozdov na določenem področju. Zbor teh kmetov izvoli enega ali več predstavnikov v svet kmetov — lastnikov gozdov pri gozdnem obratu ta pa izvoli svoje predstavnike v delavski svet gozdnega obrata in delavski svet celotnega podjetja. Kakšne so pravice zborov kmetov v gospodarjenju z gozdovi? Kar naštejmo jih! Rapravljajo o planu sečnje in gozdno gojitvenih del za svoje področje ter dajejo pred-*oge za uspešnejšo izvršitev postavljenih nalog. Razpravljajo in dajejo predloge k ceniku del, ki ga sprejme delavski svet podjetja. Dajejo predloge o izvajanju investicijskih in vzdrževalnih del v svojem območju. Seznanjajo se s časom in načinom odkazovanja drevja 2a posek ter s količinami, določenimi za redno, lastno uporabo. Dogovarjajo se za samoprispevek, če želijo pospešiti investicijsko gradnjo na svojem obtaočju. Občasno se seznanjajo z rezultati poslovanja podjetja in * njegovim poslovnim programom. Sodelujejo pri obravnavi načrtov, ki odrejajo potrebe gozdne proizvodnje na njihovem območju. Volijo predstavnike v svet kmetov — lastnikov gozdov pri gozdnem obratu. Dajejo predloge, kako izboljšati delo in medsebojne proizvodne odnose s podjetjem. Kot predstavniški organ kmetov — lastnikov gozdov iz območja gozdnega obrata pa opravlja svet kmetov predvsem tele naloge: » Razpravlja o osnutku gozdno gospodarskega načrta na svojem območju in daje pripombe, ki zadevajo gospodar, jenje z zasebnimi gozdovi. Razpravlja in sprejme predlog sečnega plana in plana gozdnogojitvenih del na območju gozdnega obrata za zasebne gozdove. Razpravlja o predlogih zborov kmetov — lastnikov gozdov o investicijskih in vzdrževalnih delih ter sprejme končen predlog teh del. Pregleda predloge k ceniku del, ki so jih dali zbori kmetov, in izdela končen predlog. Razpravlja o uresničitvi plana in predlaga ukrepe, da se uresničijo načrti v zasebnih gozdovih. Razpravlja o pritožbah kmetov, naslovljenih na delavski svet podjetja in daje k pritožbam svoje mišljenje. Daje predloge za uvedbo samoprispevka in sestavlja gradbeni odbor, če iz samoprispevka financirajo gradbena dela. Podeljuje štipendije otrokom kmetov — lastnikov gozdov v okviru količine, ki jo za štipendiranje območja gozdnega obrata določi delavski svet podjetja. Daje predloge k osnutku pravilnika o lastni uporabi lesa in obravnava ter sprejme sklepe o izredni lastni uporabi lesa, ki pa jih potrdi SDE gozdnega obrata. Po določilih KGP Brežice mora podjetje narediti tudi pravilnik o določanju količin lesa za domačo uporabo. Tudi ta pravilnik odobri svet kmetov — gozdnih posestnikov, poleg delavskega sveta obrata in podjetja. Ta pravilnik določa, koliko lesa lahko v okviru zmogljivosti posameznega gozda porabijo zase lastniki gozdov. V praksi to poteka takole: Strokovne službe obrata in podjetja ugotovijo celotno lesno maso, ki jo je mogoče v enem letu posekati. Po večletnih izkušnjah se ugotovi, koliko od tega lesa so porabili lastniki gozdov za domačo rabo in koliko lesa je šlo v prodajo. Običajno se to ugotavlja za območje ene občine. To potem obravnavajo zbori in sveti kmetov — lastnikov gozdov. Ko določeno količino lesa, namenjenega za posek, potrdi še občinska skupščina, jo razdeli na posamezne gozdne posestnike posebna komisija pri gozdnem obratu. V njej sodeluje tudi član sveta kmetov. Razdelitev mora nato potrditi še svet kmetov — gozdnih posestnikov. Isti postopek je pri odobravanju izrednih količin lesa za domačo uporabo (ob novogradnjah, popravilu gospodarsluh stavb ipd.). Devet milijard nemških mark v Novem mestu Nehote sem natančneje pogledal bankovec, ki ga je gospod s temnimi očali položil na mizo: lO.(KK) DM (nemških mark)! To je toliko kot 20 nemških delavskih plač ali dva volskwagna ali pa . . . Poizkusil sem preračunati v dinarje po uradnem kurzu 312,5 S din za eno marko: najprej sem dobil 3125, potem pa nekaj čez tristo tisoč in šele ko sem si pomagal z dogorelo vžigalico iz pepelnika in po prtu preverjal decimalna mesta, sem ugotovil, da gre za tri milijone sto petindvajset tisoč starih dinarjev! Gospod je opazil mojo osuplost in se nasmehnil. Danes, ko prihajajo v Jugoslavijo na počitnice znani filmski igralci, politiki in bančniki, ne bi bilo nič čudnega, če bi bil med njimi tudi kakšen bogataš, ki mu pomeni bankovec za 10.000 mark komaj drobiž. Kaj ko bi ga intervjuval? Beseda ni konj! Vprašal sem po naše, saj ne vem od kje je človek prišel, in kmalu bi me kap — odgovoril je v lepi slovenščini. Malce nezaupljiv in zadržan je prosil, da ne bi napisal njegovega imena, ker ne želi priti v javnost. »Kako pa?« »Kar gospod X' mi recite!« »Kje pa živite?« »Na Dolenjskem.« »Ste zaposleni?« Prikimal je in nič kaj mu ni bilo videti, da mi je pripravljen povedati kje. »Kaj pa družina, sorodniki?« »21ahta je strgana plahta!« No, sem si mislil, velike jerbščine naj ne pričakujejo. ZAKLAD? Nekaj bankovcev iz rumene ovojnice gospoda X. Sicer pa gospod X niti še ni tako star. Lasje, ki si jih češe gladko nazaj, so ponekod že posrebreni, vendar so možaka rjeve roke, vrat in gladko obriti obraz, kolikor ga je bilo videti izza širokih očal z dioptrijo, še tako dobro ohranjeni, da mu ne bi prisodil OBČANI, DELOVNI! ORGANIZACIJE! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO je uvedla posebno namensko varčevanje za nakup, graditev in obnovo stanovanj LASTNO STANOVANJE si lahko priddbite z varčevanjem, z vezanjem sredstev delovne organizacije ter s posojilom banke! Vključujte se v novo obliko varčevanja! Vsa pojasnila dobite pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI NOVO MESTO ter pri njeni podružnici v KRŠKEM, kakor tudi pri njenih ekspoziturah v TREBNJEM in v METLIKI. več kot 48 let. Oblečen je bil v sivo poletno obleko iz li-stra, pletene čevlje, roza srajco in imel na pol zavezano kravato z drobno rožastim vzorčkom . . . »Koliko imate denarja?« »Ne vem.« »No, recimo, pri sebi.« »Gotovine?« »Da.« Iz notranjega žepa je potegnil debelo rumeno ovojnico, jo odprl in položil na prt vi- sok kupček novih in obrabljenih velikih bankovcev. Skrivnostno se je smehljal: »Vzemite svinčnik in računajte!« Bral mi je astronomske številke z bankovcev, jaz pa sem marljivo beležil. V žepu je imel še nekaj kovanega drobiža. Na koncu je rekel: »Seštejte!« Potegnil sem črto in suma sum a rum: • 8 milijard 854 milijonov I l v*-. »Tale bo menda najvišji...« je smehljaje se dejal v našem pomenku gospod X, ko nam je razložil po mizi svoje »skromno premoženje«: milijone in milijarde nemških mark ... in 508.872 nemških mark ali dobrih 25(57 milijard S din! • Mogoče sem kdaj videl skupaj milijon ali dva dinarjev, mogoče tri milijone ... 2500 milijard dinarjev pa pomeni skoraj tri l?tne proračune SFRJ! Gospod X je dvignil očala za dober centimeter, me izpod njih resno pogledal in rekel: • »Na žalost ne morem z njimi ničesar kupiti. To so inflacijske marke iz leta 1923 in prej . . .« Kot da je odprl mrzel tuš. Takoj sem se spomnil na čase nemške krize po prvi svetovni vojni, ko je stala zemlja danes milijon, jutri že kar 2 milijona mark. Za denar, ki ga je razstavil gospod X po mizi pred menoj, bi takrat lahko dobil kvečjemu eno moško obleko. »Majhna numizmatična zbirka,« se je skromno nasmehnil gospod X. »Poglejte, tu so še ruski rublji, grške drahme, stare italijanske lire, madžarske krone, pa nekaj okupacijskega denarja iz zadnje vojne. Posebnosti? No, morda tehle 10 frankov kraljevine Srbije, pa tale rumena ameriška denarna vrednotnica, pretiski kron na dinarskih bankovcih nekdanje SHS. Vas zanimajo kovanci? Tale rimski »Maksimiljan«, star ogrski zlatnik, morda srebrnih 6 krajcarjev? Vesel sem tudi tegale drobiža: sold iz leta 1749, arabski bakrenjak, nekaj drugih srebrnikov, ameriški srebrni dolar iz leta 1884 . . .« »že prav, že prav,« sem odsotno prikimaval. Z milijarderjem torej ni nič! Napisal sem pa le: če bi jaz skoraj nasedel, bi tudi kakšen natakar, trgovec ali površen bančni uradnik lahko čez noč »obogatel«, drugo jutro pa ugotovil, da mu je ostal samo še — dolg nos . .. M. MOŠKON Pol milijona alkoholikov v Zahodni Nemčiji Po neki najnovejši statistiki je v Zahodni Nemčiji okrog pol milijona alkoholikov, ki so nujno potrebni zdravljenja. Od tega je deset odstotkov žensk in devet odstotkov mladine pod 25 leti. Število alkoholikov se vsako leto poveča za okrog 10 odstotkov. V vsaki zahodno-nemški občini z 4000 prebivalci lahko računajo s 40 alkoholiki, med njimi so 4 ženske in 4 fantje ali dekleta. Klinike poznajo vse številnejše primere notoričnega alkoholizma tudi že med 17-let-niki. Solo truplo v hotelski sobi Z enajstimi vbodljaji po vratu in hrbtu so našli pred dnevi v nekem frankfurtskem hotelu golo truplo 28-letne sobarice Hildegarde Braun. Hil-degard je bila zaposlena v hotelu kot sobarica, razen tega pa se je ukvarjala še s »postranskim zaslužkom«. V istem hotelu so aprila 1963 odkrili truplo neke druge pripadnice »lahke obrti«. V bližini te hiše so januarja letos odkrili truplo zloglasne dami-ce Helge Matura s prerezanim grlom. Storilca doslej niso odkrili. Ta umor je vzbudil prav takšno pozornost kot umor Rosemarie Nitribitt leta 1957, ki prav tako do danes ni pojasnjen. V Zahodni Nemčiji je bilo po drugi svetovni vojni umorjenih okoli 200 prostitutk. Okoli 70 umorov doslej ni bilo pojasnjenih. Dolenjska pred 65. in pred 15. leti (NA NOVOMEŠKI GIMNAZIJI) je bila ustmena matura 18-, 19. in 20. julija. Delalo jo je 17 osmošolcev. Predsedoval je g. deželni šolski nadzornik P. Končnik. Trije so dobili odliko- Anton Detela iz Ljubljane, Fran Kralj iz Krope in Jožef Wolf iz Luckenbacha na Pruskem klerik stiškega samostana. Osem drugih je prestalo zrelostno preizkušnjo z ugodnim uspehom, pet so jih odložili za dva meseca, enega za celo leto- (DELA ZA VODOVOD NOVOMEŠKI) vrlo napredujejo-Za reservoir pri Božjem grobu je zemlja skoraj popolnoma izkopana in se kmalu prične z betoniranjem. Jarki za cevi so izkopani ali tudi izstreljeni nekako do oolo-viice daljave do studenca. Položenih je že tudi dokaj železnih cevi j. Upravičeno je torej upanje, da bo vodovod za mesto gotov do jeseni. (JAVNA ZAHVALA). Pre-blagorodni gospod dr. Robert Gorianv in milostljiva njegova soproga blagovolila sta izročiti podpisanemu županu povodom njune srebrne poroke svoto 200 K v razdelitev med občinske ubožce. Za ta blagodušni dar izreka podpisani župan blagima darovalcema prisrčno zahvalo. — V Kandiji, dne 13. julija 1901. — JOS. ZURC, župan občine Šmihel — Stopiče- Dolenjske novice, 1. avgusta 1901 GLAVNI TRG JE ŽE TLAKOVAN Po večmesečnih pripravah, ki so zahtevale zaradi neenotnih stališč različn'h faktorjev, ki soodločajo pri ureja nju Novega mesta, več časa kakor bi to morda bilo potrebno, so tlakovalci 19 julija položili prve kocke ob Kandijskem mostu in nato vsak dan bolj hite. proti sredini mesta. 1 avgusta je bil glavni trg dotlakovan! Tlakovalo; so dohiteli delavce »Pionirja«, ki polagajo robnike, zdaj pa bodo odšli v Kočevje, kjer b do prrv tako tlakovali cesto skozi mesto. GIBANJE PREBIVALSTVA V OKRAJU KOČEVJE V juniju se je rodilo v kočevskem okraju 38 otrok; od teh je 20 dečkov in 18 deklic. Umrlo je 20 oseb, porok pa )?. bilo 22. MUHASTO VREME V BELI KRAJINI Letošnje leto nam prinaša v Belu krajini rekordno število nesreč Zaradi strele smo imeli že 4 smrtne žrtv-j več požarov in manjše poškodbe na hišah. Dolenjski list, 3. avgusta 1951 N LU OC < Q O oc 00 97. — Planili so tja, kjer so domnevali jamo, in kopali. Tu je bil cel nedotaknjen sneg. Poskušali so drugje, a spet brez uspeha. Vihar je tulil vedno glasneje, tako da so se možje komaj še lahko sporazumevali med seboj. Pripeljali so pse, toda veter je bil premočan. Psi so nedoločno begali sem in tja ter se upirali vetru, da jih ne bi pometal nekam v dolino. Miha in Činč sta se ločila od ostalih in iskala zase. »Činč, zdaj gre zares!« je rekel Miha in s tresočo roko potrepljal činča po vratu. »Tu nekje leži človek, ki se bo zadušil, če ga ne najdemo pravočasno!« 98. — S smrčkom tesno ob tleh je krožil činč po snegu. Naenkrat se je ustavil in začel mrzlično kopati. Miha je pritekel z lopato in pomagal psu odmetavati sneg. Prihiteli so še ostali in delali, da je sneg kar frčal naokoli. Toda takoj so razočarani prenehali. Saj to je cel, nenačet sneg! Tukaj gotovo ni jame. Činč pa je medtem skočil v izkopani ja-ek in ril poševno naprej. Zdaj je bil vonj po človeku razločnejši. V jarku ga veter ni mogel tako naglo raznašati in pes je že čutil smer, od kod prihaja. Nekaj trenutkov so ga začudeno gledali, potem pa se razumeli. 99. — Kopali so izmenoma. Najprej je kopal Čine in določil smer. Potem so priskočili Miha in njegovi sodelavci ter odmetavali sneg v označeni smeri. Nato je spet skočil v jarek Činč in znova določil smer, v kateri naj kopljejo naprej. Delali so kot obsedeni. Jarek je bil že najmanj pet metrov dolg, globok pa skoraj štiri metre, činč pa je še vedno ril poševno v sneg. Močan veter je moral zanesti Frančkov vonj precej daleč od mesta, kjer so ga zakopali. Zdaj je bil Franček pod snegom že skoraj poldrugo uro! Vsak čas mu lahko zmanjka zraka. 100. - Miha je \kt^' Tre- nutek kasneje so PuflW< Prcmražc-nega Francka i" **g^5'-«g2 *te se mudili,« je menil ta. >> ?raka sem še mel, ko ste jK^^ffi?! bilo kaj narobe?« Pripoved^ t tlho»«J se je zgodilo. Nekaj časa je k^>otem pa je rekel: »Da, saj se* ^i^fgJSte dirjali po snegu in koP* . v; o J ta«, Ali ste vi mene kaj shf \ s *,mah. pran. ček ni povedal *»p£^^> Kaj se dogaja in da je »jf^tfT u «a vse grlo kričal v luknji po" Gostilna v sodu na „Veselici" To nedeljo, 7. avgusta, bo na »Veselici« veselica, na kateri bodo gostom predstavili novo pridobitev — Najprej sem kupoval sod zato, da bi si v njem uredil bivališče, je povedal poslovodja gostinskega obrata na Veselici Lojze Medle. — Potem sem se domislil, da bi ga lahko postavili v vinograd in da bi bil za goste najbrž privlačna zanimivost. Po razgovoru z direktorjem so 10 hektolitrski sod kmalu pripeljali. Kupili smo ga za 60.000 dinarjev od metliške zadruge. Že teh nekaj dni, kar sod stoji v vinogradu sredi trt in ga urejamo, se je pokazalo, da je gostom všeč. Neki Švedi so vse deževno popoldne preživeli v njem in skozi urezana okenčka opazovali Metliko v dežju. Sod bo dobil še slamnato streho, rad pa bi dobil tudi sodarja, da bi nad mizo v sodu nastavil pipo, skozi katero bi si gostje lahko sami natakali pijačo. Na zunanji strani soda nenameravamo pritrditi zabojček s pijačo- — Kdaj bo vse to gotovo? — Na nedeljski veselici, ki bo 6. avgusta, bomo sod »odprli«. Da bi si takrat lahko vsakdo ogledal našo pridobitev, bomo v sodu organizirali pokušino vina. Fant bo peljal (seveda proti plačilu!) dekle v sod, kjer bosta točaja v narodnih nošah postregla s pijačo. Po tej prireditvi bomo v sodu stregli kot v vseh drugih gostinskih sobah. V njem je prostora za 12 gostov. Kot nalašč za manjšo zaključeno družbo. Pridite! Mar smo mogli odreči? 11. B. Snežni metež v juliju Čeprav tudi letošnje poletje za prebivalce Kolime na skrajnem severovzhodu SZ ni milo, je tamkaj metež v juliju izreden pojav. Neki večer je gost sneg zasul mesto Su-suman in njegovo okolico. Prekril je večji del mesta in tako onemogočil skoraj ves promet in delo v nahajališčih zlata. Zanimivo je, da je nekaj dni pred tem vladala v Susumanu vročina 30 stopinj Celzija. Na pobočjih v bližini Ma-gadana je obležal sneg še od lanske zime, zato so prišli na račun smučarji, ki jim ni bilo treba prekiniti treninga PIONIR - Pozemne Stavby 2318:2267 Kegljaški klub PIONIR je med prazniki gostil kegljaško ekipo POZEMNE STAVBV iz Bratislave. Simpatični gostje so tako vrnili obisk kegljačev PIONIRJA na češkoslovaškem. Obe ekipi sta se na dan vstaje srečali v tekmi 6 x 100 lučajev, ki je bila na kegljišču Vrhovnik. Zmagali so domačini z rezultatom 231H-.2267. V soboto sta obe ekipi odigrali še eno tekmo v Dol. Toplicah, tokrat po načinu gostov, kjer enako število tekmovalcev meče ha štiri različne figure. Kljub vodstvu 50 točk po tretjem načinu, so morali gostje na koncu prepustiti zmago domačinom. Rezultat je bil 1711:1697 v korist PIONIRJA. Gostje so bili s srečanjem zelo zadovoljni in želijo, da bi ta postala tradicionalna. SMEH STOLETIJ Skladatelja Rossinija so že za življenja zelo slavili in sklenili, da mu postavijo spomenik. Ko so ga prijatelji obiskali in prosili za dovoljenje, se je zelo začudil, koliko bo ta reč veljala. Zato jim je rekel: »To je preveč. Predlagam vam, da daste ta denar meni, jaz pa vam obljubim, da bom vsak dan do smrti stal po nekaj ur na trgu, kjer nameravate postaviti spomenik.« Rossinijev učenec je prosil učitelja, če mu sme zaigrati dve melodiji, ki ju je sam skom-poniral. Brž ko je učenec odigral prvo skladbo, je Rossini smehljaje se dejal: »Druga mi bolj ugaja.« Rossini je bil povabljen na premdero glasbenih del skladatelja, ki ga ni trpel niti kot človeka niti kot umetnika. Po koncertu je stopil k Rossini j u avtor sam in ga vprašal, kako mu je izvajanje ugajalo. »Kako naj vam rečem... Nekaj mi je ugajalo, nekaj pa ne,« je odgovoril veliki glasbenik. »Kaj vam na primer ni ugajalo?« »Glasba mi na primer ni prav nič ugajala,« odgovori zlobno Rossini. H Gioacchinu Rossini ju je prišel Meverbee- I rov nečak in ga prosil, naj bi poslušal njegovo [ I žalno koračnico, ki jo je zložil za pogreb svo- jj g jega strica, in nato povedal svojo sodbo. Moj- I i ster ga je potrpežljivo poslušal, in ko je j I dečko nehal igrati, mu je dejal: »Po pravici povedano, ljubše bi mi bilo, če 1 i bi umrli vi in bi vaš stric uglasbil žalno ko- 1 I račnico za vaš pogreb.« S B Mlad skladatelj, ki je znanemu glasbenemu i I pedagogu zaigral svojo novo skladbo, je hotel I I vedeti, kako mu ugaja. Rossini je dejal: »Sijajno. Močnejši ste od Boga. On je ustva- I l ril svet iz kaosa, vi pa ste ustvarili kaos.« Dr. Brat ko Kreft: (4) Jurčič in njegov roman .Drseli brat' Ni si mogel ustvariti lastne družine, toda vse njegovo življenje in delo, tudi novinarsko in politično, priča, da mu je Kot gorečemu patriotu in pisatelju bilo vse slovensko ljudstvo tista družina, ki ji je posvetil vse sile in vso ljubezen, ne da bi kdaj koli zašel v živioslovenstvo, ki sta ga takrat predstavljala Bleiweis in njegova srenja naše jalove jare gospode s svojim sebi enakovrednim literarnim idolom Jovanom Veselom-Koseskim. Jurčič je bil nemirna in silno delavna natura. Dva dni pred smrtjo (leta 1881) je še objavil v »Slovenskem narodu« ironično pripombo »Vredna na-pitnica«, ki jo je napisal na račun nemškutarstva in njegovih vodnikov, ko je že ležal na smrtni postelji. ' Stritar je leta 1882 objavil v Ljubljanskem zvonu pesem »Jurčiču v spomin«, kjer pravi: ...usoda Prijazna ni ti bila žive dni; Ubožen sin ubožnega naroda Bridkosti mnoge si okusil ti. S pogledom mračnim si po svetu hodil, In svet te mnogokrat je krivo sodil. Cvetic veselja nisi bral kraj pota, Nemiren potnik ti — deseti brat. Ti nisi tihega iskal si kota, kamor ne pride te nemir iskat: Ljubezen žene ni te grela, — lica Ni gladila otročja ti ročica. Zaradi nemirnega in težkega življenja imenuje Stritar v tej pesmi Jurčiča — desetega brata, kar je uporabil Jože Pahor tudi v naslovu svojega biografskega romana o Jurčiču. Čeprav so Stritarjevi stihi okorni po svoji obliki, zadeva z njimi v živo razen stiha, ko pravi, da je hodil Jurčič po svetu z mračnim pogledom. Tu je Stritar podložil svoje svetobolje tudi Jurčiču kakor že predtem Prešernu. Jurčič je svoja razočaranja in bolesti premagoval z delom in skušal širiti vero v življenje in človeka, kar priča med drugim tudi njegov neizčrpni ljudski humor s svojimi živimi zastopniki, ki so na gosto posejani v njegovih delih. Leto 1866 pa ni pomembno za našo literarno in kulturno zgodovino le zaradi tega, ker smo dobili takrat ne zgolj po zgodovinski statistiki prvi roman, marveč hkrati Gvido Birolla: Lovro se sreča z Desetim bratom (ilustracija iz knjige »Deseti brat«) tudi že klasičen roman v tistem smislu, kakor sta klasični deli naše dramatike Linhartova »županova Micka« in »Matiček« — toda s častno izjemo, da je »Deseti brat« napisan brez tuje literarne predloge, da je ves, kar ga je, Jurčičev, to se pravi naš. In vendar »Deseti brat« ni v tem letu edino pomembno in trajno dejanje dvaindvajsetletnega Jurčiča. Tu je še drugo dejanje, ki je enako pomembno, ne oziraje se na to, da so pri njem udeleženi vsi trije slovensko-dolenjski pisatelji Levstik, Stritar in Jurčič, toda glavno pobudo za to zmagovito dejanje je po vseh dosedanjih izpričilih dal vendarle Jurčič. Istega leta 1866 — pred sto leti — so ti trije Dolenjci, ki so bili osrednje osebnosti naše takratne književnosti in kulture, izdali novo izdajo Prešernovih »Poezij« z znamenitim Stritarjevim estetskim uvodom. S to izdajo, na kateri sta podpisana Jurčič in Stritar, in s tem uvodoma so naposled vsaj večino takratnega našega kulturnega sveta prepričali, da je genij slovenstva Prešeren, in ne Koseški. S tem, za tiste čase pogumnim in jasnovidnim dejanjem, ki je bilo manifestacija in demonstracija obenem, je dobil Prešeren sedemnajst let po svoji smrti in dvajset let po izidu »Poezij«, ki so izšle proti koncu leta 1846 z letnico 1847, naposled popolno zadoščenje in priznanje. To ni bilo pomembno le za Prešerna in njegovo delo, niti le za te tri Dolenjce, marveč je bilo odločilno za ves naš nadaljnji literarni in kulturni razvoj. ..IN EN JUR V S^JERr.EJU 27. julija zjutraj se je nasm^hrj a5^Ka sreča Pol detu Potoearju iz Gor. Brezina. Q^?tje]™eju, ko je naletel na tega jurčka — V/ete*. • a Je visoka 26 cm, klobuk pa ima obseg Vgerne-.22 cm! Takega velikana ne pomni nobefl" Jcan. 1800 otrok so n^" Plavati 1 Plavalni klub Olulozar je »PjV Ue"i'rj» pia. = 1 kot vsako leto tudi letos or- d WaVal i gani/iral plavalne tečaje. Ta- tečajn?a k'u^* M i ko se bodo lahko tisti, ki še «|tako da5 ,N,d'n 1 i ne znajo plavati, naučili tc ^ fp ' *e ne zn J»k0 m I veščine v treh plavalnih teta- rati,5iu ne znajo do 1 i jih, ki botlo trajali po 14 dni. bro Il^^^ujejo teča- = j Prvi tečaj se je začel 15. ju- je. k,ubu Cclulo- I S lija in ga obiskuje 25 otrok, JJ| |3 "ati posebno m i ki so skoraj že vsi prieeh P"^ »učim^ J« v okviru g I plavati. Drugi plavalni tečaj ak^'^tn Plavanja« H I s« je začel 1., tretji pa se bo v ',"{ilo nT? j" »bsloja P 1 15. av-Rusta. Tečaje vodi Ziv kjjjV« P'aVati več kot | g ko Scbek, ki je pred kratkim Pogled iz zraka na Poreč, kJeLV'tii^P/'^ivelo počitnice tudi mnogo naših bralcev. V bližini Materade i"1 Jffi ^Unjš£e hišice številna dolenjska podjetja in ustanove v oK*1 Ke skupnosti občine Krško. Več dni programa oh 12. avgustu Črnomaljčani bodo letos prvič praznovali občinski praznik 12. avgusta, v spomin na ta dan leta 1941, ko so partizani napadli sovražno postojanko v Vranovičih in s tem začeli oborožen upor proti okupatorju na črnomaljskem področju. Ker mineva letos že 25 let od vstaje slovenskega ljudstva in četrt stoletja od zelo pomembnih dogodkov za vso Belo krajino, bodo občinski praznik še posebno slovesno proslavili. Pripravili so tridnevni program prireditev, na katere prisrčno vabijo prebivalce domače in sosednjih občin ter vse prijatelje Bele krajine od drugod. V ČETRTEK, 11. AVGUSTA: ob 18. uri bo v osnovni šoli otvoritev gospodarske razstave, na kateri bodo vsa večja podjetja razstavila izdelke in prikazala svoj razvoj. Ob 19. uri bo v Domu ljudske prosvete odprta razstava NOB, ki jo pripravlja Belokranjski muzej v sodelovanju z občinskim odborom ZZB Črnomelj. Ob 20. uri bo na rokometnem igrišču svečan zaključek delavskih športnih iger s podelitvijo priznanj. Ob 21. uri bodo gojenci mladinskega odreda predvojaške vzgoje uprizorili napad na Vranoviče, taborniki pa bodo poskrbeli za ognjemet na Griču. Prižgali bodo tudi kresove po vseh okoliških gričih. / jt? PETEK, 12. AVGUSTA: Ob 17. uri bo slavnostna seja občinske skupščine, od koder bo delegacija ponesla venec pred spomenik padlim na Gričku. Ob 19.30 bo v Domu ljudske prosvete svečana akademija z domačimi izvajalci. SOBOTA, 13. AVGUSTA: ob IG. uri se bodo na rokometnem igrišču pomerile 4 ekipe za prehodni pokal občinske skupščine. Ob 20. uri bo na prireditvenem prostoru pod hotelom Lahinjo koncert godbe na pihala iz Hrastnika, zatem pa veselo ljudsko rajanje na prireditvenem prostoru, kjer bodo postavili klopi in stojnice, kakor tudi v hotelu. Na zabavi pričakujejo precej obiska od drugod, zato bodo pripravili vsakovrstne belokranjske spe-cialitete. Prihodnji teden bo krvodajalska akcija Letošnja krvodajalska akcija bo na področju občine Črnomelj od 9. do 12. avgusta. Ekipa transfuzijskega zavoda SRS bo 9. avgusta od- Otroško igrišče mestu ni v čast Pred leti so črnomaljčani na-jveč s prostovoljnim delom zgradili pod vrtcem na Gričku lepo otroško igrišče (edino v vsem mestu) z bazenom in tušem, ki je v poletnem času privlačilo množico otrok, uporabljali pa so ga tudi otroci iz vrtca, ki je le nekaj metrov vstran. Za vzdrževanje igrišča pa se nihče ne zmeni, zato je postalo tako za-nemarje no, da je zdaj mestu bolj v sramoto kot v čast. Ali je sploh znano kdo je za igrišče odgovoren in čigava last je? Vsekakor je to primer slabega gospodarjenja in razmetavanja družbene lastnine! NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE vzemala kri od G. do 16. ure v Semiču, v prostorih osnovne šole. 10., 11. in 12. avgusta pa bo njeno delo potekalo v Črnomlju, v stari osnovni šo-li, v Ulici Mirana Jarca 2-Tudi tu bodo poslovali ves dan od 6- do 16. ure. Na črnomaljskem področju so v preteklih letih pridobili že veliko prostovoljnih krvodajalcev, najpožrtvovalnejši med njimi pa so prejeli lani zlate ali srebrne značke. Lani je darovalo kri 690 ljudi; zlbrali so 205 915 ccm dragocenega zdravila. Ker postaja v sodobni zdravstveni službi kri vse bolj nenadomestljiva, hkrati pa se število prometnih in drugih nesreč vedno veča, potrebujemo v Sloveniji tudi vedno več konzervirane krvi, Obeta se lepa športna prireditev 13. avgustu bo v Črnomlju v počastitev občinskega praznika na športnem' igrišču tradicionalni rokometni turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe iz Karlovca, Duge Rese, Novega mesta in Črnomlja. Domače športno društvo namerava do tedaj igrišče lepo urediti. Popravili bodo kovinsko ograjo, uredili tribune za okoli 300 gledalcev, izboljšali bodo razsvetljavo in namestili reklamne talile domačih podjetij. Obnovljeno športno igrišče bo tako dostojno urejeno za veliko športno prireditev. s katero je mogoče rešiti pre-nekatero življenje. Občinski odbor RK v Črnomlju prosi vse zdrave občane, naj se prijavijo za odvzem krvi aktivistom RK na terenu, lahko pa pridejo tudi brez predhodnega obvestila določenega dne na odvzemal-no mesto. Jožetu v slovo V najlepših letih življenja je zapustil naše vrste Jože švajger, igralec NK Bele krajine iz Črnomlja. Igrati je začel v mladinskem moštvu, nato pa je bil stalen član prvega moštva, kjer je sodeloval več kakor 5 let. Bil je dober človek ter navdušen igralec in športnik ■ Vedeli smo, da je težko bolan, a vendarle smo upali, da ga bosta njegova trdna volja in športna odpornost vrnili igrišču. Bolezen je bila močnejša. Jožetovo mesto bodo zasedli mlajši igralci, ki se ga bodo še dolgo spominjali kot dobrega tovariša, zvestega prijatelja in športnik Soigralci NK Bele krajine Naravne lepote Kolpe privabljajo tabornike Splošno je znano, da življenje v naravi krepi telo in duh človeka. Zato kočevski taborniki tudi letos taborijo v Ku-žlju ob Kolpi, kjer bodo ob naravnih lepotah doline Kolpe in med dobrimi ljudmi preživeli 14 lepih dni. Kočevski taborniki se s prebivalci, posebno pa z mladino, zelo dobro razumejo. Tako so za praznik dneva vstaje skupno z mladino iz Kužlja organizirali v dvorani prosvetnega doma kulturno prireditev. Tu je o vstaji slovenskega naroda najprej spregovoril tovariš Turk, nato pa so mladinke iz Kužlja pele in recitirale partizanske pesmi. Taborniki so razen recitacij izved- Športne novice iz Osi i niče Športno društvo »Kolpa« iz Osilnice je med počitnicami pospešilo delo. Na sestanku članov društva so pregledali delo v I. polletju, sprejeli nove smernice za nadaljnji razvoj športa v osilniški dobni in imenovali komisije za posamezne športne panoge. Skle-nib so tudi, da se mora izboljšati disciplinas\n aktivnost članov. Naj-marljivejši so igralci in igralke namiznega tenisa, ki imajo vsak teden društveni turnir za vse starostne skupine. Razen tega imajo vsak dan reden trening. Na zadnjem turnirju je nastopilo 26 igralcev in igralk. Zmagovalci so bili: pri pionirkah Rozika Ožura, pri pionirjih Jožko Hudobivnik, pri mladinkah Stanka Radeka, pri članih pa je Janez Ožura ponovno dokazal, da je trenutno najboljši igralec namiznega tenisa v Osilnici. ■ Na šahovskem turnirju, ki so ga organizirali ob dnevu vstaje, je sodelovalo 10 pionirjev. Zmagal je Stane Cop s 7,5 točkami. Zanimivo je, da so prvih 5 mest zasedli pionirji iz iste vasi — Hrvatskega. POJASNILO V vesti »Češki jamarji na Kočevskem« (Dol. Ust — 14. jul. 1966) je bilo v drugem stavku po krivdi tiskarne izpuščenih nekaj besed, zaradi česar je bil tudi smisel stavka nekoliko spremenjen. Pravilno bi se ta stavek moral glasiti: »Ogledali so si 2elnske jame (kapniki), jamo pri Klin ji vasi (človeške ribice izredne velikosti), Ledeno jamo (večni led), Leono. rino jamo ter še neko jamo, ki so jo jamarji šele pred kratkim odkrili.« Ker so bile podčrtane besede izpuščene, bi se dalo sklepati, da je bila Ledena jama šele pred kratkim odkrita, kar pa ne drži in čemur je A. Arko v zadnji številki Dolenjskega lista tudi pravilno oporekal. li še dva humoristična skeča. Gledalcev je bilo precej z obeh bregov Kolpe. Taborniki iz Kočevja so postavili šotore na sadnem vrtu ob Kolpi. Za hrano skrbi tovarišica Turkova, ki je z njimj zelo zadovoljna, posebno zato, ker pojedo vse, kar jim pripravi. Tudi fantje so 9 kuharico zelo zadovoljni, saj jim je življenje v naravi izboljšalo apetit. Takih taborov bi bilo v dolini Kolpe lahko več, če bi mi sami znali ceniti naše domače kraje, ki so po svoji lepoti izredno zanimivi. Pri Brodu na Kolpi stojijo tudi šotori tujih turistov, kar je znak, ■ Osilniški odbojkaši so se pred kratkim pomerili z ekipo SD »Mladost« iz Cabra, ki so jo brez težav premagali s 3:0. Okrnjeno moštvo »Kolpe« je nastopilo tudi na turnirju v čabru, kjer so izpadli že v prvem kolu. Izgubili so z ekipo Gerovo II. s 5:1. ■ ŠD »Kolpa« se za odkritje spomenika v Osilnici, ki bo konec avgusta aU septembra, pridno pripravlja. Organizirati nameravajo turnirja v namiznem tenisu in odbojki, na katera bodo povabili moštva iz Kočevja, Delnic in Cabra. člani ŠD »Kolpa« bodo morali zgradiU novo igrišče, ker so s postavitvijo spomenika izgubili igrišče za odbojko. J. OŽURA da tudi tujci cenijo lepote bistre Kolpe. P. Š. VSO PODPORO IV. PLENUMU 14. julija je bila v Kočevju razširjena plenarna seja SZDL, na katero so bili vabljeni republiški poslanci, odborniki občinske skupščine in predsedniki krajevnih organizacij SZDL. Na seji so obravnavali dogodke in sklepe IV- plenuma na Brionih ter vlogo, ki jo ima in jo mora imeti ob tem Socialistična zveza. Poudarili so, da so pred člani Socialistične zveze odgovorne naloge pri doslednem izvajanju reforme. Seja je dala vso podporo sklepom IV. plenuma, še zlasti pa so poudarili vlogo človeka pri njegovih pravicah in v samoupravnih organih. Posled-nik občinskega odbora SZDL je udeležencem seje podal tudi glavne misli pisma predsedstva zveze konference SZDL Jugoslavije, ki je bilo objavljeno v dnevnem časopisju, —te KOČEVSKE NOVICE DROBNE IZ KOČEVJA ■ VRTIČKARJI SE PRITOŽUJEJO nad neprijetnim vremenom, ki jim dela škodo. Začela je gni-ti povrtnina, krompir ne kaže dobro in rast je v zastoju. Stalno deževje ovira zunanja dela. To najbolj občutijo gozdni delavci in gradbinci, čebelarji s strahom čakajo čebele, ki odlete na pašo, ker se jih ob nalivih malo vrne. ■ ČEPRAV SO PO UKINITVI osebnega vlaka Ljubljana — Kočevje uvedli več novih avtobusnih prog, je nekaj krajev še vedno brez prometnih zvez. V Grosuplje se zdaj pride le preko Škofljice, torej mora potnik po velikem ovinku, namesto da bi potoval direktno. Zadnje čase se sliši, da bosta na železnici uvedena dva motorna vlaka. To bo zelo ublažilo pereče vprašanje osebnega prometa v kočevski in ribniški občini. ■ ZAKLJUČNA DELA na prvem traktu nove osnovne šole so bila zaradi pomanjkanja materiala za nekatera obrtniška opravila nekaj časa ustavljena, jih pa zdaj hitreje izvajajo. Nameščati so začeli aluminijaste okenske okvirje, nato pa bodo vstavili steklo in opravili finomontažna dela sanitarij in svetlobnih objektov. Menijo, da bodo do pričetka šolskega pouka v jeseni razredi pripravljeni. Tudi dela na drugem traktu, kjer bo upravni del šole, hitro napredujejo in bodo končana do pričetka pouka. Te dni polagajo kable za zunanje priključke na električno napeljavo in priključke za telefon. ■ REGULACIJSKA DELA V Rinži za novo osnovno šolo dobro napredujejo. Kljub slabemu vremenu vozijo ves dan material iz mestnega kamnoloma. Struga Rin-že bo precej zožena, šola pa bo imela nekaj več prostora. ■ NOVEMU STANOVANJSKEMU bloku v Podgorski ulici je SGP ZIDAR začelo zidati peto nadstropje, tako da bo objekt kmalu pod streho. Za njim so že pričeli kopati temelje za drug blok. Ko bodo dokončno urediU območje ob Podgorski ulici, bo tu eden najlepših mestnih predelov. ■ TABORNIŠKI ODRED »Svobodnih gozdov« tabori že en teden na bregu Kolpe pri slovenskem Kužlju. Ob takem vremenu taborjenje pod šotori ni posebno prijetno, ker Kolpa v tem kraju večkrat poplavlja. Kljub temu upajo, da med taborjenjem ne bo večjih ovir. ■ PODRUŽNICA KOMUNALNE BANKE v Kočevju se je pred kratkim preseUla v nove prostore (samo preko ceste v stavbo bivšega otroškega vrtca). Novomeščani so nas obiskali V torek, 26. julija so na izletu po Dolenjski novomeški upokojenci obiskali tudi Ribnico. Tu so si ogledali likovno razstavo domačih umetnikov in muzej, skozi katerega jih je vodil Janez Arko; raaložil jim je tudi zgodo vtino ribniške suhe robe in jim razkazal vrsto izdelkov, njihovo obdelavo in nastanek. Popoldne so upokojenci obiskali Travno goro, kjer so kljub slabemu vremenu preživeli nekaj prijetnih uric. Z ribniškimi upokojenci so se dogovorili, da jih bodo ti obiskali septembra v Novem mestu. Ob vrnitvi so si novomeški upokojenci ogledali še Turjaški grad in Taborsko jamo. V. P. Partizansko slavje v Loškem potoku 31. julija je bilo v Loškem potoku partizansko slavje. Na ta dan slavijo prebivalci teh krajev krajevni praznik — spomin na krvave dogodke pred 24 leti, ko je bila požgana vas Travnik in so padli talci. Proslava se je začela že 30. julija s svečano akademijo. Na praznik je bil najprej ponazorjen napad na Tabor, kjer je bila med vojno sovražna postojanka. Ob 9. uri je bilo na Hribu partizansko zborovanje na prostem, kjer je bilo veliko ljudi iz bližnje in daljne okolice. Najprej je pevski zbor »Svobode« iz Ribnice zapel nekaj partizanskih narodnih pesmi, zatem pa je udeleženec partizanskega napada na Tabor (spomladi 1942)) Ciril Debeljak spregovoril o dogodkih in deležu Potočanov v narodnoosvobodilni vojni I>el udeležencev partizanskega slavja na Hribu — Loški potok (Foto: D. Mohar) ter velikem krvnem davku, ki so ga dali Potočaru za svobodo domovine. Po zborovanju so delegacije Zveze borcev odnesle vence pred spomenike padlih borcev in aktivistov. Zatem je bilo to-variško srečanje. Prebivalci Loškega potoka so letos svoj praznik in 25-obletnico vstaje še posebej lepo proslavili. Nov direktor v »Žičnih pleteninah« Razpisna komisija občinske skupščine v Ribnici in podjetje Žične pletenine v Sodražici se strinjata, da zasede direktorsko mesto v Žičnih pleteninah Ivan Petrič, tajnik ObS Ribnica, ki izpolnjuje pogoje za to mesto. S predlogom komisij mora soglašati Še delavski svet podjetja. Dosedanji direktor Janez Lesar, ki je vrsto let uspešno vodil podjetje, odhaja v pokoj. Želimo mu, da bi bil še dolgo zdrav! -r Ribniški rokometaši v Rovinju Ribniški rokometaši se skrbno pripravljajo za nastop v republiški ligi, kjer bodo letos novinci. Pod vodstvom trenerja J. Pavčiča, našega znanega smučarja in trenerja smučarske državne reprezentance, so štirinajst dni prebili v Rovinju, kjer so si z vestnim treningom nabirali kondicijo za naporno tekmovanje. Upamo, da bo njihov prvi start med slovensko elito kolikor toliko uspešen in da bo prinesel zaželene rezultate. Obnovimo gostilno »Pri rokah«! Ko sem prišel leta 1928 v Ortnek, me je pokojni ortneški kovač Adamič seznanil z vso okolico, kate- Beneški fantje v Zamostecu Na veselici v Zamostecu, ki so jo pred kratkim organizirali gasilci z namenom, da bi dobili nekaj sredstev za dograditev gasilskega doma, so igrali Beneški fantje. Nastop priljubljenega zbora je privabil veliko gostov in tudi iztržek ni bil slab. Prosvetni dom preurejajo V Loškem potoku preurejajo prosvetni dom. Les za novo ostrešje in salonitne plo šče za streho so že pripravljene. Prizidali bodo še manjši prostor, da ne bodo obiskovalci več vstopali od zunaj naravnost v dvorano- De. nar za obnovo sta prispevala Krajevna skupnost in KUD (iztržek pri veselicah), občani pa bodo prostovoljno de lali. Prosvetni dom bo obnovljen še letos, vendar ne do krajevnega praznika- Obnovo doma vodi poseben od. bor- ro sva prehodila po dolgem in počez. Tako sem se seznanil tudi z gostilno »Pri rokah«, ki je stala pri odcepu ceste proti Sodražici, prav tam, kjer je danes avtobusna postaja. Domačini še danes pravijo: »Se peljem do rok«, »Pri rokah se dobimo«, »Pri rokah prestopimo« in tako dalje. Gostilne, ki je slovela daleč naokoli ni več, ker je pogorela že leta 1929. Zaradi avtobusne postaje pa bi bilo potrebno gostilno obnoviti ali postaviti vsaj bife. Za potnike, ki tu čakajo na avtobus, bi bila to velika pridobitev. V. P- Umrl je Anton Cvar V Zamostecu pri Sodražici so pred kratkim pokopali An-tona Cvara, aktivnega oficir]** J L A. Cvar je bil priljubljen med ljudmi in dober oče svojim otrokom. Pogreba se jf udeležilo veliko ljudi, kar Je najlepši dokaz, kako cenim0, prijatelja in tovariša iz &nt narodnoosvobodilne vojne. RESETO It DOLENJSKI LISI Žt.30 4853) »Zmeraj smo tepeni« Iz dneva v dan isto. Od šestih do dveh, od šestih do dveh ... Z uleknjenimi hrbti se sklanjajo nad nizkimi delovnimi mizami mokro-noški čevljarji. 18 jih je, majhno podjetje so. S pridnostjo skušajo nadomestiti vse drugo. Toda imajo najnižje zaslužke; lani so dali v sklade le dobrega pol milijona. »Zmeraj smo tepeni,« zmajuje z glavo prikroje-valec Karel Ramovš, ki je že 11 let pri hiši- Prsti mu vajeno drsijo po obodu urezanega usnja; ko kramljava, ne odvrne pogleda od svojega dela-»Delamo pridno, skoraj ne utegnemo malicati; vse imamo normirano. Toda tovarne nam določajo ceno, čeprav vložimo mi precej več dela. živimo in smo veseli, če imamo delo. Trenutmo ni stiske zanj. Stroji? Seveda mislimo nanje. Toda kaj, ko se bojimo, da bo tako kot s temle strojem za tanjšanje- 800 tisočakom smo se odpovedali, da smo ga lahko kupili. Toda svoje dnevno delo opravi v eni uri, potem pa stoji. Za isto delo sem sam porabil prej približno dvakrat toliko časa. Ce bi delal za 150 delavcev, bi bil izkoriščen, tako pa . . . Podobno je tudi z drugimi.« Medtem že pride Franc Pavlic, ki je hkrati upravnik, komercialist, tehnični vodja in trgovski potnik. Z divema kovčkoma vzorcev se vrne s potovanja: »Tisoč parov sem danes prodal. Dela imamo dovolj. Prej smo se ukvarjali s težjimi čevlji, zdaj pa delamo lažje- Pri njih več zaslužimo in jih naredimo dvakrat več- Da imamo tako nizko povprečje zaslužkov, je vzrok tudi v tem, da imamo kar šest mladih fantov, ki se šele priučujejo. Z obratnimi sredstvi imamo težave in ne moremo delati na zalogo. Naši prostori so slabi, usnja za podplate ve Škrat primanjkuje. Važno pa je, da imamo delo in zaslužek.« Njihovi čevlji so lepi kot tovarniški. Toda preveč človekovega truda vsebujejo, preveč upognjenih hrbtov. Tega jim trg noče priznati. Takšni >o trdi zakoni napredka. M. LEGAN Kolektivi naj dobe besedo 20. julija so se v osnovnih organizacijah ZKS v trebanj ski občini začeli sestnnki, na katerih se komunisti zavzemajo za dejansko odločanje delovnih kolektivov pri upravljanju. Poudarjajo, da bo to koristno predvsem nadaljnjemu razvoju samoupravlja nja v občini, kar je tudi zahteva sklepov IV. plenuma CK ZKJ Tržačan vržen na bankino Na avtomobilski cesti pri Pluski sta se pri srečanju 30. julija okoli polnoči trčila osebni avto, ki ga je vozil Satorino Zigon iz Trsta in tovornjak, ki ga je vozil Angel Oafkov iz .štipa. Dafkov je prehiteval neki tovornjak, ko mu je naproti pripeljal Tržačan. Pri trčenju je Tržačanov osebni avto vrglo na bankino, pri čemer je nastalo za 4000 Ndin škode. Žiro računi nezaželeni? Šest krajevnih skupnosti (od 17) v trebanjski občini še ni odprlo svojih žiro računov, njihovi predsedniki pa izjavljajo, da je to »pretežka naloga«. Tega odlašanja nihče ne razume, saj vsi vedo, da mora imeti vsaka krajevna skupnost, kar je rečeno tudi v statutih, poleg vsega potrebnega tudi svo* žiro račun. Kakšno je gospodarsko polletje? Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine v Trebnjem zbira te dni podatke o finančnih uspehih, zaposlitvi in osebnih dohodkih delovnih organizacij v prvem gospodarskem polletju. O polletnih rezultatih bo še ta mesec razpravljala občinska skupščina. Pričakujejo, da bo skupščina na tej seji spregovorila tudi o življenjskih in delovnih pogojih delavcev, ki se na delo vozijo. Kdo bo šel na zbor rezervistov? Krajevne organizacije ZROP v trebanjski občini so bile te dni obveščene o zboru rezervnih oficirjev in podoficir-jev, ki bo 9. oktobra pri novomeški garniziji. Komisija pri ZZB NOV v Trebnjem je hkrati krajevne organizacije ZROP prosila, naj čimprej zbero in pošljejo prijave udeležencev. V Dobrniču se je trlo ljudi V Dobrniču se že dolgo ni zbralo toliko ljudi kot v nedeljo, 31. julija, ko je krajevna organizacija ZB priredila veselico, na kateri je igral ansambel Lojzeta Slaka. Igranje priljubljenega ansambla je privabilo vse staro in mlado iz dobrniške okolice. Ni treba posebej poudarjati, da izkupiček ni bil majhen. Trenutek: kdo bo popravil most? Oglasil se je Gabrčan in v pisarni podpredsednika ObS v Trebnjem izjecljal željo: »Sem prišel, ksr se nam podira mos: čez Temenico, pa bi rad v» del, če bi.. •« — občina kaj primaknila za popravilo! Nekdo drug je prisopihal z drugo prošjo pa tretji, četrti, saj nihče ne šte je posameznih občanov, ki prihajajo v pisarne občinske skupščine v Trebnjem in želijo (ali zahtevajo), naj jim »občina« da tisto in vse. kar so jim dolžne zagotoviti, oziroma za kar so dolžne skrbeti krajevne skupnosti Će bi občani in tudi predstavni ki krajevnih skupnosti, ki sicer niso redKi »prosilci« v občmskin pisarnah, vedeli, kaj piše v statutih KS, bj najbrž najprej »pogledali«, kaj lahko sami doma narede. TREBANJSKE NOVICE Na gradu je kot nalašč zanje Nevarno bi bilo počivati na lovorikah Zelo lepi gospodarski uspehi v prvem polletju — Ustvarjenih že 88,1 odst. planiranih sredstev za sklade — Na vse uspehe mečejo senco številni dolžniki podjetij, zaradi katerih imajo ponekod še težave Na zadnji seji občinske skupščine Metlika, ki je bila v počastitev krajevnega praznika 26. julija v Gradcu, so nied drugim obravnavali gospodarske uspehe v letošnjem prveftn polletju. Proizvodne plane so sicer pri večini podjetij presegli, vendar kolektivom številni dolžniki še povzročajo težave. Finančni uspeh se lepo odraža v ustvarjenih 88,1 odst. Planiranih sredstev za sklade, kar daje upanje, da bodb rnnogo delovno organizacije že letos izpolnile vrzel v obratnih sredstvih in si zagotovile tudi osnovo za nadaljnji razvoj. Pri vsem pa je zlasti po-hiemben napredek od lanskega leta. Celotni dohodek je bii ob letošnjem polletju za Polovico večji, skladov je za l86,3 odst. več kot lani in to °b malenkostnem povečanju zaposlenih in skoro brez in- vesticij. Tudi osebni dohodki zaposlenih so močno narasli — od lani za okoli 60 odstotkov. Povprečen zaslužek zaposlenih v gospodarstvu metliške občine je ob koncu prvega polletja 1966 znašal 59.000 dinarjev. Vzporedno s podatki o splošnem gospodarjenju v občini so na seji obravnavali tudi stanje občinskega proračuna. Ugotovili so, da so ob polletju vsi dohodki v zaostanku le za 4,68 odst., od tega pa zaostajajo davki le malenkost. Gospodarski uspehi kažejo, so poudarili v razpravi, da so v kolektivih premostili težave, s katerimi so se srečevali še pred tremi meseci, vendar na lovorikah sedanjih uspehov ne bi smeli počivati. Bo Metlika dobila še en stolpič? Zaradi podražitve stanovanj ob reformi stanovanjskega gospodarstva je na metliškem področju močno naraslo zanimanje za gradnjo zasebnih hiš. Interesenti za gradnjo pa naletele na kup težav pri nakupu zemljišč v mestnem območju- Cene zemljišč vidno rastejo, po drugi strani pa imajo težave zaradi komunalnega urejanja zemljišč, ker še marsikatera parcela v bližini mesta leži izven ce- ste, kanalizacije in elektrike. Za urejanje teh stvari bi mo. rali v prihodnje vsekakor bolj preskrbeti. V družbeni gradnji stanovanj se obeta nova možnost: gradbeno podjetje je ponudi lo prodajo 20 stanovanj v še enem stolpiču, katerega bi začeli takoj graditi, ko bi bilo za stanovanja dovolj interesentov. Za dvosobno stano. vanje zahtevajo 6,5 milijonov din. \ Sevniški radioamaterji so dobili po dolgem času boljši prostor. Soba v gradu je kot nalašč zanje, ker ljubijo visoka mesta, od koder imajo boljši sprejem- Vsega 10 tisočakov jim je lahko prispevala občina, zato bodo notranjost prostora kar sami uredili. Peščica njih je prav delavna in bodo kmalu od tam klicali amaterje po vsem svetu. Radijska postaja je že zastarela, vendar še nekako dela. »Nedavno je bil pri nas na obisku polkovnik iz Ljubljane,« pripoveduje predsednik kluba Niko Malus. »Zagotovil nam je 160.000 Sdin iz vojaškega proračuna, ker smo z nekdanjimi vojaškimi »ve-zisti« izpolnili obveze in jih Prevzem obveznosti krmeljske zadruge Ker je sveniška občinska skuščina dala garancijske izjave za investicije v KZ Kr. melj, je morala prevzeti plačilo 16 milijonov, ker je pri. šla zadruga zaradi slabega gospodar jena v stečaj. Ta denar bodo porabili za stroške pri elektrifikaciji, za sušilni, ce za hmelj, kmetijsko opremo, mehanizacijo in skladi, šča. SEVNIŠKI VESTNI K zato ni treba klicati na orož ne vaje- Veseli smo bil: njegovega zagotovila, ker naša dejavnost precej stane. Imamo lepe načrte- Tudi lasten oddajnik nam ne gre iz glave, vendar bomo morali še počakati nanj« Zanimanje mladih in starejših za delo v radioklubu je precejšnje. 30 članov imajo, v šolah v Sevnici in v Boštjanju pa delujeta podmladka. Vse druži sku.jno veselje za to koristno delo. dmerozivl vna snaz 7. avgusta zopet na Štritu V začetku julija se je na štritovskem jezeru pomerilo v ulovu rib nekaj bližnjih ribiških družin. Že takrat so predlagali, naj bi tekmovanje ponovili v širšem obsegu. Tako bo 7. avgusta na istem jezeru republiško tekmovanje v ulovu rib- Po kon čanem tekmovanju bodo najboljšim ribičem razdelili nagrade, nato pa bo vrtna veselica. Gasilska slovesnost na Bregu PGD Breg je proslavo v počastitev dneva borcev združilo s 15-letnico ustanovitve svojega društva in razvitjem gasilskega prapora. Na proslavi je najprej tajnik društva tov. Rus pozdravil vse navzoče, nato pa je predsednik društva tov. Zevnikar povedal nekaj besed o zgodovini in delu PGD Breg. Povod za ustanovitev društva je bil velik požar leta 1951 na Bregu. Medtem ko je požar divjal, so ljudje stali okoli brez orodja, še istega leta so ustanovili gasilsko društvo in z veselico zaslužili toliko, da so lahko kupih ročno brizgalno. Kmalu nato so z nabiralno akcijo in s prodajo lesa zbrali dovolj denarja, da so od GD Trbovlje kupih prevozno motorno brizgalno. Ker pa niso imeli lastnega prostora za shranje- Ohranimo »Planinski vestni k« Pred kratkim smo laliko v DELU prebrali poziv uprave Planinskega vestnika, naj planinska društva pripomorejo k rednemu izhajanju PV s pridobivanjem novih naročnikov, oglasov in prispevkov gospodarskih in drugih orga- V LISCI spet višje povprečje Osebni dohodki zaposlenih v LISCI so se spet povečali. V juniju je 715 delavcev in delavk zaslužilo povprečno 76-350 Sdin. To povečanje je sledilo nadaljnjemu večanju delovne storilnosti, kjer v nekaterih delovnih operacijah že dosegajo zahtevne zahodnoevropske normative- Po obsegu proizvodnje in številu za. poslenih je LISCA na 4. mestu v Sloveniji in 16. v Jugo. slaviji med vsemi podjetji konfekcijske stroke. nizacij. Planinski vestnik že 70 let spremlja in usmerja slovensko planinstvo in bi bilo res škoda, če bi zaradi finančnih težav prenehal izhajati. V sedmi številki PV je objavljena statistika naročnikov iz leta 1963, ki je zares porazna. Od 58.766 članov planinskega društva je naročenih na PV le 4.725, kar je komaj 8 odstotkov. Res je, da se je revija podražila od 900 na 1500 Sdin, toda upoštevati moramo, da se je podražil tudi tisk in drugi stroški. Vsak zaveden planinec bi moral biti tudi naročnik PV, saj nas ta seznanja z življenjem in delom planincev doma in na tujem. V PD »Lisca« je letos preko 20 članov odpovedalo PV. Med njimi so tudi taki, ki imajo lepe osebne dohodke. Upamo, da se bodo odzvali pozivu in spet naročili Planinski vestnik. S. Sk. vanje orodja, so začeli leta 1962 graditi gasilski dom. Z marljivim delom in močno voljo so premagali vse težave in letos je dom v grobem že končan. V domu so že dograjene kleti, trgovski lokal in shramba, drugo pa bodo zgradiU kasneje. Tovariš Zevnikar se je nato še zahvalil vsem članom PGD za izvršenih 10.000 prostovoljnih ur. Za pomoč se je zahvalil tudi Trgovskemu podjetju Sevnica in občinski gasilski zvezd. Predsednik ObGZ, Jože Smodej, pa je ob otvoritvi orodjarne postavil breške gasilce za zgled nesebičnega in požrtvovalnega dela. 3. julij 1966 bo vpisan v gasilski kroniki kot zgodovinski dan tega kraja. S. Sk. Počitniška kolonija DPM iz Sevnice Občinska zveza DPM Sevnica je poslala 1. avgusta v Rovinj na letovanje 172 šolskih otrok. Del sredstev so prispevale delovne organizacije, nekaj pa so morali plačati starši. Vsaka šola je za socialno najšibkejše dobila nekaj brezplačnih mest. Prepričani smo, da se bodo otroci na počitnicah dobro počutili in se vrnili domov duševno in telesno pripravljeni na novo šolsko leto. S. Sk. Krvodajalska akcija v Sevnici Krvodajalsko akcijo, kd jo je 25. in 26. julija organiziral v Sevnici Zavod za transfuzijo krvi, so se udeležili občani iz Sevnice, Boštanja, Zabukovja, Šentjanža, Krme-lja in Tržišča, kakor tudi člani ustanov in delavskih organizacij. V obeh dneh je dalo kri 261 prostovoljcev, kar je po izjavi Zavoda za transfuzijo krvi lep uspeh. Krvodajalcev bi bilo še več, če ne • bi imeli v LISCI kolektivnega dopusta. OSNOVNA ŠOLA V METLIKI . razpisuje delovno mesto HIŠNIKA in KURJAČA Podrobnejše informacije daje ravnatelj šole. Prijave sprejemamo do 10. avgusta 1966. Potrjeni šele 4 statuti V Metliki bo krvodajalska akcija Občinski odbor RK v Met. liki je pred kratkim začel s prijavami na krvodajalsko akcijo, ki bo letos 16. in 17. avgusta. Krajevni odbori RK zbirajo prijave prostovoljnih darovalcev krvi. prosijo pa vse občane, stare od 18 do ' 65 let, da se za odvzem krvi prijavu jo v čdmveajem številu. METLIŠKI TEDNIK Na področju metliške občine je 14 delovnih organizacij, ki morajo po določbah zakona do konca letošnjega leta predložiti samoupravne akte v pregled občinski komisiji. Doslej so predložili statute v pregled Beti, Lepiš, Komet, zadruga. Pekari ja. Lekarna in muzej, se pravi komaj polovica. Komisija je na 6 sejah nekatere statute že pregledala in svoje mnenje posredovala občinski skupščini- Tako so statut Kometa, kmetijske Opravljeno delo ni vnovčeno Polletje 1966 je metliško Komunalno podjetje zaključilo s 71,3 odstotki ustvarjenega letnega plana, vendar je za opravljeno delo prejelo le 49 odstotkov plačil. To kaže, da imajo precej dolžnikov, četudi naročil in strank ne manjka. Ce bi za opravljena gradbena in montažna dela pri strankah dosegli takojšnje plačilo, bi kolektiv posloval brez večjih težav. zadruge, tovarne BETI in Le karne že potrrdili, o nekaterih se komisija še ni izrekla, medtem ko so statut LEPI-SA zavrnili, češ da je potreben večjih sprememb. Na kopališču so odprli bife Gostinsko podjetje v Metliki je pred kratkim postavilo na metliškem kopališču montažni kiosk, kjer vselej ob lepem vremenu prodajajo razne pijače, sendviče in drugo, kar gre kopalcem v slast. Prenosni bife bodo jeseni prestavili na sejmišče, kjer ob semanjih dneh prav močno pogrešajo okrepčil. Kiosk bo tako vse leto izkoriščen, zato se kolektivu hotela najbrž ne bo treba kesati naložbe. Ob vsaki spremembi naslova nam sporočile svoj stari in nov" naslov! št. 30 (853) DOLENJSKI LISI OB NEPRAVILNOSTIH V DOLENJSKIH TOPLICAH IN DELITVI TURISTIČNIH KREDITOV Raziskati, kdo duši samoupravljanje! Zahteva po reviziji finančnega poslovanja v zdravilišču v Dolenjskih Toplicah - Kaj je v hotelu Kandija? - Poslej tudi turistične sobe pod kontrolo Svet za blagovni promet, gostinstvo in turizem pri ObS v Novem mestu je na seji 29. julija potrdil, da je dosedanje pisanje dnevnega in tedenskega časopisja o nepravilnostih v zdravilišču Dolenjske Toplice in »lovcih« na turistične kredite v novomeški občini resnično in potrebno ter da pomaga pri reševanju kočljivih vprašanj na področju turizma in gostinstva. Predlagal je, naj se v Dolenjskih Toplicah pregleda finančno poslovanje, revizijo pa naj opravi več ljudi, ker bo le ob sodelovanju večjega števila ljudi pri tem opravilu možno priti do objektivne sodbe o tem, ali je bilo gospodarjenje v zdravilišču napačno ali pravilno. Komisiji za družbeni nadzor pri občinski skupščini je svet priporočil, naj v zdravilišču čimprej razišče vprašanje samoupravljanja. Ko je predsednik sveta Zvone Pere uvodoma povedal, da je treba tudi »na današnji seji nekaj reči o tem, kar se je dogajalo v Dolenjskih Toplicah«, ni bilo nikogar, ki bi oporekal dosedanjim ugotovitvam v zdravilišču, ali bi jih prikazal drugače, kot je pisalo časopisje, člani so se strinjali, da je pojav direktorjeve samovolje v tem zdravilišču drastičen, to pa je hudo škodovalo gostinskemu in turističnemu razvoju v Dolenjskih Toplicah. »Ti dogodki so nas predvsem opozorili, da moramo biti v prihodnje bolj budni, da bomo nepravilnosti že v kali zatrli,« so rekli. Predlagali so, naj bi ob- činska komisija za družbeni nadzor takoj raziskala vzroke za pojav samovolje, finančna revizlija pa poslovanje (za več let nazaj) v zdravilišču. »Zdravilišče v Dolenjskih Toplicah je pomemben turistični objekt, zato je prav, da se stvarem pride do dna. Občinska skupščina spremlja zadnje dogodke z velikim zanimanjem. Ni ji vseeno, kaj se je tam dogajalo in kako bodo vprašanja rešena, med drugim tudi zato ne, ker je porok za velike kredite, ki jih je zdravilišče najelo za izgradnjo. Zato naj komisija za družbeni nadzor o svojih ugotovitvah poroča tudi skupščini na njenj seji,« je rekel na- Novomeška kronika ■ V VARTEKSOVI PRODAJALNI so s 1. avgustom znižali cene ženskim letnim in otroškim oblekam. Že od 15. julija pa prodajajo po znižanih cenah moške suknje, suknjiče in ženske plašče. Ker so to predvsem zimska oblačila, se prodaja ni bistveno povečala Cene so znižali za 20 do 50 odstotkov. ■ s prodajo Lubenic so se po mestu pojavili tudi olupki tega priljubljenega sadeža. Razmetani olupki niso v okras mestu, če pa kdo stopi nanje, lahko povzroče tudi nesrečo! ■ TE DNI končujejo delavci Komunalnega podjetja asfaltiranje Koštialove ulice, ki pelje do novega naselja blokov na Mestnih njivah. V cesto so vgradili povsem novo kanalizacijo, dobila pa bo 6,5 cm debel asfalt. Investitor del je Podjetje za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselja v Novem mestu. ■ MEDTEM KO SO ob minuli sezoni gospodinje zaman iskale večjih kozarcev za vlaganje, jih imajo letos v trgovinah dovolj na zalogi. Petlitrski kozarci so razmeroma poceni, prodajajo jih po 285 din, kar pomeni, da je cena še lanska. V torek v muzeju V torek 9- avgusta oh 18. uri bo v Dolenjskem muzeju otvoritev prenov Ijene arheološke in kulturnozgodovinske zbirke Vljudno vabi uprava Do lenjskega muzeja! ■ POČITNIŠKA ZVEZA je pod arkadami pred novo trgovino TEKSTIL na Glavnem trgu razstavila več fotografij z izletov svojih članov ter nekaj barvnih diapozitivov. Počitnikarji so tako javnosti pokazali svojo dejavnost, hkrati pa želijo navdušiti nove člane za vstop v organizacijo. ■ SPREHOD ZA EOKO je že od nekdaj veljal za enega najlepših v vsem mestu. Pot do kopališča je letos kar lepo urejena, medtem ko dobi sprehajalec neugoden vtis ob pogledu na na pol podrto čolnarno pod Bregom in prav tako perišče ob športnem Igrišču. Lastniki obeh objektov (če sploh obstajajo?) bi morali poskrbeti za popravilo ali pa ju odstraniti, saj sta obe podrtiji nevarni za otroke, ki skačejo naokrog . ■ V PETEK, 5. AVGUSTA, gostuje v novomeškem Domu kulture znani ansambel »Magnifico« iz Skopja, ki bo predvajal popevke Latinske Amerike. Prireditev bo ob 20. uri, vstopnice pa lahko rezervirate pri Zavodu za kulturno dejavnost osebno ali preko telefona 21-210. ■ ŽIVILSKI TRG JE BIL v po nedeljek zelo dobro založen z vsakovrstnim blagom, cene pa so bile v dopoldanskih urah mnogo nižje kot zjutraj. Jajca so prodajali po 55 din, Icumare po 150 din kg, zelje po 80 din, paradižnik po 250 din, papriko po 180 do 300 din kg, krompir po 100 din, hruške po 200 din kg, slive po 200 din, jabolka po 300 din ter gobe po 500 din kg. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Marija Novak iz Volči-čeve 15 — Igorja, Štefka Unetič s Paderšičeve — deklico, Marija Do-bovšek z Mestnih njiv 10 — dečka. Poklicna kovinarska in avtome-hanična šola Novo mesto razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - 1 učitelj praktičnega pouka za kovino- strugarje - 1 učitelj praktičnega pouka za kleparje - 1 učitelj praktičnega pouka za avtome-hanike POGOJI: končana srednja tehniška šola, ustrezni poklic, veselje do vzgojnega in izobraževalnega dela. Pismene ponudbe z življenjepisom in dokazili o strokovnosti morajo kandidati dostaviti tajništvu šole najkasneje do 25. VIII. 1966. RAVNATELJSTVO čelnik za gospodarske in družbene dejavnosti ObS Marjan Simič. »Očitno je, da smo bili do zdaj v takih zadevah le preveč gasilci, premalo pa smo se za nepravilnosti zanimali prej, ko so vznikle. Vendar bijmo na zvon šele tedaj, ko je ogenj s/tavbo že do tal upepelil! Bijmo zvon k budnosti!« Tako nekako je bilo slišati v razpravi, v kateri so še ugotovili, da nepravilnosti niso samo v Dolenjskih Toplicah, marveč tudi v nekaterih drugih gostinskih podjetjih. Svet je priporočil, naj bi se komisija za družbeni nadzor kmalu oglasila v hotelu Kandija, kjer »nekdo ne da drugemu dihati« (ne vedo, ali direktor organom samoupravljanja ali ti organi direktorju). Nihče ne ve, kaj je s turističnimi krediti! Sledila je razprava o turističnih kreditih oziroma o tem, ali posamezniki kreditov za ureditev turističnih sob res ne uporabijo namensko, ter o tem, po kakšnih merilih se kreditj dajejo kdo uporabo kreditov kontrolira in o podobnih vprašanjih. Referent Janez Potočar je uvodoma povedal, da se dajejo turistični krediti na podlagi odloka z dne 27. marca 1963 in kasnejših predpisov, ki so pogoje za najem posojil za ureditev turističnih sob precej omilili. Tako lahko dobi prosilec, ki so mu izdali potrebna potrdila, do 750.000 S din posojila. Potrdila da upravni organ občinske skupščine, kredit pa banka. Potočar je tudi povedal, da bi morale porabo kreditov kontrolirati banke: Predstavnik banke pa je kasneje pripomnil, da je po internih bančnih navodilih ta kontrola v pristojnosti upravnih organov občine. Povedali so, da je bilo do zdaj izdanih že 62 potrdil za najem turističnih kreditov in da so kredite razen treh prosilcev vsi dobili. Koliko sob je urejenih, ni vedel nihče povedati! Rekli pa so, da se govori, kako je ta in ta s tem denarjem naredil garažo, kako si je eden pomagal kupiti fička, da je spet nekdo drug kredit vgradil v hi šo, o sodbi pa ni ne duha ne sluha itd- So to lovci na kredite? Take so govorice, kako pa je v resnici, bo ugotovila komisija, ki bo stanje ne le pregledala, temveč tudi kategorizirala sobe in jim določila cene. Svet je priporočil, naj bi se to čimprej opravilo. Nujno potrebno je urediti recepcijsko službo za turistične sobe. Tuji turisti večkrat zahtevajo zasebne sobe. teh pa zaradi pomanjkljive evidence pri receptorjih ne morejo najeti. Turistični krediti so družbena sredstva, zato jih je treba res porabiti v namen s katerim se dajejo. Prosilec se mora pogodbeno zavezati da bo s takim kreditom urejeno sobo 45 dni v letu dal na razpolago domačega turizma. Do zdaj je bilo od tega bolj malo koristi, upamo pa, da bo v prihodnje bolje, ker je svet priporočil več.lo budnost tudi na tem področju. OBVESTILO Vabimo vse člane PD Novo mesto, da poravnajo članarino za leto 196G. Članarino lahko plačate v sobi št- 68 občinskega sodišča Novo mesto- Planinsko društvo Novo mesto Kosilnica BCS je - zaradi svoje praktičnosti in velike storilnosti še vedno v središču pozornosti kmetovalcev. Za dinarje je v trgovini ni mogoče kupiti, lahko pa kmetje s pomočjo zadruge, ki ima devize, pridejo do njih. Kosilnica z 9,5 KM stane 405 dolarjev ali 1620 mark, carina in drugi stroški pa znesejo 241 tisoč Sdin. Nekaj več stane močnejša, ki ima 13 konjskih moči. Če da zadruga devize, stane kmeta okrog 870 tisoč Sdin. Tuji denar lahko zanjo nakaže tudi sorodnik iz inozemstva na devizni račun zastopstva Agroprogres v Ljubljani. Na kosilnico lahko priključimo prikolico, snopo-vezalko, škropilnico, desetvrstno sejalnico, cirkularko, mlin in brusilni strojček. Vsi rezervni deli se dobijo tudi za naš denar. Na sliki je na kosilnico pritrjena naprava za že>tev, kar je zelo primerno za hribovitejše lege, kamor kombajn ne more. — Več o tem preberite še na 4. strani današnje številke! Z REFERENDUMOM SO IZGLASOVALI PRIPOJITEV »ŠrbofSora« in »Krka« združeni 27. julija se je v domu kulture v Novem mestu sestala delovna skupnost tovarne zdravil KRKA. Vodstvo tovarne je članom kolektiva obrazložilo predlog o pripojitvi SRBOFLORE iz Svrljiga v centralni Srbiji h KRKI. Vsi zaposleni so nato z lističi glasovali o predlogu. Pripojitev je bila izglasovana s potrebno dvotretjinsko večino. Tovarna zdravil KRKA je leta 1965 razširila poslovanje na odkup in prodajo zdravilnih zelišč, ki so tudi na tujem tržišču zelo iskana. Tako nameravajo dobiti potrebne devize za nakup farmacevtskih surovin, ki jih doma ni mogoče kupiti. KRKA je že organizirala posebno selekcijsko postajo za vzgojo bolhača v Piranu in odkupni center za celo Dalmacijo v Splitu. Odkupno mrežo za druga zelišča pa nameravajo razširiti po vsej državi. Na področju Srbije so ugotovili izredne možnosti za odkupovanje najrazličnejših zelišč in gozdnih sadežev. Tam je do sedaj to delo opravljalo podjetje SRBO-FLORA, ki pa ne razpolaga s skoraj nobeno opremo ah proizvodnimi prostori. V sporazumu s krajevnimi oblastmi, poslovno banko v Nišu in kolektivom SRBOFLORE bi KRKA pomagala pri vlaganjih v obrat, ki je že do sedaj posloval zelo solidno z dobrimi obeti za prihodnje. 12 članov kolektiva je napravilo lani 57 milijonov prometa. Tovarna zdravil KRKA bo v najkrajšem času zaradi povečane proizvodnje bolhača morala postaviti obrat za ekstrakcijo. Tak obrat pa ne bi bil vse leto polno izkoriščen. Zato nameravajo v novem obratu predelovati tudi druga zelišča, kar pa bi se izplačalo samo, če bodo lahko stalno odkupovali zadostne količine zelišč. Za organizirano pridelovanje in odkup zelišč namerava KRKA svojo mrežo obratov po vsej državi še razširiti. Pripojitev SRBOFLORE je prvi uspeh podjetja v teh prizadevanjih. ICI SO med nami! Vsakdanja srečanja z avtomobilisti na cestah Novega mesta ne kažejo, da bi se posamezniki med njimi kaj prida naučili iz prometnih nesreč nedavnega časa. Poročali smo že, da je bil Vid Veljak, ki je v prometni nesreči ubil frizersko vajenko M. Petrič. obsojen pred kratkim na 2 leti strogega zapora, za dobo 5 let pa mu je odvzeto tudi vozniško dovoljenje. O podobnih nesrečah poroča dnevno časopisje vsak dan, prav-tako tudi radio, naš tednik pa vedno znova opozarja na večjo previdnost na cestah. In kljub temu se nekateri na cesti še vedno obnašajo tako, kakor da bi bili sami- Vsak dan znova smo priče, kako na vogalih ulic in cest komaj »odnašajo« zadnji del avtomobila, kako neumno in predrzno norijo čez mestne vpadnice in plašijo živino in ljudi v okolici mesta ter v mestu sa mem. Norcu lepa beseda seveda nič ne pomaga. Zato prosimo organe javne varnosti, naj proti brezvestnim šoferjem posto pajo kar najostreje, sodni organi pa naj vse prekrške in nesreče, ki izvirajo iz lahkomiselnosti, neumnosti, alkoholizma ali brezglave predrznosti, najostreje kaznujejo! Ogroženi prebivalci Novega mesta Novice z Otočca ■ SLABO VREME TER MRZLA KRKA sta pregnala kopalce z bregov Krke, nadomestili pa so jih številni ribiči, za katere je sedanje stanje Krke idealno za lovljenje rib. Ker je Krka izredno bogata vseh vrst rib, je zanimanje turistov za enodnevne karte zelo veliko. V hotelu grad Otočec so dosedaj zabeležili že nad pol milijona dinarjev »ribiškega« prometa. Včasih izdajo tudi po 50 kart na dan. ■ DRUŠTVO »PARTIZAN« OTOČEC namerava v bodočnosti organizirati več tekmovanj in gostovanj v malem nogometu. Najprej bodo gostovali v Mirni peči, kasneje pa še v Šentjerneju, Dol. Toplicah in drugod. Zanimanje za mali nogomet je veliko, zato upajo, da bodo svoje načrte lahko uresničili. ■ POSTA SE BO IZ VASI OTOOEC preselila v grad Otočec. Prostor, v katerem je bila sedaj, pa so namenili družbenim organizacijam. Tako se bodo uresničile dolgoletne želje po prostoru, v katerem naj bi poživili delo organizacij, predvsem mladine in Partizana. V teh prostorih naj bi uredili tudi knjižnico, ki je sedaj pod okriljem Partizana in je v zelo slabem stanju. Če bi naba-vili nekaj novih knjig in se preselili v nove prostore, bi se prav gotovo povečalo zanimanje za branje, posebno v zimskih mesecih, ko je za to več časa. V teh prostorih bodo v bodoče vsi sestanki, predavanja ter druge politične dejavnosti vaških organizacij. M. G. V NEDELJO, 21. AVGUSTA V NOVEM MESTU Atietski dvoboj Linz: levo mesto Ugled novomeškega atletskega kolektiva zaradi vedno večjih uspehov mladih atletov in atletinj nenehno raste. Dokaz za to je tudi ponudba avstrijskega atletskega kluba SC Voest iz Linza — za prijateljsko srečanje reprezentanc obeh mest. Predlagali so srečanje moških in ženskih ekip. MOŠKI: 100 m in 4 x 100 ni — Zaletelj, Istenič, šlajkovec, Ver-ček, Penca; 400 m — Istenič, Gutman, Ko vačič, Jožef; 1000 m — Mole, Vovk. Barkovič, Močnik; višina — Penca, Slak, Berger; daljina — Zaletelj, Penca, Šlajkovec; krogla — Penko, Potrč, Vel-kavrh; kopje — Spilar, Pavlic, Suhy; ŽENSKE: 60 m — Močnik Katja in Danica, Smrke; 400 m — Močnik Katja in Danica, Janežič; višina — Jereb, Hrastar, Zagore; daljina — Novak Katja in Mira. Švener; krogla — Knez, Novak Katja in Mira, Mesojedec. Dvoboj z Linzem bo hkrati izbirno tekmovanje za določitev 20-članske ekipe Novoga mesta za gostovanje v CSSR. Zvedeli smo, da bodo potovali le oni, ki bodo pridno vadili in se na dvoboju 21. avgusta dobro odrezali Novomeški atletski klub je z dovoljenjem ObZTK ponudbe sprejel, zato se novomeškim ljubiteljem »kraljice športov« konec avgusta obeta zanimiv in kvaliteten športni dogodek. V razgovoru nam je predsednik Atletskega kluba Novo mesto Slavko Doki povedal: »Pred nedavnim smo se dogovorili, da bo naše prvo srečanje v nedeljo, 21. avgusta ob 9.30 v Novem mestu — na stadionu bratstva in enotnosti, medtem ko bo povratno srečanje prihodnje leto. Letos v septembru namreč potujemo že v CSSR — v Bratislavo, zato bomo gostovanje v Linzu odložili za leto 1967. o tem se bomo natančneje pogovorili ob srečanju v Novem mestu.« V razgovoru s tov. Doklom smo še zvedeli, da bosta moški in ženski ekipi Novega mesta in Linza 21. avgusta nastopili v najmočnejših postavah, zaradi izenačenosti pa je težko vnaprej predvideti zmagovalca. Program dvoboja bo obsegal 13 discilin, od tega 8 moških in S ženskih. Vodstvo AK Novo mesto je že predvidelo kandidate za reprezentanco Noveg:i mesta: Več o zanimivem in kvalitetnem atletskem srečanju (to bo prvi mednarodni atletski dvoboj v Novem mestu! > bomo poročali prihodnjič, p. MIKEC Prvak ie Hren Končano je občinsko prvenstvo posameznikov Novega mesta v balinanju. Nastopilo je šestnajst P°' sameznikov, ki so v predtekmova-nju igrali v štirih skupinah. P°~ lovica pa jih je izpadla Končni vrstni red: 1. Hren, 2. Legiša, 3. Barbič, 4. Istenič. Omenjeni štirje tekmovalci bodo 0R" nes, 4. avgusta ob 16. uri na L°' ki zastopali Novo mesto v tekmovanju osmih najboljših posameznikov Dolenjske. Nastopila bosf3 še dva tekmovalca iz Krškega u1 dva z Doba. 10 DOLENJSKI LIST Št. 30 (853) V BOJU ZA UVELJAVITEV SAMOUPRAVLJANJA V DOLENJSKIH TOPLICAH Prvi samoupravni koraki kolektiva zdravilišča Dogodki zadnjih dveh tednov v Dolenjskih Toplicah sovpadajo v obdobje po IV. plenumu CK ZKJ, ki je odprlo nove perspektive v razvijanju družbenih odnosov na podlagi samoupravljanja delovnih ljudi Jugoslavije. Seveda si nihče ne dela utvar, da je bitka za zmago samoupravnih načel dohojevana že samo s tem, da je najvišji partijski organ obračunal z birokratsko etatističnimi zamislimi. Tudi z lepimi besedami ali parolami ne bi bilo nič narejenega, če zdravim ugotovitvam ne bi sledila dejanja. V primeru Dolenjskih Toplic k sreči lahko govorimo zdaj tudi že o dejanjih: ^ Viktor Kečkeš, dosedanji direktor zdravilišča v Dolenjskih Toplicah* je pretekli teden podal ostavko na svoje delovno mesto. S tem — in z ukrepi, ki jih je kolektiv zdravilišča medtem že sprejel — je seveda urejena samo formalno pravna plat njegovega delovnega odnosa v zdravilišču, javnost pa medtem upravičeno pričakuje, da bo Kečkeš za vso politično in gospodarsko škodo, ki jo je povzročil zdravilišču in družbi, tudi kazensko odgovarjal. Za vršilca dolžnosti direktorja je svet zdravilišča na seji 28. julija do rednega razpisa imenoval Lojzeta Kendo, dosedanjega receptorja v zdravilišču. — Kolektiv je v preteklih dokaj burnih dneh, dosledno upoštevaje zakonitost postopka, odpravil samovoljo. Zdaj ga čakajo veliko in nadvse odgovorne naloge: zgraditi bo moral samoupravljanje, ki ga do zdaj malone ni bilo, izpopolniti notranjo zakonodajo, ki je zelo pomanjkljiva, hkrati pa bo treba reševati dokaj težko gospodarsko stanje, ki je posledica odprave topliško klimatskega zdravljenja zavarovancev socialnega zavarovanja. V sredo, 27. julija, je di-Tektor zdravilišča Dol. Toplice Viktor Kečkeš pod težo dejstev podal pismeno ostavko na direktorsko mesto. Dva dni pred objavo prvega sestavka o njegovi samovolji in nemogočih odnosih, kakršne je imel do članov kolektiva, je Kečkeš odšel na službeno potovanje. Takoj ko je bila javnost seznanjena z njegovim samodrštvom, je Po telefonu obvestil zdravilišče, da je na rednem letnem dopustu. Z njegovo ostavko, ki je kmalu nato dospela, se je tudi formalno nehala tiranija, ki jo je kolektiv ob pomoči SZDL in drugih družbenih organizacij ter Topličanov najostreje obsodil 25. julija letos z ogorčenim protestom na zboru občanov. Obdobje desetih let, v katerih je bilo delavsko samoupravljanje v zdravilišču z nasiljem dušeno, je končano. Pred kolektivom se odpira pot v resnično samoupravljanje. Podčrtati velja, da je k razvoju dogodkov v zdravilišču in v Dol. Toplicah v veliki meri pripomogel prav IV. plenum ZKJ, hkrati pa se vprašujemo, kako smo mogli dopustiti, da se je samovolja v zdravilišču toliko let razraščala in bohotila?! Z ostavko direktorja Keč-keža pa prav gotovo ni odpravljena njegova odgovornost za vsa nečedna dejanja, ^a politično in gospodarsko škodo, ki jo je naredil. Javnost upravičeno pričakuje, da bodo pristojni upravni or-Sani opravili v zdravilišču temeljito preiskavo in poskrbeli, da bodo vsi krivci po veljavnih zakonih kaznovani. Z obsodbo samovolje, ki Jo je 25- julija brez pridržka izreklo na zboru občanov 195 Topličanov skupaj s člani zdraviliškega kolektiva, je bil °pravljen seveda šele prvi del Politične akcije. V zdravilišču je bilo treba zagotoviti nemoteno delo, red in disciplino, saj je znano, da se ob v<»iki revoluciji (obračun s toliko let »nedotakljivim« Viktorjem Kečkežem je bil 2a Dol. Toplice pač majhna Evolucija!) kaj rada razpadla nered in samopašnost. ^•članskemu kolektivu zdra-vilišČa, ki je bil toliko let skoraj popolnoma prikrajšan 2a samoupravne pravice, gre Priznati veliko zrelost, saj je ^plo v zdravilišču potekalo nemoteno naprej. Člani ko-''•ktiva so takoj doumeli, da delo prva in osnovna na-■°?a vseh. v sredo, 27. julija, so se flva dni po zboru občanov ž°rali na sestanku komunisti Ponovne organizacije ZK iz °°- Toplic. V prisotnosti predstavndkov občinskih vodjev S7DL. ZK in sindikata 80 Potrdili nedavne dogodke in ugotovili, da je trenutno najpomembneje ohraniti v kolektivu takšno enotnost, s kakršno je obsodil samovoljo. Druga ugotovitev komunistov je bila, da je dolžnost vseh Topličanov, zlasti pa komunistov, pomagati kolektivu z ustvarjanjem javnega mnenja, ki mora podpirati samoupravne težnje v kolektivu in preprečevati, da bi se vtikal V samoupravne zadeve zdravilišča kdorkoli, ki je izven kolektiva. Svet zdravilišča se je sestal 28. julija. Soglasno je sprejel ostavko Viktorja Keč-keža na delovno mesto direktorja s 1. avgustom 1966. Hkrati je svet sklenil predlagati delovni skupnosti zdravilišča, naj da Viktorju Keč-kežu s 1. avgustom odpoved delovnega razmerja in naj ga z istim dnem razreši dela v zdravilišču. Svet je predlagali to zavoljo vzrokov, ld so javnosti znani in ker v zdravilišču ni delovnega mesta, na katerega bi lahko Viktorja Kečkeža njegova kvalifikaciji ustrezno razporedili, pa tudi zato, ker je bil Viktor Kečkeš s 1. januarjem 1966 upokojen. Svet je na seji ugotovil tudi to, da je Viktor Kečkeš z 19. julijem 1966 nastopil redni letni dopust (30 delovnih dni), katerega naj nepretrgoma izkoristi v času, ko rnu poteka 6-mesečni odpovedni rok. Na seji sveta je med drugim prišlo na dan, da so samoupravni predpisi v zdravilišču zelo pomanjkljivi in da komisije samoupravnih organov sploh niso delovale. Kolektiv čaka tu odgovorna naloga: uskladiti bo moral svojo notranjo zakonodajo s splošnimi zakonitimi predpisi in s tem postaviti temelj Nič novega! 4. julija letos sta se v zdravilišču Dolenjske Toplice zglasila tržni in sanitarni inšpektor novomeške občinske skupščine, da bi opravila pregled poslovanja v zdravilišču- Direktor Viktor Kečkeš je inšpektorja oviral pri njunem delu in ju tudi zmer-jal z nečednimi izrazi. Medobčinske inšpekcijske službe pri ObS Novo mesto so zaradi tega 14. julija prijavile Viktorja Kečkeša okrožnemu javnemu tožilstvu, v Novem mestu zaradi kaznivega dejanja, ker je namerno žalil uradni osebi in ju pri opravljanju njune dol žnosti oviral pri delu. samoupravljanja Na seji sveta je bil imenovan za vršilca dolžnosti 'direktorja Lojze Kenda, dosedanji receptor v zdravilišču, hkrati pa so se člani sveta pogovorih še o tem, katere strokovne službe pri ObS Novo mesto naj nudijo kolektivu pomoč, da prebrodi prvo obdobje. V soboto, 30. julija, se je ob 19.30 zbrala v velikem salonu zdravilišča na zasedanje delovna skupnost. 49 članov kolektiva je na zasedanju ponovno enodušno potrdilo pravilnost svojega nastopa proti samovolji in se vnovič odločilo za pot samoupravljanja. Sproščenost je bila morda na tem prvem zasedanju (člani kolektiva so povedali, da ne pomnijo več, kdaj so se zadnjič zbrali na takšnem zasedanju!) malo dušena zaradi prisotnosti ekipe ljubljanske RTV, ki je snemala prvi resnični samoupravni zbor samoupravljav-cev zdravilišča. No, beseda je kljub temu tekla. Kolektiv je soglasno potrdil sklepe in predloge sveta zdravilišča, nato pa je razpravljal o periodičnem obračunu za I. polletje in o tem, kakšno pot naj ubere zdravilišče v prihodnje. ■ člani delovne skupnosti so ■ na tem zasedanju ponovno ■ zahtevali, naj komisija, ki ■ jo je svet imenoval, razi- ■ šče vzroke samovolje, naj ■ o svojem delu poroča jav- ■ nosti in naj preda krivce ■ v kazensko odgovornost. Periodični obračun za prvo polletje 1966 izkazuje v zdravilišču 152.000 Sdin primanjk-ljala, pa tudi stroški so se letos v primerjavi z lanskim letom povečali. Promet je bil letos v I. polletju za 15.8 odstotka manjši kot v I. polletju lani, stroški pa so v istem času za 10.2 odstotka večja kot lani. Razveseljiv pa je podatek, da je od 100 milijonov letos ustvarjenega prometa 49 odstotkov s turizmom in 51 odstotkov s topliško klimatskim zdravljenjem zavarovancev. 2al so obeti za prihodnost slabi: z 28. julijem je bilo z zakonitimi predpisi odpravljeno topliško klimatsko zdravljenije zavarovancev iz sredstev socialnega zavarovanja. To pomeni, da v bodoče ne bo več dotoka pacientov, ki so doslej prinašali polovico dohodka. Zdravilišče se bo torej moralo, kot so ugotovili na zasedanju delovne skupnosti, usmeriti v turizem. Za turizem je v topliški dolini dovolj naravnih pogojev, kvalitetna postrežba in zmerne cene pa sta pogoja, s katerima bo treba privabljati goste. Strokovne službe zdravilišča morajo ob pomoči od zunaj pripraviti programe za rešitev iz zagate in jih predložiti svetu zdravilišča in delovni skupnosti v razpravo in potrditev. Samoupravljanje v zdravilišču, ki je v minulih 14 dneh naredilo prve, toda trdne, korake, se bo v bodoče odpiralo tudi navzven. Delovna skupnost je sklenila vabiti na svoja zasedanja predstavnike množičnih organizacij iz Dol. Toplic, saj bo to najboljše zagotovilo, da se samovolja ne ho več mogla razviti! Enodušni nastop kolektiva in Topličanov, ki -so obsodili dolgoletne samovoljne posege v samoupravne pravice kolektiva zdravilišča, pa naj bo hkrati spodbuda za hitrejši razvoj samoupravljanja v vseh delovnih kolektivih! Samoupravljavci naj povsod tam, kjer je samoupravljanje ovirano, kar se da odločno povedo, da je samoupravljanje v našem družbe nem razvoju neodtujljiva pravica in da te pravice ne more in ne sme nihče z nobenimi izgovori ali posegi motiti! Nedavna odkritja o samovolji direktorja v Dol. Toplicah in o njegovem nasilju nad uslužbenci kolektiva so javnost presenetila, čeprav — po pravici povedano — zadnja leta le ni manjkalo resnih signalov o teh pojavih tako v dnevnem kot lokalnem tisku. Občani Toplic, Novega mesta in vse naše občine so brez pridržka obsodili ravnanje, hkrati pa so spraševali in še sprašujejo: »Kako le smo mogli vse to dopuščati toliko let nekaznovano?« Zdaj, ko je zavesa odgrnjena Javnost pričakuje pojasnila in ukrepe in prihaja na dan umazanija, ki se je nabirala toliko č&sa, pričakuje javnost ostre in odločne ukrepe. Predvsem želijo ljudje, da bodo organi kontrole obvestili javnost o svojih ugotovitvah. Kot smo obveščeni, bodo te dni začeli s kontrolo v poslovanju zdravilišča tako komisija za družbeni nadzor pri ObS Novo mesto, kakor tudi služba družbenega knjigovodstva in komisija, ki jo je ime-' noval svet zdravilišča. Ti kontrolni organi bodo pretehtali poslovanje, samoupravljanje in odnose v zdravilišču. Prav hi bilo, da bi svoje delo uskladili in si ga razmejili. — Vsi pa pričakujemo, da ho-do svoje naloge opravili vestno in brez najmanjšega kompromisa! la lahek zaslužek 10 mesecev zapora Zaradi nedovoljene trgovine in kupčevanja s tujo valuto je bil Danijel Car iz Metlike obsojen pred novomeškim okrožnim sodiščem Javni tožilec je obtožil Danijela Gara, avtoprevoznika iz Metlike, zaradi 11 nedovoljenih kupčij oz- posredovanj pri nakupu avtomobilov, medtem ko je senat okrožnega sodišča v Novem mestu izrekel obtožencu ka^en samo za 5 tovrstnih kaznivih dejanj ter smatral, da za preostalih 6 ni dovolj dokazov. Ugotovoljeno pa je bilo, da se je obtoženec precej na ši- roko ukvarjal s preprodajo avtomobilov ali s posredovanjem pri kupčijah ter da je pri vsakem poslu »zaslužil« okoli četrt milijona starih dinarjev. Razen tega je tudi sam kupoval tujo valuto, jo pretapljal v avtomobile in jih prodajal. Seveda ne brez dobička! Sodišče ga je obsodilo na 10 mesecev zapora ter na plačilo 15.000 N dinarjev, ko- likor si je po mnenju sodnikov pridobil protipravne premoženjske koristi. Proti izreku sodbe pa se je pritožil javni tožilec, ker meni, da je bilo kupčij precej več in da je tudi mnogo več kanilo v obtožencev žep. Po drugi strani je vložil pritožbo obtoženec, češ da je kazen previsoka. Odločitev drugostopenjskega sodišča še ni zna- Med dopustom zagrešil 3 kazniva dejanja Anton Zupančič, nekvalificirani delavec iz okolice Trebnjega, se je moral julija zagovarjati na okrožnem sodišču v Novem mestu zaradi treh kaznivih dejanj, ki jih je za-grešal med minulimi prvomajskimi prazniki, ko je bil iz Vzgojnega poboljševalnega doma v Radečah izpuščen na tridnevni dopust- Se istega dne, ko je prišel domov, je proti večeru odšel iz hiše, češ da gce v kino. V resnici pa je najprej zavil v gostilno, ponoči pa se je v Gor. Dobravi skozi okno splazil v hišo Jožeta Uhana in mu vzel okoli 500 Ndin. takoj zatem pa je izpod kozolca pobral še gospodarjev moped in se z njim odpeljal do Ivančne gorice. Tam je Poškodoval tuj avto in pobegnil Na parkirišču pred Gradom Oto-čec je 1. avgusta ob 11.20 voznik osebnega avta ZG 165-04 med obračanjem zadel parkirano osebno vozilo CE 145-12, s katerim je dopotoval Marin Mahne iz Krškega. Neznani Zagrebčan je takoj odpeljal v neznano smer. Na Ma-hnetovem vozilu je škode za 300 Ndinarjev. Nepravilno vključevanje v promet 20. julija dopoldne je voznik osebnega avtomobila Isaak Burru iz Belgije vozil po avtomobilski cesti Iz Drnovega proti Novemu mestu. Pred seboj je opazil voznika motornega kolesa Ludvika Hočevarja iz Novega mesta, ki se je z leve strani co>te vključeval v promet. Voznik osebnega avtomobila kljub zaviranju nesreče nI mogel preprečiti. Trčil je v njega in ga poškodoval. Materialna škoda na obeh vozilih znaša 4.000 Ndinarjev. vozilo pustil, sam pa se je z vlakom napotil v Ljubljano, kjer je po lokalih zapravljal ukradeni denar. V noči od 3. na 4. maj je bil v Zagorju. Tu se je lotil velike tatvine v gostišču »Križišče«. Z line je odstra nil ventilator, se skozi njo splazil v notranjost lokala ter vzel 1.080 Ndin gotovine. Drugi dan je v Ljubljani spet veseljačil, vendar so ga še istega dne zvečer prijeli v gostišču Lovec. Semt novomeškega okrožnega sodišča je Antona Zupančiča obsodil na 1 leto in 5 mesecev zapora, razen tega mora povrniti Jožetu Uhanu 500 Ndin ter gostišču v Zagorju 602,14 Ndinarjev. Pri odmeri kazni so sodniki upoštevali obtoženčevo pomanjkljivo vzgojo, kakor tudi dejstvo, da je zgrešil tri kazniva dejanja med dopustom, katerega mu je kot nagrado odobril vzgojni poboljševalni dom v Radečah. Najslabši in najmanj primeren most na modernizirani cesti Škofljica—Kočevje je nedvomno leseni most pri Prigorici. Postavljen je tudi na zelo neprimernem, nepreglednem in nevarnem kraju, zaradi česar je bilo že veliko prometnih nesreč. Lesena ograja mostu hitro popusti in neprevidni vozniki jo brez trežav podro in pristanejo z avtom v vodi. Foto: J. Prime V TEM TEDNU VAS ZANIMA TEDENS^kicnuD Petek, a. avgusta — Marija Sobota, G. avgusta — V! as tja Nedelja, 7. avgusta — Kajetan Ponedeljek, 8. avgusta — Miran Torek, 9. avgusta — Janez Sreda, 10. avgusta — Lovrenc Četrtek, 11 avgusta — Vesel jko Kolektivu sekcije za vleko Novo mesto, ki je pokazal mnogo razumevanja do svojih sodelavcev, sedanjih upokojencev s tem, da je Se drugič povabil na skupno srečanje 31. julija 1966 v Karlovcih pri Trški gori, se lepo zahvaljujemo! Ob obilni zakuski in dobri kapljici ter obujanju prijateljskih spominov je čas kar hitro minil. Kolektivu Se enkrat skupna prisrčna hvala! — UPOKOJENCI. Ob izgubi našega ljubljenega moža, očeta, starega očeta in strica JOŽETA RADIĆA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z venci in cvetjem počastili njegov s^min in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se zdravniku dr. Pircu za pomoč, tov. Zupančiču in Bostelju za poslovilne besede, kakor tudi vsem ostalim za vse, kar so storili za olajšanje pokojnikovih zadnjih ur. Se enkrat vsem iskrena hvala! Radičevi Za pokojno ANGELO ŽAGAR roj. Iluikar, iz Jablana se najtopleje zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in jo zasuli z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo kolektivom IMV, SGP PIONIR in NOVO-TEHNI servis, vsem zdravnikom in strežnemu osebju novomeške in ljubljanske bolnišnice, predvsem pa še bolniški sestri Makšetovi za njeno požrtvovalnost, gospodu župniku za spremstvo in Fani Kolenc za poslovilne besede. Vsem. prav vsem prisrčna hvala! Mož Karol z otroci in ostalo sorodstvo Ob tragični izgubi moža, očeta, brata in dedka JOŽETA ZIDARJA ee zahvaljujemo vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti in počastili s cvetjem. Žalujoči žena, sinova Mirko in Jožke, hči Slavka z družinami Mali kamen, 26. julija 1966. Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica IVANA ŠUŠTERŠIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti, mu darovali cvetje in vonce. Posebno se zahvaljujemo organizaciji ZB Šalka vas, rudniku in ZB Kočevje, Društvu upokojencev, Gasilskemu društvu šalka vas — Cvišlerji ter godbi na pihala rudnika Kočevje. Iskreno zahvalo smo dolžni tov. Jelenu in tov. Zgoncu za poslovilne besede. Vsem iskrena zahvala! Žena Ivanka ter ostalo sorodstvo Ob izgubi našega dragega brata, strica ANTONA REGINA it Novega mesta se iskreno zahvaljujemo vsom darovalcem cvetja, posebno zahvalo pa smo dolžni Francu in Antonu Zajcu, Skubčevim in Rostanovim, kot vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči brat in sestra, nečak Franc z družino ter ostalo sorodstvo Marija Lukunič prepoveduje sečnjo in delo po parcelah od Katarine Kobe, zdaj Marije I.ukanič, Sinji vrh 40. Malti Repovž iz Srebrnič 2 pri Novem mestu prepovedujem hojo in pašo živali ter odmetavanje odpadkov po mojem zemljišču. To opozorilo velja predvem za Jožeta Kiklja. če tega ne bo upošteval, bom živali zastrupila. PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom. Ogled vsak dan. Marija Marolt, Slovenska vas 23, Kočevje. GLOBOK (NEMŠKI) in športni voziček ugodno prodam. Naslov v upravi lista (840/66). PRODAM NOV TAUNUS 12 M Deluxe. Naslov v upravi lista 839/66). PRODAM MLAT1LNICO, z ravnanjem slame, z dvojnim čiščenjem in vprežno kosilnico z žetveno napravo znamke Krupp. — Jama 14, p. Kranj. POCENI PRODAM traktor znamke »Giiltner«, dva cilindra — 16 ks, plug, kosilnico, jermeni-co, ročni hidravlik. Vse v dobrem stanju. Naslov v uprav: lista. (838/66). Gozdno gospodarstvo NOVO MESTO razglaša, da bo za šolsko leto 1966/67 dodelilo ŠTIPENDIJO v obliki posojila dijakom Srednje gozdarske šole Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni v pravilniku o kreditiranju šolanja. Prošnji morajo kandidati predložiti: a) potrdilo o nekaznovanju, b) zadnje šolsko spričevalo, čas za prijavo je 15 dni po objavi. Prošnjo naj kandidati pošljejo na Gozdno gospodarstvo Novo mesto. Kadrovska komisija RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 5. AVGUSTA: 8.05 Operna matineja. 9.30 Domače koncertne novosti iz naših studiov. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Milena Jazbec: Kdaj pride v pošte v gnojenje skozi list. 12.40 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike. 13.30 Priporočajo vam ... 15.20 Napotki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Zbor Roger Wag-ner z orkestrom »Capitol«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 6. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Operni koncert. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Zvone Miklič: Organizacija dela pri obiranju hmelja. 12.40 Ansambel Dobri znanci in kvartet Pavla Kosca. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši oslušalcl čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe. 20.30 Zabavna radijska igra — Jerome K. Jerome: Trije možje v čolnu. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 7. AVGUSTA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Sergej Mihalkov: Mehikanec. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Se pomnite, tovariši . . . Drago Kumer — Malči Volav&ek: Ne bojte se, vrnili se bomo. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 14.00 Slavni pevci — znamenite arije. 16.00—19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Večer v orkestralnem studiu. 21.00 Kličemo letovišče. PONEDELJEK, 8. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Otrokov svet v umetnikovem delu. 10.35 Naš podlistek — V. Ivanov: čuvar Timurjevega groba. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Mirko Pe-ternel: Kako kaže za prodajo plemenske živino. 12.40 Bolgarske narodne pesmi. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Dva venčka narodnih. 17.05 V svotu PO LASTNI CENI PRODAM nov superavtomatični pralni stroj »Zoppas«. Naslov v upravi lista (831/66). ODDAM 2 SAMSKI SOBI v najem v novi hiši v Volčičevi. Pogoj: nokaj predplačila. Informacije dobite v samopostrežni trgovini. PRODAM HISO v Šmihelu pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (827/66). PRODAM 6 svinjskih hlevov, kritih z opeko. Per, Hrvaški brod 15, p. Šentjernej. PRODAM PLOHE (steno in hra-stov les od skednja). Marn Martin, Dolenja vas, Otočec ob Krki. PRODAM novo glavo za cirkular. Naslov v upravi lista (824/66). UGODNO PRODAM motorno kolo NSU Maks 175 cem, 2700 kosov strešne opeke »velika kikinda« In 18 m balkonske ograje. Martin Cvelbar, Cesta herojev 35, Novo mesto. PRODAM MOTOR NSU — nemški Max. Naslov v upravi lista '821/06). PRODAM RUVAČ krompirja, znamke »Lana«, gumi voziček (Zapravijivček). Vodopivec, Toje V5, Šentjernej. PRODAM KUHINJSKO KREDENCO. Držaj, Bršlin 4, Novo mesto. PLKTILNI STROJ 8/60 Popp. dobro ohranjen, prodam. Milka Bukovec, Štefan 11, p. Trebnje. PRODAM SPALNICO. Vprašajte od 14. ure daljo na Kristanovi 2, Novo mesto. STANOVANJSKO HISO, takoj vseljivo, blizu Dobrepolja, primerno za obrtnika, ugodno prodam. Naslov v upravi lista (814/66). INSTRUIRAM MATEMATIKO IN FIZIKO za vse razrede srednjih šol v Novem mestu. Diplomirani strojni inženir. Naslov v upravi lista (837/66). IŠČEM NATAKARICO v gostilni Drenik, Gotna vas 46, Novo mesto. Ostalo po dogovoru. DEKLE SE ŽELI učiti šivilske stroke in bi pomagala pri gospodinjstvu. Naslov v upravi lista (815/66). STALNO ZAPOSLITEV nudimo v planinski postojanki priučeni ali polkvalificirani kuharici ali pa dekletu, ki ima veselje do kuhe. Pogoj — starost nad 20 let ter vestnost in poštenost. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe dostavite Planinskemu društvu Ljubljana-matica, Ljubljana, Miklošičeva 17. SPREIMEMO gospodinj sko , pomočnico, lahko tudi začetnico. Pekarna Omerzel, Krško. GOSPODINJSKO pomočnico pridno, pošteno, z delnim znanjem kuhe, išče dvočlanska družina v Beogradu. Nastop službe septembra. Paučič, Novo mesto — Ljubljanska 4. NUJNO POTREBUJEM sobo in kuhinjo (sobo) v mestu ali Brš-linu. Plačam 25.000 Sdin. Rade Stankovič, vodnik, V. P. 1394-3 Bršlin. IŠČEM ŽENSKO, ki bi prihajala varovat dva otroka na dom. Miška, Mestne njive 8. HRANO IN STANOVANJE nudim dekletu za pomoč v gospodinjstvu. Preskrbim tudi zaposlitev. Naslov v upravi lista (836/66). OPREMLJENO SOBO v Novem mestu išče mlad inženir iz Zagreba. Ponudbe pošljite na upravo lista (841/66). POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). KUPIM HIŠO ali zazidalno parcelo v okolici Novega mesta. Ponudbe pošljite na naslov: Anton Prus, Gotna vas 45. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMELJNIK — telefon 21-129, in STANDARD — telefon 21-158. POMOŽNO KUHARICO za gostilno išče za takojšnji nastop Gostilna »Kekec«, Samobor. 23. JULIJA sem izgubil denarnico od Brežic do Sevnice. Poštenega najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi. Naslov je v denarnici. SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k tričlanski družini. Boža Lamberger, Kompas, Ljubljana. Brežice: 5. in 6. 8. ameriški barvni film »Vzemi jo — moja je«. 7. in 8. 8. amoriški barvni film »Štirje za Teksas«. 9. in 10. 8. ameriški film »Izgnanec iz Al-katraza«. Črnomelj: 5. in 7. 8. ameriški barvni film »Flanderski pes«. 9. in 10. 8. italijanski film »Dekle iz Parme«. Kostanjevica: 6. 8. ameriški barvni film »Dr. Jerryja čarobni napoz«. 7 8. francoski barvni film »Slavne ljubezni«. 10. 8. ruski barvni film »Hamlet«. Metlika: 5. 8. ameriški barvni film »Prigode Toma in Jeryja«. 6. 8. italijanski film »Bubovo dekle«. 7. 8. angleški barvni film »Valček toreadorjev«. 10. 8. nemški film »Draga, ostani z menoj«. Novo mesto »Krka«: C. in 7. 8. švedski film »Dragi John«. 8. in 9. 8. ameriški barvni film »Zakonski vrtiljak«. 10. in 11. 8. ameriški film »Zoro maščevalec«. Ribnica: 6. in 7. 8. angleški barvni film »Lomilec«. Sevnica: 6. in 7. 8. italijansko-jugoslovanski film »Med jastrebi«, Sodražica: 6. in 7. 8. italijanski film »Sneguljčica in 7 škratov«. Šentjernej: 6. in 7. 8. barvni film »VVinetou« I. del. Trebnje: 6 in 7. 8. angleški vojni film »Bilo jih je sedem«. 10. 8. jugoslovanski film »Dvojni obroč«. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Rafaela Ger-din s Čateža — Robertino, Breda Zupan iz Guncelj — Aleša, Jožica Kulovic iz Podgrada — Branka, Magdalena Mesojedec iz Sp. Vo-dal — Majdo, Jožefa Eršte iz Sred. Grčevja — Petra, Ivanka Si-nur z Drečjega vrha — Leopolda, Kristina Balič iz Jurovskega broda — Branko, Antonija Cimerman iz Gornjega Gradišča — Tončko, Alojzija Mavric iz Brezovice — Andreja, Štefka Brine iz Jurovskega broda — Boruta, Ana Srebrnjak iz Leskovea — Antona, Silva Močan iz Krmelja — Matjaža, Marija Grilc s Senovega — Antona, Marija Luzar z Jugorja — dečka, dr. Andželku Vidmar s Senovega — deklico. Ivanka Vrbinc z Broda — dečka, Stanka Zupanič iz Metlike — dečka, Mihaela Lahne iz Zagrada — dečka, Nada Unetič iz Kostanjevice — dečka. Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Recer iz Brežic — Mateja, Ana Novak s Studenca — Zorana, Marija Božič iz Kostanjevice — Vojka, Nada Jakopec iz Klake — Vesno, Štefka Uršič iz Imenega — Darka, Vinca Jaklenec iz Molvic — deklico, Karolina Debeljak iz Kostanj-ka — Franca, Ana Pernar iz Marije Gorice — deklico, Milena Deržič iz Rigonc — Mirjano, Ana Kline iz Sevnice — Jerneja. Ivan-k SUvnik iz Šentlenarta — Fra neta, Ana Kunej iz Vojskega — deklico, Ljubica Strunjak iz Vu-čilčevega — deklico. opernih melodij. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 Panorama zabavnih melodij. 22.50 Literarni nokturno. TOREK. 9. AVGUSTA: ' 8.05 Glasbena matineja. 10.15 Odlomki iz opere »Luiza« Gustava Char-pentiera. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — ; Dr. Jože Colnarič: Vzgojne oblike vinske trte v pogojih intenzivne proizvodnje. 12.40 Ansambel Borisa Franka in Veseli planšarji. 14.05 Odmevi z baletnih odrov. 15.40 V torek na svidenje. 18.15 Vrtimo globus zabavnih melodij. 20.00 Poje Akademski pevski zbor iz Ljubljane. 20.20 Radijska igra — Gisela Prugel: Apolon na Sei-ni. 21.35 Iz fonoteke radia Koper. SREDA, 10. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.30 Godala v ritmu. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dolfe Cizej: Usmerjanje živinoreje v hribovitih krajih. 12.30 Slovenske narodne pesmi ob spremljavi klavirja, 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Koncert Komornega zbora RTV Ljubljana. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Naš razgovor. 20.00 Giacomo Puc-cini: La Boheme. 22.10 Melodije za lahko noč. ČETRTEK, 11. AVGUSTA: 8.05 Glasbena matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 9.45 Glasbena pravljica. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.05 »Poletni čas«. 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Vlado Plas-kan: Kooperacija na področju Savinjske doline. 12.40 čez hrib in dol. 14.05 Lepe melodije. 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice. 17.05 Turistična oddaja. 19.05 Glasbene razglednice. 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Veseli hribovci — trio Slavka Avsenika — Ansambel Franca Korbarja — Gorenjski vokalni kvintet. 21.40 Glasbeni nokturno. RADIO BREŽICE NEDELJA, 7. AVGUSTA: 10.20 — Poročila — Naš prispevek — Vzgojno predavanje: Težnja po uveljavljanju — Za naše kmetovalce — Poslušate narodne v izvedbi Slovenskega okteta in ansambla Mihe Dovžana z Gorenjskimi fanti — Magnetofonski zapis: V Dobovi se pripravljajo na občinski praznik občine Brežice — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 Občani čestitajo in pozdravljajo. 14.00 Turistično propagandna glasbena oddaja. TOREK, 9. AVGUSTA: 20.00 — Obvestila in filmski pregled. 20.10 — Filmska vzgoja: Francoski film. 20.20 Glasbena oddaja: Izbrali ste sami. 5-letni otrok je nenadoma pritekel na cesto 27. julija popoldne se je Ferdinand Umek iz Nove Rese pri Krškem peljal z motornim kolesom skozi Sentlenart pri Brežicah. Pri hiši št. 65 mu je z dvorišča ne-nadoma pritekel na cesto pred motorno kolo 5-letni Sabid Saba-novič iz Šentlenarta. Otroka je zbil po cesti, ta pa je na srečo utrpel le lažje odgrnine po obrazu in rokah ter mu ni bila potrebna zdravniška pomoč. Z avtomobilom v žice za daljnovod Voznica osebnega avtomobila Maja Kessler iz Ljubljane je 27. julija dopoldne vozila iz Kostanjevice proti Oštrcu. V Globočicah, kjer je skupina delavcev Elektro Krško napeljevala daljnovod, ni opazila, da so preko ceste v višini 60 cm napeljane žice, zato se je v nje zaletela. Pri tem je nastalo na avtomobilu škode za okrog 700 Ndinarjev. S parkirnega prostora neprevidno na cesto Božo špiler iz Zupeče vasi je 38. julija popoldne neprevidno zapeljal z osebnim avtomobilom s parkirnega prostora pri liiši št. 38 na Cesto prvih borcev v Brežicah, tako da je trčil v osebni avto Franca Kovačiča iz Krškega, ki je tedaj pripeljal po tej cesti. Škode na vozilih je za 200 Ndin. Po ievi strani in z neprimerno hitrostjo Valentin Ožir iz Mozirja je popoldne 28. julija vozil tovornjak iz Sevnice proti Radečam. Pri naselju Breg mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom po levi strani in z neprimerno hitrostjo Haki Sarwat, državljan ZAR, s katerim sta trčila. Pri tem sta se voznik osebnega avtomobila in njegov sopotnik laže poškodovala, na vozilih pa je škode za okrog 9.500 Ndin. Avtobus v obcestnem jarku 29. julija zjutraj je voznik Vinko Mlakar vozil avtobus na redni progi Brežice—Bizeljsko. Na Bizeljskem, kjer asfaltirajo cesto, se je izognil finišerju. Zapeljal je na skrajni rob ceste, ki se je zaradi teže avtobusa vdrl, tako da se je avtobus prislonil na svoj bok v 1 m globokem obcestnem jarku. V avtobusu je bilo 7 potnikov, vendar ni bil nihče poškodovan, na avtobusu pa je škode za okrog 200 Ndin. Samohodka pokopala rezervista Na tretjerazredni cesti pri Ru-manji vasi se je 25. julija ob 16.10 prevrnila samohodka, pri čemer je izgubil življenje rezervist Anton Blažič, 21), iz Velikega Slatnika, dva vojaka sta bila lai.je ranjena. Samohodka je vozila v koloni treh vojaških vozil iz Dolenjskih Toplic proti Novemu mestu. Izmaličeni osebni vozili V nepreglednem ovinku na cesti, ki drži skozi zaselek Volavče pri Potoku, sta se 31. julija dopoldne zaletela osebna avtomobila nemške registracije, ki sta ju vozila Anton Kastelic iz Fužine pri Zagradcu in Hans Salzmann. Sprednja dela avtomobilov sta se hudo izmalačila, medtem ko voznikoma ni bilo nič. škode je za 10.000 Ndin. Nesreča se je pripetila zaradi tega, ker je Kastelic v ovinku prehitro vozil in ga je zaneslo do nasipa, nato pa je treščil v Salzmannovo vozilo, ki mu je pripeljalo nasproti. Pes po nesreči pobegnil Na Ragovski cesti v Novem mestu je 31. julija dopoldne padel neki mopedist, ker se mu je pod kolesje pognal pes. Mopedist se je takoj nato pobral, pes pa jo pobegnil. Ranjena kolesarka v bolnišnici Na križišču Trdinove in Kotat-jeve ulice v Novem mestu je 31. julija dopoldne kolesarka Frančiška Strniša z Vrha pri Ljubnu trčila v tovornjak in nevarno padla. Z ranami na glavi, rokah in nogah so jo odpeljali v bolnišnico. Nesreča se je pripetila, ko je tovornjak, ki ga je vozil Dušan Kump iz Novega mesta, zavijal v Kotarjevo ulico, kolesarka pa se je pripeljala z Grma. Anglež vozil prehitro Anglež Antonv Hulbert, ki začasno stanuje v Belgiji, je 31. julija potoval z osebnim avtom po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Pri cestnem odcepu, ki drži proti Novemu mestu, je naglo zmanjšal hitrost, da se ne bi zaletel v avto, ki je zavijal na odcep, zaradi tega pa ga je začelo zanašati. Angleže-vo vozilo se je v trenutku znašlo na bankini, nakar ga je vrglo 14 metrov pod nasip, kjer je obtičalo na njivi. Voznikovo ženo Arlet-to, ki se je hudo ranila, so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotno škodo so ocenili na 2000 Ndinarjev. Zaprta pot na križišču Na križišču četrtorazrednih cest v Velikem Gabru sta se 31. julija trčila osebna avtomobila, ki sta ju vozila Ivan Zaler iz Ljubljane in Anton Marolt iz Malih Dol pri Stehanji vasi. Marolt se je peljal v Veliki Gaber in je na križišču zaprl pot Zalerju. Lažje sta bih ranjeni sopotnici voznikov, škodo je bilo za okoli 5000 Ndin. Tovornjak na travniku Ljubljančan Anton Pajk je nekaj pred 1. uro 30. julija zapeljal z avtomobilske ceste pri Gmajni tovornjak. Vozilo je zaneslo na travnik, ne da bi se bilo prevrnilo. Tudi voznik je ostal brez poškodb. Volčjak poginil po udarcu 29. julija ob 11. uri se je pred osebni avto, ki ga je Ivan Stante iz Ljubljane vozil po avtomobilska cesti mimo Zalok, pognal velik volčjak. Pes je dobil tako hud udarec, da je takoj poginil, škodil je tudi na avtomobilu in jo cenijo na 800 Ndin. Izsiljevanje prednosti Na tretjerazrednem cestišču na Otočcu je voznik osebnega avta Franc Gregorčič 29. julija popoldne izsiljeval prednost pri sreča-njuz osebnim avtom, ki ga je vozil Novomeščan Franc Zaje, zato sta se vozili trčili. Gmotno škodo cenijo na 250 Ndin. Os počila pod premogom 28. julija zjutraj je Franc Burić peljal na ćmomal) »ko železniško postajo tovornjak premoga. Na križišču Kolodvorske ceste in Ceste 21. oktobra se je vozilu zlomila zadnja desna os. da se je nevarno nagnilo, ni pa se prevrnilo, škode je za 6000 Ndin. Švicarski dostavljalec na travniku 28. julija dopoldne je po avtomobilski cesti proti Zagrebu Jožko Tot iz Švice vozil dostavni avto. Pri 713 km je vozilo zaradi nepojasnjenega razloga zaneslo s ceste na travnik, kjer se je prevrnilo. Škodo cenijo na 1500 Ndin. Pešec stopil izza žive meje Na avtomobilski cesti pri Obrežju je osebni avto, ki ga je iz Zagreba proti Ljubljani vozil Jože Kopač, 1. avgusta popoldne zadel kolo, s katerim je Mljo Zobarič iz Nove vasi pri Jesenicah na Dolenjskem stopil izza žive meje. Sunek je bil tako močan, da je podrlo tudi pešca, ki si je pri padcu ranil roko. Kopač je Zobariča prepozno opazil. Pešec se je brž pobral in urnih nog odpeljal kolo. Mopedist podrl pešca 30. julija ob 23. uri je mopedist Vladimir Butala na cesti v Kočevju pri Črnomlju zadel nekega pešca in se prevrnil ter si pri tem presekal čelo. V črnomaljskem zdravstvenem domu so mu odvzeli kri, ker je bil videti vinjen. Med umikanjem zdrsnil na njivo 1. avgusta opoldne se je voznik osebnega avta Predrag Crkvenjas iz Frankfurta umaknil nekemu o-sebnemu avtu, ki je prehiteval tovornjak, pa je zdrse 1 čez bankino in obstal na njivi, škodo na njegovem avtu so ocenili na 30W Ndinarjev. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Brežice, Črnomelj. Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik (glavni m odgovorni urednik), Ria Bačcr, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškem, lož« Prime, Jožica Teppev ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 50 par 150 starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37.50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 — NA' SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg J — Postni predal 33 — Telefon: 21-227 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v LJubljani