37779

Štev. 15. L. 1908.

Gospodu milil

- - .  Izdaja in zalaga - -

-o Cena 10 h. o-

Vlačljivost vina.

Pogostoma se zlasti letos na Dolenjskem dogaja,
da postane mlado vino sluznato, najprej kakor olje,
pozneje tudi lehko kakor žolica gosto. Pri tem je
mastnega, medlega, ne ravno prijetnega okusa, dasi
drugače ne izgubi svojega vinskega duha.

Naši vinogradniki pravijo, da je vino „volno“,
strokovnjaki pa imenujemo to bolezen vina v 1 a č 1 j i v o s t,
ker se vino, zlasti če iz pipe teče ali pa če se preliva,
nekako vleče in ne teče gladko.

Vlačljiva postanejo najrajša nizka, bela, mlada
vina, bolj redko črna vina. Vlačljiv postane pa tudi
lehko mošt, posebno če ne mara kipeti, zelo rad pa
tudi sadni mošt, zlasti jabolčnik. Vzrok vlačljivosti so
razne glivice, oziroma bakterije, ki spreminjajo sladkor,
ki se v takih vinih nahaja, v neko sluznato tvarino
(manit, dekstran, itd.) in v majhni meri tudi v oglji¬
kovo kislino.

Te glivice prihajajo v mošt že z grozdjem, zlasti
z nezdravim ali pa gnilim grozdjem.

Če s pravilnim ravnanjem ne skrbimo za to, da
sladkor v moštu popolnoma in gladko pokipi, se kipenje
ustavi in od ostankov sladkorja v vinu se redijo ome¬
njene glivice ter povzročajo, da vino postane sluz¬
nato, vlačljivo.

Skrbeti je torej za snago pri trgatvi, zlasti za
to. da se gnilo in nezdravo grozdje odbira; dalje je

2

gledati na to, da je v kleti zadosti toplo (14—17° E),
da mošt hitro in gladko pokipi.

Ker se je opazilo, da vina, ki imajo v sebi večjo
množino čreslovine, ki so torej bolj trda, trpka (n. pr.
črnina), ne postanejo tako lebko vlačljiva, se priporoča
nizka vina, oziroma nizke, bolj vodene mošte, pustiti
24—48 ur, da na tropab kipe, pri čemer je pa seveda
zopet treba paziti na to, da se trop ne segreje in da
se v moštu ne zaredi cik.

Močna vina, ki imajo 10—11 prostorninskih od¬
stotkov alkohola v sebi (v 100 / vina 10—11 1  alkohola),
ne postanejo vlačljiva. Zato je treba grozdje pustiti,
da prav dozori, kajti čim bolj bo zrelo in sladko, tem
močnejše in stanovitnejše vino bo dalo.

Ravno letos se oni vinogradniki, ki so prezgodaj
trgali, najbolj pritožujejo, da postajajo njih bolj vo¬
dena vina vlačljiva.

Vlačljivost ni ravno nevarna bolezen vina in se
da s pravilnim ravnanjem lehko ozdraviti.

Predvsem je gledati na to, da zvemo, ali ima
tako vino še večjo množino sladkorja v sebi ali ne.
Če tega ne poznamo po okusu, je treba vzeti nekaj
vina (1—2 T)  iz soda, ga večkrat dobro preliti in pre¬
mešati ter, postaviti iz mrzle kleti v gorko sobo, kjer
bo kmalu začelo kipeti. Če se to zgodi, je to dokaz,
da ima vino še precej sladkorja v sebi, ki ga je treba
s kipenjem odpraviti. Vino se iz soda stoči v kad, in
pri tem se dobro preliva in z metlico pretepa, vsled
česar že deloma izgubi svojo sluznatost in postane
bolj redko kakor je bilo v sodu, torej bolj normalno.
Nato se vino pretoči iz kadi zopet v sod in se
postavi na bolj gorak kraj, ali se pa v kleti zakuri,
da se klet segreje. Zelo priporočljivo je, spraviti tudi
vino samo v sodu na pravilno kipelno toplino (14° R)
stem, da ga nekaj iz soda vun vzamemo, v piskru na
ognju segrejemo in potem nazaj v sod vlijemo. Dodatek
čistih drož (gl. spis „Čiste drože in njih raba v kle¬
tarstvu" v 23. številki ,,Kmetovalca" iz 1. 1906.) se
jako priporoča.

O^OO^T-hSO

Če je vino zelo nizko, se mu pri tej priliki in po
novi vinski postavi z dovoljenjem okrajnega glavarstva
dodene na vsak hektoliter (100 V)  2—3 kg  poprej v
vrelem vinu ali moštu raztopljenega pesnega (navad¬
nega) sladkorja.

Po končanem kipenju se vino kmalu pretoči v
zažveplan sod in se mu, če je treba, dodene pri tem
kakih 10 —20$ tanina (na 100/).

Z vinom, ki je vlačljivo in nima  v sebi večje
množine sladkorja,  se ravna na naslednji način.

Vino se iz soda protoči v kad in se pri tem dobro
preliva, meša in z metlico pretepa. Pri tej priliki se
mu dodene na vsakih 100/ 10-20 <7 v vinu ali v finem
špiritu raztopljenega tanina (čreslovine). Kdor nima
tanina, lehko vzame nekaj svežih ali pa dobro posušenih
grozdnih pesek (na vsak hi  vina malo peščico), jih
stolče, polije s kozarcem finega špirita in večkrat dobro
premeša, pozneje pa tekočino odcedi in nalije v vino.
Če je vino zelo šibko, se mu na vsak hektoliter dodene
tudi 1 l  finega špirita (več se ga po novi vinski postavi
ne sme vzeti), ali se pa pomeša s kakim močnim, n. pr.
dalmatinskim vinom, kar je seveda bolje.

Nato se vino pretoči v dobro zažveplan sod (na
6—8 hi  žveplen trak, ena šnita), sod se do vrha zalije
in zamaši.

Čez kakih 8—14 dni se vino lehko precedi ali
čisti in potem zopet pretoči v zmerno zažveplan sod
{1 trak na 12—16 hi).

Tako vino potem ostane čisto in stanovitno.

Bohuslav Skalicky,

c. kr. vinarski nadzornik za Kranjsko, v Rudolfovem.

NARODNA IN UNIUERZITETNfl
KNJI2NICA

00000412800

Ponatis iz »Kmetovalca*. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.

(Io;) " ). )M

1 " \ 0| li ■