REPUBLIKA SLOVENIJA STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE W0100 10 10 lH^HI 10! Ho io no ho 12 io /O1101MW0& no ioo io io ion io! "110101 I 10 10 10 i Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo druga, posodobljena izdaja Ljubljana, november 2010 ^ZBIRKA^ BROŠURE STATISTIČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE www.stat.si J~r~ < ' 'T tu Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo druga, posodobljena izdaja Avtorice Mojca Suvorov, Teja Rutar, Mojca Žitnik Tiskano v tiskarni Demat d. o. o. Publikacija je na voljo na spletnem naslovu www.stat.si/pub.asp Informacije daje Informacijsko sredi{~e, tel. (01) 241 51 04 elektronska po{ta info.stat@gov.si CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 308(497.4) 311:308(497.4) SUVOROV, Mojca Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo / [avtorice Mojca Suvorov, Teja Rutar, Mojca Žitnik]. - 2., posodobljena izd. -Ljubljana : Statistični urad Republike Slovenije, 2010. - (Zbirka Brošure / Statistični urad Republike Slovenije) ISBN 978-961-239-217-8 1. Gl. stv. nasl. 2. Rutar, Teja 3. Žitnik, Mojca, 1970253369088 Izdal in založil Statistični urad Republike Slovenije, Ljubljana, Vožarski pot 12 - © SURS - Uporaba in objava podatkov dovoljeni le z navedbo vira - Tiskano v 210 izvodih Uvodna beseda Ključni mejnik na področju trajnostnega razvoja v svetu je bila konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju leta 1992 v Riu de Janeiru. Tam je bil sprejet načrt za doseganje trajnostnega razvoja v 21. stoletju - Agenda 21. Trajnostni razvoj je bil že pred tem opredeljen kot »zadovoljevanje sedanjih potreb, ne da bi ogrozili možnost prihodnjih generacij, da bi te zadovoljile svoje potrebe«. V Riu je bilo prvič poudarjeno, da je treba v politiko gospodarskega razvoja nujno vključevati okoljske in socialne prvine. Vse od takrat raziskovalci, okoljske organizacije, vlade in mednarodne agencije iščejo odgovor na vprašanje: Kako meriti trajnostni razvoj? Danes obstaja v svetu mnogo naborov kazalnikov trajnostnega razvoja na nacionalnih ravneh in tudi na mednarodni ravni. Oblikujejo se po najrazličnejših konceptih. Posamezni nabor kazalnikov nastane največkrat iz potrebe po spremljanju izvajanja strategij trajnostnega razvoja. V zadnjih dveh letih se je razumevanje razvoja in trajnosti močno spremenilo: kot merilo razvoja se namreč vse bolj poudarja splošna blaginja ljudi in zamenjuje ozko gledanje na razvoj, ki kot merilo razvoja poudarja le gospodarski razvoj. Blaginja je namreč mnogo več: poleg materialnih dobrin zajema zdravje, okolje, socialne vezi, osebne aktivnosti, izobrazbo, kulturo. Vsa ta spoznanja smo skušali zajeti v tej publikaciji. Ker se trajnostni razvoj in splošna blaginja dotikata vseh področij življenja in bivanja, smo želeli s pomočjo kazalnikov pokazati, kako lahko vsak izmed nas prispeva k uresničevanju skupnih ciljev. Ti so v publikaciji združeni v tri zaokrožena poglavja: Blaginja, Ravnovesje in skromnost in Medgeneracijsko sodelovanje. Ti cilji so po mnenju skupine, ki je sodelovala pri oblikovanju tu predstavljenega nabora kazalnikov, ključni za trajnostni razvoj v Sloveniji. Sodbam o uspešnosti ali neuspešnosti uresničevanja ciljev na posameznih področjih smo se odrekli. Vabimo vas, da si jih s pomočjo publikacije oblikujete sami. VmjI Mag. Irena Križman generalna direktorica KAZALO KAZALNIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA SLOVENIJO........................................9 BLAGINJA...................................................................................................................11 KAKOVOST NARAVNIH VIROV........................................................................................... 12 KAKOVOST ZRAKA................................................................................................................. 12 Grafikon 1: Preseganje mejne dnevne koncentracije delcev PM10, Slovenija, 2009 ................ 12 Tabela 1: Povpre~ne letne koncentracije delcev PM10, Slovenija................................................12 KAKOVOST PITNE VODE....................................................................................................... 13 Grafikon 2: Fekalna onesnaženost pitne vode z E.coli po velikostnih razredih oskrbovanih obmo~ij in po obmo~jih zavodov za zdravstveno varstvo, Slovenija, 2007......... 13 Tabela 2: Fekalna onesnaženost pitne vode z E.coli, Slovenija..................................................13 EKOLOŠKO KMETIJSTVO...................................................................................................... 14 Grafikon 3: Kmetijska gospodarstva z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in kmetijska zemljiš~a v uporabi z ekološko pridelavo ali s pridelavo v preusmeritvi, Slovenija.....................................................................................................................14 Tabela 3: Kmetijska gospodarstva z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in kmetijska zemljiš~a v uporabi z ekološko pridelavo ali s pridelavo v preusmeritvi, Slovenija.....................................................................................................................14 EKONOMSKA RAST.............................................................................................................. 15 BRUTO DOMAČI PROIZVOD................................................................................................ 15 Grafikon 4: Realna rast BDP na prebivalca, 1995 = 100, Slovenija..........................................15 Tabela 4: BDP v teko~ih cenah, Slovenija.......................................................................................15 PRIHODKI GOSPODINJSTEV................................................................................................ 16 Grafikon 5: Povpre~na letna razpoložljiva sredstva na ~lana gospodinjstva, Slovenija.......16 Tabela 5: Povpre~na letna razpoložljiva sredstva na gospodinjstvo, Slovenija.......................16 KAZALO VARNOST............................................................................................................................... 17 AKTIVNOST PREBIVALSTVA................................................................................................. 17 Grafikon 6: Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti, Slovenija .....................................17 Tabela 6: Delovno aktivni prebivalci, Slovenija.............................................................................17 DOSTOPNOST DO SOCIALNE ZAŠČITE............................................................................ 18 Grafikon 7: Izdatki za socialne prejemke po področjih socialne za{čite, Slovenija, 2008..... 18 Tabela 7: Izdatki za socialne prejemke, Slovenija........................................................................18 DOSTOPNOST DO ZDRAVSTVA.......................................................................................... 19 Grafikon 8: Prebivalci na zdravnika v zunajbolni{ničnem zdravstvenem varstvu, Slovenija.......................................................................................................19 Tabela 8: Zdravniki v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu, Slovenija.............................19 DOSTOPNOST DO ŠOLANJA................................................................................................20 Karta 1: Študenti v terciarnem izobraževanju na 1000 prebivalcev, statistične regije, Slovenija, 2009 ......................................................................................................20 Tabela 9: Število {tudentov v terciarnem izobraževanju na 1000 prebivalcev, Slovenija................................................................................................................................................20 KRIMINAL................................................................................................................................. 21 Grafikon 9: Obsojene osebe med prebivalci, Slovenija...............................................................21 Tabela 10: Osebe, obsojene na sodiščih splošne pristojnosti, Slovenija..................................21 RAVNOVESJE IN SKROMNOST................................................................................23 NARAVNI VIRI........................................................................................................................24 PORABA ENERGIJE................................................................................................................. 24 Grafikon 10: Končna poraba energije na prebivalca in delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije, Slovenija...................................................................................24 Tabela 11: Obnovljivi viri v končni porabi energije, Slovenija ....................................................24 PORABA VODE IZ JAVNEGA VODOVODA.......................................................................... 25 Grafikon 11: Poraba vode iz javnega vodovoda v gospodinjstvih na prebivalca, Slovenija 25 Tabela 12: Voda, dobavljena iz javnega vodovoda, Slovenija....................................................25 NASTALI KOMUNALNI ODPADKI IN ODPADKI HRANE................................................... 26 Grafikon 12: Količina komunalnih odpadkov na prebivalca, Slovenija....................................26 Tabela 13: Komunalni odpadki, Slovenija ......................................................................................26 POTNIŠKI PROMET................................................................................................................. 27 Grafikon 13: Vsi osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb na 1000 prebivalcev in opravljeni potni{ki kilometri v cestnem javnem potni{kem prometu, Slovenija...................27 Tabela 14: Vsi osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb in potniki, prepeljani v cestnem javnem potni{kem prometu, Slovenija.......................................................27 KAZALO RAZISKAVE IN RAZVOJ........................................................................................................28 VLAGANJE V RAZVOJ.............................................................................................................28 Grafikon 14: Viri financiranja izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju, Slovenija, 2008 ..............................................................................................28 Tabela 15: Bruto doma~i izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju, Slovenija........................................................................................................28 PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA.........................................................29 SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA........................................................................................ 29 Grafikon 15: Prirast prebivalstva na 1000 prebivalcev, Slovenija..............................................29 Tabela 16: Prirast prebivalstva, Slovenija.......................................................................................29 PLAČE MOŠKIH IN PLAČE ŽENSK....................................................................................... 30 Grafikon 16: Razlika med povpre~no bruto pla~o mo{kih in povpre~no bruto pla~o žensk, Slovenija - za~asni podatki.....................................................30 Tabela 17: Zneski povpre~nih mese~nih bruto pla~, Slovenija - za~asni podatki..................30 STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE.......................................................................................... 31 Grafikon 17: Stopnja tveganja revš~ine glede na dohodek (brez dohodka v naravi), Slovenija...................................................................................................31 Tabela 18: Stopnja tveganja revš~ine glede na dohodek (brez dohodka v naravi), Slovenija, 2008 ........................................................................................31 MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE.....................................................................33 INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV.........................................................................34 ENERGETSKA INTENZIVNOST.............................................................................................34 Grafikon 18: Energetska intenzivnost - oskrba z energijo/BDP stalne cene leta 2000, Slovenija........................................................................................................34 Tabela 19: Oskrba z energijo, Slovenija..........................................................................................34 IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV...................................................................................... 35 Grafikon 19: Viri izpustov toplogrednih plinov, Slovenija, 2008 .................................................35 Tabela 20: Izpusti toplogrednih plinov, Slovenija..........................................................................35 PORABA MINERALNIH GNOJIL V KMETIJSTVU................................................................ 36 Grafikon 20: Poraba glavnih rastlinskih hranil v kmetijstvu na hektar kmetijskega zemljiš~a v uporabi, Slovenija....................................................................................36 Tabela 21: Poraba mineralnih gnojil in glavnih rastlinskih hranil v kmetijstvu, Slovenija.....36 INTENZIVNOST POSEKA LESA............................................................................................37 Grafikon 21: Intenzivnost poseka lesa, Slovenija .........................................................................37 Tabela 22: Prirastek in posek lesa, Slovenija.................................................................................37 KAZALO DRŽAVNI DOLG....................................................................................................................38 DRŽAVNI DOLG....................................................................................................................... 38 Grafikon 22: Dolg sektorja država, % BDR Slovenija...................................................................38 Tabela 23: Dolg sektorja država, Slovenija....................................................................................38 SKRB ZA VSE GENERACIJE.....................................................................................39 STAROSTNA ODVISNOST..................................................................................................... 39 Grafikon 23: Koeficienti starostne odvisnosti, Slovenija..............................................................39 Tabela 24: Koeficienta starostne odvisnosti, Slovenija.................................................................39 VARSTVO OTROK....................................................................................................................40 Grafikon 24: Otroci v vrtcih, Slovenija.............................................................................................40 Tabela 25: Otroci v vrtcih, Slovenija.................................................................................................40 VARSTVO STAREJŠIH.............................................................................................................41 Grafikon 25: Razlogi za sprejem oskrbovancev v dom za starejše, Slovenija, 2009...............41 Tabela 26: Oskrbovanci v domovih za starejše, Slovenija...........................................................41 METODOLO[KA POJASNILA...................................................................................42 DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV..............................................42 STATISTIČNI ZNAMENJI..........................................................................................46 KRAJ[AVE IN MERSKE ENOTE................................................................................46 VIRI IN LITERATURA.................................................................................................47 KAZALNIKI TRAJNOSTNEGA RAZVOJA ZA SLOVENIJO Zamisel o vzpostavitvi ključnega nacionalnega nabora kazalnikov trajnostnega razvoja na Statističnem uradu Republike Slovenije ni nova. Uresničila se je v okviru mednarodnega projekta, s finančno podporo Eurostata. Eden izmed ciljev projekta je bil tudi izboljšati prepoznavnost zamisli o trajnostnem razvoju v Sloveniji. Z naborom kazalnikov, predstavljenim v tej publikaciji, želimo zamisel o trajnostnem razvoju predstaviti na poljuden način tudi širši javnosti. Prvi nabor kazalnikov trajnostnega razvoja se je izoblikoval na delavnici, ki jo je aprila 2009 organiziral Statistični urad Republike Slovenije. Na tej delavnici so sodelovali predstavniki ministrstev, agencij, raziskovalnih inštitutov, nevladnih organizacij in Statističnega urada. Skupaj smo iskali odgovor na vprašanje o tem, katera so ključna področja oziroma kateri so ključni cilji trajnostnega razvoja v Sloveniji. Ugotovili smo naslednjih pet ključnih ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji: blaginja, dolgoročno ravnovesje, skromnost, sodelovanje in celostnost. Za vsak cilj so bili predlagani kazalniki, ki bi lahko merili napredek ali na svoj način nakazovali, kaj se na posameznem področju dogaja. Med nadaljnjim posvetovanjem in usklajevanjem smo ključne cilje smiselno povezali in določili ključne kazalnike. Končni nabor kazalnikov je tako združen v tri področja: Blaginja, Ravnovesje in skromnost in Medgeneracijsko sodelovanje. Vsako področje smo skušali prikazati in opisati s pomočjo okoljskih, ekonomskih in socialnih vsebin. Prva izdaja brošure z naslovom Kazalniki trajnostnega razvoja za Slovenijo je izšla maja 2010. Ob izidu so bili večinoma na voljo podatki za leto 2008. Globalna finančna kriza pa je močno vplivala na dogajanje in razmere tako v svetu kot tudi v Slovenji. Zato je bilo leto 2009 v marsičem drugačno od predhodnih let. To je razlog, da smo se odločili za drugo, posodobljeno izdajo publikacije, ki prinaša tudi novejše podatke. Ker gre za spremljanje trajnostnega razvoja v Sloveniji, publikacija ne zajema mednarodnih primerjav. Prikazani so kazalniki, ki so bili izračunani med nastajanjem publikacije iz zadnjih razpoložljivih podatkov. Večinoma so to podatki za leto 2009. Časovna vrsta, s katero je predstavljen vsak kazalnik, zajema večinoma zadnja tri leta in presečni leti v preteklosti (največkrat sta to leti 2000 in 2005). Glavna sporočila, ki jih prinašajo prikazani kazalniki, smo poudarili v obarvanem okvirju. Barve ponazarjajo statistično področje, v katero se kazalnik uvršča: področje okolje in naravni viri je obarvano zeleno, ekonomsko je vijolično, demografsko-socialno področje pa je oranžno. BLAGINJA Ko govorimo o blaginji ljudi, moramo pri tem razlikovati med trenutno blaginjo in oceno njene trajnosti. Blaginja danes ne pomeni le materialnih dobrin, ampak se nanaša tudi (ali predvsem) na ~lovekovo po~utje, bivanje, medsebojne odnose. Glavne vsebine, na katere moramo biti pozorni, ko govorimo o blaginji ljudi, so: življenjski standard v materialnem smislu, zdravje, izobrazba, osebna aktivnost, vklju~no z delom, volilna pravica in upravljanje, socialne vezi in odnosi, okolje ter varnost in nevarnost v materialnem in fizi~nem smislu. Kakovost naravnih virov »Onesnaženost zunanjega zraka z delci PM. se počasi zmanjšuje.« Ekonomska rast Bruto domači proizvod je do leta 2008 stalno naraščal, v letu 2009 pa se je zmanjšal. »Mikrobiološka kakovost pitne vode se bistveno ne izboljšuje.« »Obseg povprečnih razpoložljivih sredstev gospodinjstev se povečuje.« »Rast števila kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem se umirja.« Varnost »Stopnja registrirane brezposelnosti se je do leta 2008 zmanjševala, v letu 2009 pa se je povečala.« »Izdatki za socialne prejemke se stalno povečujejo.« »Število zdravnikov v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu se bistveno ne spreminja.« »Število študentov se je po dveh letih upadanja nekoliko povečalo.« »Število obsojenih oseb se je v letu 2009 prvič v opazovanem obdobju zmanjšalo.« KAKOVOST NARAVNIH VIROV KAKOVOST ZRAKA Grafikon 1: Preseganje mejne dnevne koncentracije delcev PM1011, Slovenija, 2009 število dni 60-, eSURS 5040 30 20 »Onesnaženost zunanjega zraka z delci PM10 se po~asi zmanjšuje.« Koper Iskrba Nova Gorica Ljubljana Murska Maribor Sobota - Rakičan Celje Trbovlje Zagorje kraj/merilna postaja 11 Mejno dnevno vrednost koncentracije delcev PM]0 (50 pg/m3) je dovoljeno preseči do 35-krat v koledarskem letu; meja 35 dni je označena z rdečo črto. Vir: ARSO Tabela 1: Povpre~ne letne koncentracije delcev PM11, Slovenija pg/m3 Merilna mesta 2005 2006 2007 2008 2009 Ljubljana 37 33 32 30 29 Maribor 43 43 40 34 30 Celje 43 35 32 30 31 Murska Sobota - Rakičan 37 34 30 30 29 Koper 31 29 25 24 Nova Gorica 34 34 33 31 28 Trbovlje 55 40 37 38 33 Zagorje 52 46 41 43 36 Iskrba 16 14 15 16 16 ... ni podatka 11 Letna mejna vrednost koncentracije delcev PM]0 je 40 pg/m3. Vir: ARSO ■ Koncentracije delcev PM10 so najvišje v tistih mestnih središčih, kjer je promet najgostejši, hkrati pa je tam zgoščena tudi industrija. Povišajo pa se predvsem v zimskih mesecih, ko se onesnaževala zaradi temperaturnih inverzij in zaradi vpliva individualnih kurišč kopičijo pri tleh in v kotlinah. ■ Raven onesnaženosti zunanjega zraka z delci PM10 se je od leta 2005 do leta 2009 zmanjšala. Letna mejna vrednost koncentracije delcev PM10 v letu 2009 na prikazanih merilnih mestih ni bila presežena. Na nekaterih merilnih mestih pa je bilo preseženo dovoljeno število dni s preseženo dnevno mejno vrednostjo. Število dnevnih prekoračitev se je v primerjavi s prejšnjim letom zmanjšalo. Največ prekoračitev dnevne mejne vrednosti delcev PM10 so zabeležili v Zagorju (56 dni) in v Trbovljah (48 dni). KAKOVOST NARAVNIH VIROV KAKOVOST PITNE VODE Grafikon 2: Fekalna onesnaženost pitne vode z E.coli po velikostnih razredih oskrbovalnih območij in po območjih zavodov za zdravstveno varstvo, Slovenija, 2007 delež neskladnih vzorcev (%) 60-, ______ 45 »Mikrobiološka kakovost pitne vode se bistveno ne izboljšuje.« 30 n - 1 ■ 1 ■ "L Celje Ravne na Maribor Kranj Ljubljana Slovenija Murska Nova Novo Koper Koroškem Sobota Gorica mesto □ mala (50-1.000) □ srednja (1.001-10.000) □ velika (> 10.000) Vir: IVZ Tabela 2: Fekalna onesnaženost pitne vode z E.coli, Slovenija delež neskladnih vzorcev (%) Velikostni razredi oskrbovanih območij 2004 2005 2006 2007 Mala (50-1.000 prebivalcev) 29,0 28,0 24,1 24,5 Srednja (1.001-10.000 prebivalcev) 6,7 5,8 4,6 5,3 Velika (> 10.000 prebivalcev) 2,6 1,7 0,4 2,1 Vir: IVZ ■ Kakovost pitne vode se v Sloveniji v obdobju 2004-2007 ni bistveno izboljšala, niti z vidika mikrobiološke niti z vidika kemijske onesnaženosti. Trend glede zmanjšanja fekalne onesnaženosti je ugoden le za srednja in velika oskrbovalna območja. Pri malih oskrbovalnih območjih je znižanje deleža neskladnih vzorcev bilo le odraz manjšega števila odvzetih vzorcev v letih 2006 in 2007. ■ Leta 2007 se je delež neskladnih vzorcev pitne vode močno razlikoval glede na velikost razreda oskrbovalnih območij; največ neskladnih vzorcev pitne vode je bilo pri malih oskrbovalnih območjih (tj. v območjih s 50-1.000 prebivalci), in sicer skoraj 25 %. ■ Tudi po območjih zavodov za zdravstveno varstvo (ZZV) so bili fekalno najbolj onesnaženi mali sistemi, zlasti na zahodu in jugu Slovenije (ZZV Koper, Nova Gorica in Novo mesto). Mala oskrbovalna območja so na splošno in mikrobiološko najbolj problematična, saj večinoma niso deležna ustreznega strokovnega upravljanja, nimajo potrebnih sredstev in opreme, so slabo vzdrževana in nimajo določenih vodovarstvenih območij. KAKOVOST NARAVNIH VIROV EKOLOŠKO KMETIJSTVO Grafikon 3: Kmetijska gospodarstva11 z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in kmetijska zemljiš~a v uporabi z ekološko pridelavo ali s pridelavo v preusmeritvi, Slovenija »Rast števila kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem se umirja.« > delež kmetijskih zemljišč delež kmetijskih gospodarstev 11 Podatki o številu kmetijskih gospodarstev so na voljo le za leta 2003, 2005, 2007 (iz raziskovanja o strukturi kmetijskih gospodarstev) in 2010 (iz popisa kmetijstva). Zaradi tega smo za izra~un deleža kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi v vmesnih letih uporabili število kmetijskih gospodarstev iz predhodnega leta. Vira: SURS in MKGP Tabela 3: Kmetijska gospodarstva z ekološkim kmetovanjem ali s kmetovanjem v preusmeritvi in kmetijska zemljiš~a v uporabi z ekološko pridelavo ali s pridelavo v preusmeritvi, Slovenija 2005 2006 2007 2008 2009 Kmetijska gospodarstva z ekološkim kmetovanjem 1.220 1.393 1.610 1.789 1.853 v preusmeritvi 498 483 390 278 243 Kmetijska zemljišča v uporabi (ha) z ekološko pridelavo 15.991 20.151 23.560 26.125 25.816 v preusmeritvi 7.178 6.680 5.762 3.711 3.572 ■ Število kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem je v obdobju 2005-2009 stalno naraščalo, število na novo registriranih kmetijskih gospodarstev s pridelavo v preusmeritvi pa je upadalo. V letu 2009 je bilo kmetijskih gospodarstev z ekološkim kmetovanjem za skoraj 4 % več kot v letu 2008. ■ Površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo je bila v letu 2009 za okoli 1% manjša kot v letu 2008. V obdobju 2005-2009 se je površina kmetijskih zemljišč v uporabi z ekološko pridelavo povečala za malo več kot 61 %, vendar je bil delež teh zemljišč v primerjavi z vsemi kmetijskimi zemljišči v uporabi še vedno majhen. Leta 2009 so ta zemljišča skupaj s kmetijskimi zemljišči v preusmeritvi predstavljala nekoliko več kot 6 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Največji delež kmetijskih zemljišč z ekološko pridelavo so predstavljali trajni travniki in pašniki (skoraj 88 %). Vir: MKGP EKONOMSKA RAST BRUTO DOMAČI PROIZVOD Grafikon 4: Realna rast BDP na prebivalca, 1995 = 100, Slovenija 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto »Bruto domači proizvod je do leta 2008 stalno naraš~al, v letu 2009 pa se je zmanjšal.« Vir: SURS Tabela 4: BDP v tekočih cenah, Slovenija mrd. EUR 2000 2005 2007 2008 2009 BDP v tekočih cenah 21,6 28,8 34,6 37,3 35,4 Vir: SURS ■ BDP, ki je merilo dohodkov in izdatkov domačega gospodarstva, je v obravnavanem obdobju do leta 2008 izkazoval gospodarsko rast države, v letu 2009 pa je začel padati. ■ BDP, izražen v tekočih cenah, se je v obdobju 2000-2008 stalno povečeval, leta 2009 pa se je zmanjšal na okoli 35 milijard EUR (to pomeni nominalno za okoli 5 % manj kot v letu 2008). ■ Tudi realna rast BDP na prebivalca je bila v obravnavanem obdobju do leta 2008 pozitivna. Od 1995 do 2008 se je realni BDP na prebivalca povečal za več kot 70 %, v letu 2009 pa se je v primerjavi z letom 2008 zmanjšal za 9 %. EKONOMSKA RAST PRIHODKI GOSPODINJSTEV Grafikon 5: Povprečna letna razpoložljiva sredstva na člana gospodinjstva, Slovenija »Obseg povprečnih razpoložljivih sredstev gospodinjstev se pove~uje.« 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 Vir: SURS Tabela 5: Povprečna letna razpoložljiva sredstva na gospodinjstvo, Slovenija _1000 EUR 2000 2005 2006 2007 2008 Povprečna letna razpoložljiva sredstva na gospodinjstvo 12 16 17 18 20 Vir: SURS ■ Razpoložljiva sredstva gospodinjstev obsegajo vsa denarna sredstva, ki jih imajo gospodinjstva v opazovanem obdobju na razpolago. ■ Obseg teh sredstev se je v obdobju 2000-2008 stalno povečeval; v celotnem obdobju se je povečal za skoraj 70 %. Leta 2008 so povprečna letna razpoložljiva sredstva gospodinjstva znašala približno 20.000 EUR ali v povprečju okoli 7.600 EUR na člana gospodinjstva. ■ Glavni del denarnih sredstev, ki so jih v letu 2008 imela gospodinjstva na razpolago, so pomenili njihovi dohodki iz delovnega razmerja (več kot 55 %) in pokojnine z dodatki (skoraj 22 %), preostalo pa so bili dohodki iz samozaposlitve, drugi socialni in družinski prejemki (denarni dodatki, štipendije ...), prejemki od prodaje in drugi dohodki. VARNOST AKTIVNOST PREBIVALSTVA Grafikon 6: Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti, Slovenija 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 »Stopnja registrirane brezposelnosti se je do leta 2008 zmanjševala, v letu 2009 pa se je pove~ala.« Tabela 6: Delovno aktivni prebivalci, Slovenija 1000 2000 2005 2007 2008 2009 Delovno aktivni prebivalci 801 813 854 879 858 ■ Število delovno aktivnih prebivalcev (to so zaposlene in samozaposlene osebe skupaj), je v obdobju 2000-2009 mesečno nihalo, v povprečju pa se je do leta 2008 stalno povečevalo, nato pa se je zmanjšalo. Leta 2009 je bilo tako delovno aktivnih okoli 858.000 prebivalcev Slovenije ali za 2,4 % manj kot v letu 2008. ■ Mesečno je v obdobju 2000-2009 precej nihala tudi stopnja registrirane brezposelnosti (to je vrednost, ki pove, kolikšen delež registriranih brezposelnih oseb je med aktivnim prebivalstvom); najvišja je bila v tem obdobju leta 2000, nato se je do leta 2008 vztrajno zmanjševala in v septembru 2008 dosegla najnižjo vrednost v tem obdobju, in sicer malo nad 6 %. Potem se je znova dvigala in v letu 2009 je tako znašala malo več kot 9 % (za moške malo več kot 8 %, za ženske pa malo več kot 10 %), to je za 2,4 odstotne točke več kot leta 2008 in za 2,7 odstotne točke manj kot leta 2000. Vir: SURS Vir: SURS VARNOST DOSTOPNOST DO SOCIALNE ZAŠČITE Grafikon 7: Izdatki za socialne prejemke po področjih socialne zaščite, Slovenija, 200811 39,0% | starost [ bolezen in zdravstveno varstvo | družina in otroci 34,0 % \ I \ \ j 2,0 % | | invalidnost | smrt hranitelja družine brezposelnost | druge oblike socialne izključenosti 8,0% 7,0% »Izdatki za socialne prejemke se stalno pove~ujejo.« 11 Začasni podatki. Vir: SURS Tabela 7: Izdatki za socialne prejemke, Slovenija mrd. EUR 2000 2005 2006 2007 200811 Izdatki za socialne prejemke 4,4 6,5 6,9 7,2 7,8 11 Začasni podatki. Vir: SURS ■ Izdatki za socialne prejemke so se v obdobju 2000-2008 stalno povečevali. Leta 2008 so bili za skoraj 9 % višji kot leta 2007 in za okoli 79 % višji kot leta 2000. ■ Leta 2008 so največji del teh izdatkov, skoraj 39 %, predstavljali izdatki za starost (med te spadajo predvsem starostne in invalidske pokojnine za osebe nad določeno starostjo ter blago in storitve, povezane s starostjo); skoraj 34 % izdatkov so predstavljali izdatki za bolezen in zdravstveno varstvo (med te spadajo predvsem nadomestila za primer zadržanosti z dela zaradi bolezni - boleznine, zdravstveno varstvo in zdravila). VARNOST DOSTOPNOST DO ZDRAVSTVA Grafikon 8: Prebivalci na zdravnika v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu, Slovenija Število 1500 -, 1200- 900- 600 300- »število zdravnikov v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu se bistveno ne spreminja.« 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: IVZ Tabela 8: Zdravniki11 v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu, Slovenija 2000 2005 2007 2008 2009 Zdravniki 1.493 1.577 1.516 1.505 1.569 1 Število je izračunano iz delovnih ur. Vir: IVZ ■ Število zdravnikov v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu - to se deli na primarno in sekundarno raven - je v obdobju 2000-2009 nekoliko nihalo, v celotnem obdobju pa se je povečalo za okoli 5 %. ■ V letu 2009 je bilo med zdravniki v zdravstvenem varstvu na primarni ravni največ zdravnikov splošne medicine, 61 %, zdravnikov za predšolske otroke je bilo malo več kot 10 %, zdravnikov za šolske otroke in mladino pa malo manj kot 10 %. ■ Tudi število prebivalcev na zdravnika je v obravnavanem obdobju stalno nihalo. V letu 2009 je zdravnik v zunajbolnišničnem zdravstvenem varstvu oskrboval povprečno 1.302 prebivalca. VARNOST DOSTOPNOST DO ŠOLANJA Karta 1: Študenti v terciarnem izobraževanju na 1000 prebivalcev, statistične regije, Slovenija, 2009 SlovenUa H »Število študentov se je po dveh letih upadanja nekoliko povečalo.« število Študentov na 1.000 prebivalcev" I I 55 ali manj 56-57 ]] 58 ali vafi 1 Stanje 31. december Vir: SURS ©SURS Tabela 9: Študenti v terciarnem izobraževanju na 1000 prebivalcev, Slovenija 2000/01 2005/06 2007/08 2008/09 2009/10 Študenti v terciarnem izobraževanju 46 57 57 56 56 Vir: SURS ■ Število študentov, vpisanih v terciarno izobraževanje, se je v obdobju 2000-2009 povečalo za skoraj 26 %; v letu 2009 se je njihovo število po dveh zaporednih letih zmanjševanja neznatno povečalo, in sicer glede na prejšnje leto za 0,4 %. ■ V študijskem letu 2009/10 je bilo v terciarno izobraževanje vpisanih skoraj 115.000 študentov ali 56 študentov na 1000 prebivalcev. Skoraj 86 % teh študentov je študiralo na univerzah in na samostojnih visokošolskih zavodih, malo nad 14 % pa na višjih strokovnih šolah. Med vpisanimi je bilo 70 % rednih študentov (41 % moških in 59 % žensk), preostalih 30 % je bilo izrednih študentov (56 % moških in 44 % žensk). ■ Največ študentov na 1000 prebivalcev je v letu 2009 imela goriška statistična regija, sledili sta ji jugovzhodna Slovenija in savinjska, najmanj pa pomurska statistična regija. VARNOST KRIMINAL Grafikon 9: Obsojene osebe med prebivalci, Slovenija % 0,6 0,5 0,4 0,3 0,2 0,1 »Število obsojenih oseb se je v letu 2009 prvič v opazovanem obdobju zmanjšalo.« 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto Tabela 10: Osebe, obsojene na sodiš~ih splošne pristojnosti, Slovenija 2000 2005 2007 2008 2009 Polnoletne osebe Mladoletne osebe 6.304 591 7.718 498 8.685 459 8.739 489 8.035 418 Vir: SURS ■ Število obsojenih polnoletnih oseb je v obdobju 2000-2008 večinoma naraščalo, v letu 2009 pa se je zmanjšalo. Število obsojenih mladoletnih oseb je bilo v vseh letih približno enako. ■ V letu 2009 so na okrožnih in okrajnih sodiščih končali kazenske postopke zoper 15.705 polnoletnih in 737 mladoletnih oseb. Obsodili so 8.035 polnoletnih oseb (51 %), vzgojni ukrep ali kazen pa so izrekli 418 mladoletnim osebam (57 %). ■ Med polnoletnimi storilci kaznivih dejanj je bilo največ takih, ki so bili obsojeni zaradi tatvine (skoraj 14 %), velike tatvine (malo nad 10 %) in goljufije (skoraj 9 %), med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj pa je bilo največ takih, ki so jim bili izrečeni varnostni ukrep ali kazni zaradi velike tatvine (okrog 21 %), tatvine (malo nad 15 %) in lahke telesne poškodbe (malo nad 9 %). ■ Med polnoletnimi obsojenimi osebami je bilo v letu 2009 največ takih, ki jim je bila izrečena zaporna kazen, skoraj 94 %. Denarna kazen je bila izrečena malo manj kot 5 % teh oseb. Med mladoletnimi obsojenimi osebami pa je bilo največ takih, ki jim je bil izrečen vzgojni ukrep nadzorstvo organa socialnega skrbstva, skoraj 51 %. Vir: SURS RAVNOVESJE IN SKROMNOST Če želimo ohranjati dolgoročno ravnovesje, je treba že danes doseči ravnovesje med potrebami človeštva in zmogljivostjo narave. Pri tem sta pomembni komponenti skromnost in zavedanje o omejenosti razpoložljivih virov, kot so voda, hrana, energija. Vlaganje v raziskave in razvoj ter spodbujanje inovativnosti lahko prispevata k takemu tehnološkemu razvoju, ki bo omogočal manjšo porabo naravnih virov. Ne smemo pa pozabiti tudi na enakost med spoloma ter na pravično porazdelitev dobrin. Naravni viri »Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije se je v zadnjem letu povečal.« »Poraba vode v gospodinjstvih se je nekoliko zmanjšala.« »Količina odpadkov hrane med komunalnimi odpadki se povečuje.« »Število osebnih avtomobilov se povečuje, število potnikov v cestnem javnem potniškem prometu pa se je močno zmanjšalo.« Raziskave in razvoj »Obseg sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju se povečuje.« Prebivalstvo, enakost spolov in revščina »Naravni prirast prebivalstva je v zadnjih letih pozitiven.« »Razlika med povprečno bruto plačo moških in povprečno bruto plačo žensk se je v zadnjem letu zmanjšala.« »Stopnja tveganja revščine je največja med ženskami, starimi 65 ali več let.« NARAVNI VIRI PORABA ENERGIJE Grafikon 10: Končna poraba energije na prebivalca in delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije, Slovenija toe/preb. 3-i 2,5 2 1,5 1 0,5 0 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 | končna poraba energije na prebivalca Vir: SURS OVE v končni porabi energije »Delež obnovljivih virov energije v končni porabi energije se je v zadnjem letu povečal.« Tabela 11: Obnovljivi viri v končni porabi energije, Slovenija 1000 toe 2000 2005 2007 2008 2009 Končna raba energije - SKUPAJ 4.638 5.182 5.189 5.519 4.891 obnovljivi viri in odpadki 433 450 432 437 434 Vir: SURS ■ Končna poraba energije v Sloveniji je od leta 2002 do leta 2008 večinoma naraščala; v letu 2009 pa se je v primerjavi s predhodnim letom zmanjšala za 11 %. ■ Delež obnovljivih virov energije (skupaj z odpadki) v končni porabi energije je v zadnjih letih upadal, v letu 2009 pa je dosegel skoraj 9 %. V tem deležu je 75 % predstavljala poraba biomase v gospodinjstvih. NARAVNI VIRI PORABA VODE IZ JAVNEGA VODOVODA Grafikon 11: Poraba vode iz javnega vodovoda v gospodinjstvih na prebivalca, Slovenija mVprebivalca 50-, 40— 30 — 20. 10 — »Poraba vode v gospodinjstvih se je nekoliko zmanjšala.« 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: SURS Tabela 12: Voda, dobavljena iz javnega vodovoda, Slovenija mio. m3 2005 2006 2007 2008 2009 Voda, dobavljena iz javnega vodovoda - SKUPAJ 165 168 171 169 167 gospodinjstvom 85 86 88 89 85 Vir: SURS ■ Količina vode, dobavljene iz javnega vodovoda, se je v letih od 2005 do 2007 povečevala, nato pa je začela upadati. Leta 2009 je bilo iz javnega vodovoda dobavljenih okoli 167 milijonov m3 vode ali za malo več kot 1 % manj kot leta 2008. ■ V zadnjem letu se je nekoliko zmanjšala tudi poraba vode iz javnega vodovoda v gospodinjstvih, in sicer so ta leta 2009 porabila nekoliko več kot 85 milijonov m3 vode ali 41,8 m3/prebivalca, to pomeni na prebivalca 114,5 l/dan. NARAVNI VIRI NASTALI KOMUNALNI ODPADKI IN ODPADKI HRANE Grafikon 12: Nastali komunalni odpadki, na prebivalca, Slovenija kg/prebivalca 500-, o 400—-- ----------- 300— - ----------- 200— - ----------- 100— - ----------- 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto Vir: SURS Tabela 13: Komunalni odpadki, Slovenija 1000 ton 2005 2006 2007 2008 2009 Nastali komunalni odpadki - SKUPAJ 845 866 886 923 913 biorazgradljivi kuhinjski odpadki ter jedilno olje in maščobe 19 23 21 33 40 Vir: SURS ■ Količina nastalih komunalnih odpadkov se je v obdobju 2005-2008 povečevala, v letu 2009 pa se je zmanjšala. ■ Leta 2009 je tako nastalo skoraj 913.000 ton komunalnih odpadkov ali 447 kg/prebivalca. To je za malo več kot 1 % manj kot v letu 2008 in za malo več kot 8 % več kot leta 2005. ■ V primerjavi z izhodiščnim letom so se močno povečale tudi količine biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in jedilnih olj ter maščob. Odpadkov hrane je bilo v letu 2009 skoraj 40.000 ton ali za 21 % več kot v letu 2008 in okoli 2-krat več kot v letu 2005. V letu 2009 je ta vrsta odpadkov predstavljala nekoliko več kot 4 % vseh komunalnih odpadkov. »Koli~ina odpadkov hrane med komunalnimi odpadki se pove~uje.« NARAVNI VIRI POTNIŠKI PROMET Grafikon 13: Vsi osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb na 1000 prebivalcev in opravljeni potniški kilometri v cestnem javnem potniškem prometu, Slovenija na 1000 prebivalcev 600 »Število osebnih avtomobilov se povečuje, število potnikov v cestnem javnem potniškem prometu pa se je močno zmanjšalo.« 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 • potniški kilometri • vsi osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb Vira: SURS, MNZ Tabela 14: Vsi osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb in potniki, prepeljani v cestnem javnem potniškem prometu, Slovenija _1000 2005 2006 2007 2008 2009 Vsi osebni avtomobili v uporabi fizičnih oseb 910 931 962 989 1.003 Prepeljani potniki v cestnem javnem potniškem prometu (brez MPP) 39.759 37.964 38.532 38.751 36.720 Vira: MNZ, SURS ■ Število osebnih vozil v uporabi fizičnih oseb se je v obdobju 2005-2009 povečalo za nekoliko več kot 10 %. Konec leta 2009 je bilo v Sloveniji registriranih 490 osebnih avtomobilov v uporabi fizičnih oseb na 1000 prebivalcev. ■ Število v cestnem javnem potniškem prometu prepeljanih potnikov se je od leta 2005 do leta 2009 zmanjšalo za skoraj 8 %. Število prepeljanih potnikov je upadalo vse do leta 2006, nato se je v naslednjih dveh letih nekoliko povečalo, v letu 2009 pa se je močno zmanjšalo; v cestnem javnem potniškem prometu je bilo v tem letu prepeljanih skoraj 37 milijonov potnikov ali za malo več kot 5 % manj kot leta 2008. ■ Količina opravljenih potniških kilometrov v cestnem javnem potniškem prometu se je v obdobju 2002-2009 zmanjšala za nekoliko več kot 32 %. Zmanjševanje je bilo najintenzivnejše do leta 2005, nato se je upočasnilo. Leta 2009 je bilo opravljenih skoraj 777 milijonov potniških kilometrov ali za skoraj 5 % manj kot prejšnje leto. RAZISKAVE IN RAZVOJ VLAGANJE V RAZVOJ Grafikon 14: Viri financiranja izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju, Slovenija, 2008 90% ^ gospodarske družbe ^ državni viri I viri iz tujine »Obseg sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju se povečuje.« Vir: SURS Tabela 15: Bruto doma~i izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju, Slovenija _mio. EUR 2000 2005 2006 2007 2008 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost 144 243 291 299 398 Vir: SURS ■ Obseg izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju se je v obdobju 2000-2008 povečeval. V letu 2008 so bili ti izdatki nominalno skoraj 176 % višji kot v izhodiščnem letu. ■ Za raziskovalno-razvojno dejavnost v Sloveniji je bilo v letu 2008 porabljenih v vseh sektorjih skupaj 617 milijonov EUR ali za 23 % več kot v letu 2007. Povečanje je bilo največje prav v poslovnem sektorju; v letu 2008 je bilo v tem sektorju porabljenih za ta namen skoraj 400 milijonov EUR ali za 33 % več kot v letu 2007. ■ 90 % sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost v poslovnem sektorju so v letu 2008 prispevale gospodarske družbe, skoraj 6 % so prispevali državni viri, skoraj 4 % pa viri iz tujine; manj kot polovico odstotka so prispevale zasebne nepridobitne organizacije. PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA SKUPNI PRIRAST PREBIVALSTVA Grafikon 15: Prirast prebivalstva na 1000 prebivalcev, Slovenija 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto — skupni prirast Vira: SURS, MNZ ' naravni prirast selitveni prirast »Naravni prirast prebivalstva je v zadnjih letih pozitiven.« Tabela 16: Prirast prebivalstva, Slovenija 2000 2005 2007 2008 2009 Skupni prirast 2.207 5.768 15.489 22.093 14.614 Naravni prirast -408 -668 1.239 3.509 3.106 Selitveni prirast 2.615 6.436 14.250 18.584 11.508 Vira: SURS, MNZ ■ Skupni prirast prebivalstva v Sloveniji je bil v obdobju 2000-2009 vedno pozitiven. ■ Skupni prirast prebivalstva je bil do leta 2005 pozitiven predvsem zaradi selitvenega prirasta, saj je bil naravni prirast do tega leta negativen. Čeprav se je naravni prirast do leta 2008 počasi dvigal, je glavni del skupnega prirasta še vedno prispeval selitveni prirast prebivalstva. V letu 2009 je bil naravni prirast nižji kot v letu 2008. ■ Selitveni prirast prebivalstva je bil v opazovanem obdobju pozitiven predvsem zaradi priselitev tujcev. V letu 2009 se je v Slovenijo priselilo več kot 27.000 prebivalcev s tujim državljanstvom. Med priseljenimi prebivalci s tujim državljanstvom so prevladovali mlajši moški. V istem letu se je iz Slovenije odselilo okrog 15.000 prebivalcev s tujim državljanstvom ali dvakrat toliko kot v prejšnjem letu. PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA PLACE MOŠKIH IN PLAČE ŽENSK Grafikon 16: Razlika med povprečno bruto plačo moških in povprečno bruto plačo žensk, Slovenija - začasni podatki % 10 »Razlika med povprečno bruto plačo moških in povprečno bruto plačo žensk se je v zadnjem letu zmanjšala.« 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Vir: SURS Tabela 17: Zneski povprečnih mesečnih bruto plač, Slovenija - začasni podatki EUR 2005 2006 2007 2008 2009 Povprečna mesečna bruto plača moških 1.216 1.284 1.370 1.481 1.499 Povprečna mesečna bruto plača žensk 1.132 1.196 1.263 1.369 1.454 Vir: SURS ■ Razmerje med povprečnima bruto plačama moških in žensk se v obdobju 2005-2008 ni bistveno spreminjalo: ženske so prejemale ves ta čas v povprečju za okoli 7 % nižje bruto plače. V letu 2009 se je ta razlika zmanjšala za 4,6 odstotne točke; povprečne mesečne bruto plače žensk so namreč v tem letu dosegale povprečno 97 % povprečne mesečne bruto plače moških. ■ Povprečna letna bruto plača moških, preračunana na mesec, je v letu 2009 znašala 1.499 EUR, povprečna letna bruto plača žensk, preračunana na mesec, pa 1.454 EUR. ■ Povprečne bruto plače moških in povprečne bruto plače žensk so se v letu 2009 najbolj razlikovale v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo, in sicer za 30 % (v korist moških), najmanj pa v dejavnosti poslovanje z nepremičninami, in sicer za nekoliko več kot 7 % (v korist moških). V letu 2009 so bile bruto plače žensk v povprečju višje od bruto plač moških v dejavnosti gradbeništvo (za nekoliko več kot 26 %), v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (za skoraj 16 %) in v dejavnosti promet in skladiščenje (za skoraj 11 %). PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA STOPNJA TVEGANJA REVŠČINE Grafikon 17: Stopnja tveganja revš~ine glede na dohodek (brez dohodka v naravi), Slovenija % 15-, »Stopnja tveganja revščine je največja med ženskami, starimi 65 ali več let.« 3 0_LI-—-—-—-—-—-—-—-—-—-—-—-1_ 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 leto Vir: SURS Tabela 18: Stopnja tveganja revš~ine glede na dohodek (brez dohodka v naravi), Slovenija, 2008 % 0-17 let 18-64 let 65+ moški ženske moški ženske moški ženske Dohodek (brez dohodka v naravi) 11 13 11 10 12 28 Vir: SURS ■ Stopnja tveganja revščine se je v letu 2008 glede na prejšnje leto povečala za 0,8 odstotne točke in je znašala malo več kot 12 %. To pomeni, da je v Sloveniji tedaj živelo pod pragom revščine okoli 12 % ljudi. Mesečni prag tveganja revščine za enočlansko gospodinjstvo je bil 545 EUR. ■ Ce v dohodek ne bi šteli socialnih transferjev (družinskih in socialnih prejemkov), bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 23 %. Ce bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na skoraj 39 %. Višja bi bila v vseh starostnih skupinah, najvišja pa pri osebah, starih 65 ali več let; pri teh bi se, po pričakovanjih, povzpela na 85 %. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE Pri medgeneracijski solidarnosti in sodelovanju je najpomembnejše vprašanje: Kaj bomo zapustili svojim otrokom - v okoljskem in tudi v materialnem in socialnem smislu? Omejenost naravnih virov je dejstvo, intenzivnost izkoriš~anja teh dobrin pa je naša izbira. Medgeneracijska solidarnost pomeni delitev materialnih dobrin in bremen med generacijami in tudi ustvarjanje priložnosti za zagotavljanje dostojnega življenja. Intenzivnost rabe naravnih virov »Energetska intenzivnost se zmanjšuje.« »Koli~ine izpustov toplogrednih plinov se pove~ujejo.« »Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu se zmanjšuje.« »Intenzivnost poseka lesa se je v zadnjem letu nekoliko zmanjšala.« Državni dolg »Dolg sektorja država se pove~uje.« Skrb za vse generacije »Skupni koeficient starostne odvisnosti v zadnjih letih naraš~a.« »Delež otrok, vklju~enih v vrtce, se stalno pove~uje.« »Število oskrbovancev v domovih za starejše se pove~uje.« INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV ENERGETSKA INTENZIVNOST Grafikon 18: Energetska intenzivnost - oskrba z energijo/BDP, stalne cene leta 2000, Slovenija to^mio. EUR 2000 320 280 »Energetska intenzivnost se zmanjšuje.« 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto Vir: SURS Tabela 19: Oskrba z energijo, Slovenija _1000 toe 2000 2005 2007 2008 2009 Oskrba z energijo 6.487 7.307 7.336 7.749 6.990 Vir: SURS ■ Slovenija ima sorazmerno visoko energetsko intenzivnost. Vendar pa se je glede na oskrbo z energijo od leta 2001 stalno zniževala. V obdobju 2000-2009 se je zmanjšala za skoraj 17 %. V letu 2009 je pri primarni oskrbi znašala 293 toe/mio. EUR (merjeno v stalnih cenah 2000) ali za 2 % manj kot v letu 2008. ■ Obseg oskrbe z energijo se je od leta 2000 do leta 2008 stalno povečeval, v letu 2009 pa se je zmanjšal. V letu 2009 je količina energije za oskrbo znašala skoraj 7 milijonov toe ali za 10 % manj kot v letu 2008. INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV Grafikon 19: Viri izpustov toplogrednih plinov, Slovenija, 2008 »Količine izpustov toplogrednih plinov se povečujejo.« 82,1 % 2,9% 5,7% 9,3% energetika (poraba goriv pri proiz. | energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, prometu itd.) I I kmetijstvo I I industrijski procesi in uporaba topil I I odpadki Vir: ARSO Tabela 20: Izpusti toplogrednih plinov, Slovenija _CO2 ekvivalent Gg 1986 2005 2006 2007 2008 Izpusti toplogrednih plinov - SKUPAJ 20.228 20.217 20.445 20.571 21.285 ogljikov dioksid (CO2) brez odbitkov 16.287 16.626 16.806 16.930 17.900 metan (CH4) 2.263 2.161 2.215 2.190 2.071 didušikov oksid (N2O) 1.391 1.207 1.229 1.228 1.157 F-plini (HFC, PFC, SF6) 286 230 232 224 158 Vir: ARSO ■ Slovenija je z ratifikacijo Kjotskega protokola sprejela obveznost, da bo količine izpustov toplogrednih plinov do leta 2012 zmanjšala povprečno za 8 % glede na izhodiščno leto (1986), a te količine so se v obdobju 1986-2008 še povečale, in sicer za 5,2 %. V letu 2008 so bile za 3,5 % večje kot v letu 2007 (znašale so 21.285 Gg v ekvivalentih CO2). ■ V izpustih toplogrednih plinov v Sloveniji je bilo v letu 2008 največ, okoli 84 %, ogljikovega dioksida (CO2), plina, ki nastaja predvsem pri zgorevanju goriv, skoraj 10 % je bilo metana (CH4), ki večinoma izvira iz odpadkov in kmetijstva, okoli 6 % pa je bilo didušikovega oksida ali smejalnega plina (N2O); ta prav tako nastaja v kmetijstvu in v prometu. Količine izpustov F-plinov (HFC, PFC in SF6) so bile majhne (0,8 %), vendar so zaradi njihovega visokega toplogrednega učinka izredno pomembne. ■ Največje količine toplogrednih plinov nastajajo v energetiki, tj. pri porabi goriv v proizvodnji energije, v predelovalni industriji in gradbeništvu, v prometu in drugih sektorjih. V letu 2008 je energetika prispevala 82 % vseh izpustov; 9 % izpustov je izviralo iz kmetijstva, 6 % iz industrijskih procesov, 3 % pa iz odpadkov. INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV PORABA MINERALNIH GNOJIL V KMETIJSTVU Grafikon 20: Poraba glavnih rastlinskih hranil v kmetijstvu na hektar kmetijskega zemljiš~a v uporabi, Slovenija »Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu se zmanjšuje.« 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto N - K20 P205 > rastlinska hranila, skupaj Vir: SURS Tabela 21: Poraba mineralnih gnojil in glavnih rastlinskih hranil v kmetijstvu, Slovenija 1000 ton 2000 2005 2007 2008 2009 Mineralna gnojila 174 150 150 135 119 Rastlinska hranila (N J, P2O5. K2O) 75 59 58 52 44 Vir: SURS ■ V letu 2009 so kmetijski pridelovalci porabili za gnojenje kmetijskih pridelkov okoli 119.000 ton mineralnih gnojil ali skoraj 12 % manj kot v letu 2008. Mineralna gnojila, porabljena v letu 2009, so vsebovala nekoliko ve~ kot 44.000 ton glavnih rastlinskih hranil (N, P2O5, K2O) ali za skoraj 14 % manj kot v prejšnjem letu. Od leta 2000 se je tako poraba glavnih rastlinskih hranil zmanjšala za ve~ kot 40 %. ■ V letu 2009 je bilo na hektar kmetijskih zemljiš~ v uporabi porabljenih v povprečju 95 kg glavnih rastlinskih hranil (makrohranil) ali za skoraj 10 % manj kot v letu 2008. Dušika je bilo porabljenega več (za 18 %), fosforjevega rastlinskega hranila (P2O5) in kalijevega rastlinskega hranila (K2O) pa manj kot v letu 2008 (za 33 % oz. za 39 %). INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV INTENZIVNOST POSEKA LESA Grafikon 21: Intenzivnost poseka lesa, Slovenija 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto Vira: Zavod za gozdove Slovenije, SURS Tabela 22: Prirastek in posek lesa, Slovenija »Intenzivnost poseka lesa se je v zadnjem letu nekoliko zmanjšala.« 2000 2005 2007 2008 2009 Prirastek lesa 6,9 7,6 7,8 7,9 8,0 Posek lesa 2,6 3,2 3,2 3,4 3,4 Vira: Zavod za gozdove Slovenije, SURS ■ Površina gozdov se v Sloveniji stalno pove~uje. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je leta 2009 gozd pokrival 58,5 % ozemlja Slovenije. ■ S površino gozdov se pove~uje tudi prirastek lesa. Leta 2009 je bil letni prirastek skoraj 8 milijonov m3 lesa ali za 1,5 % večji kot prejšnje leto in za okoli 16 % večji kot leta 2000. ■ Posek lesa je leta 2009 obsegal več kot 3 milijone m3 lesa ali za 1,5 % manj kot leta 2008 in za okoli 29 % več kot leta 2000. ■ Hitrejša rast poseka od prirastka se kaže v višji vrednosti intenzivnosti poseka lesa; ta namreč izraža razmerje med prirastkom in posekom. Intenzivnost poseka lesa je med leti nihala, najvišja pa je bila leta 2006, in sicer je znašala skoraj 49 %. Leta 2009 je intenzivnost poseka znašala okoli 42 % ali za 1,3 odstotne točke manj kot v letu 2008. mio. m DRŽAVNI DOLG DRŽAVNI DOLG Grafikon 22: Dolg sektorja država, % BDP, Slovenija »Dolg sektorja država se povečuje.« 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto Vir: MF Tabela 23: Dolg sektorja država, Slovenija mrd. EUR 2000 2005 2007 2008 2009 Dolg 5,0 7,8 8,3 12,5 ■ Dolg sektorja država se je od leta 2000 do 2009 večinoma povečeval. Znižal se je le leta 2007, in sicer glede na prejšnje leto za skoraj 3 %. Leta 2009 se je spet močno povečal; znašal je 12,5 milijarde EUR ali za okoli 49 % več kot prejšnje leto in je bil za 2,5-krat večji kot leta 2000. ■ Dolg sektorja država, izražen kot delež v BDP, se je najprej od leta 2000 do leta 2002 povečeval, nato pa se je do leta 2008 zmanjševal. Najhitreje se je zmanjševal po letu 2006; tedaj je znašal skoraj 27 % BDP. Leta 2009 se je močno povečal, na skoraj 36 % BDP, in je bil za 13,3 odstotne točke večji kot leta 2008 in za 9,1 odstotne točke večji kot leta 2000. Vir: MF SKRB ZA VSE GENERACIJE STAROSTNA ODVISNOST Grafikon 23: Koeficienti starostne odvisnosti, Slovenija število 60 40 20 »Skupni koeficient starostne odvisnosti v zadnjih letih naraš~a.« 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 leto skupni koeficient starostne odvisnosti — koeficient starostne odvisnosti mladih koeficient starostne odvisnosti starih Tabela 24: Koeficienta starostne odvisnosti, Slovenija 2000 2005 2007 2008 2009 Koeficient starostne odvisnosti starih Koeficient starostne odvisnosti mladih 20,2 22,5 22,2 20,1 23,1 19,8 23,6 20,1 23,8 20,2 Vir: SURS ■ Skupni koeficient starostne odvisnosti (starih in mladih) se v obdobju 1996-2009 ni bistveno spreminjal, in sicer se je gibal med 42,1 in 44; od leta 1996 do leta 2003 se je zmanjševal in v letu 2003 dosegel najnižjo vrednost, nato pa se je ta začela dvigati. ■ Leta 2009 je koeficient starostne odvisnosti mladih znašal malo več kot 20, koeficient starostne odvisnosti starih pa skoraj 24; to pomeni, da je imela Slovenija tedaj na 100 delovno sposobnih prebivalcev 20 oseb, mlajših od 15 let, in 24 oseb, starih 65 ali več let. ■ Skupni koeficient starostne odvisnosti je tako leta 2009 znašal 44; to pomeni, da je bilo od 100 delovno sposobnih prebivalcev odvisnih toliko oseb, starih 0-14 let in 65 ali več let. Vir: SURS SKRB ZA VSE GENERACIJE VARSTVO OTROK Grafikon 24: Otroci v vrtcih, Slovenija % 80-, 60. 40- »Delež otrok, vključenih v vrtce, se stalno povečuje.« 20 0-1—-------------— 2003/04 2004/05 2005/06 2006/07 2007/08 2008/09 2009/10 leto Vir: SURS Tabela 25: Otroci v vrtcih, Slovenija 1000 2000/01 2005/06 2007/08 2008/09 2009/10 Otroci 63 57 61 66 71 Vir: SURS ■ Delež otrok, vključenih v vrtce, se iz leta v leto povečuje. Od šolskega leta 2003/04 do šolskega leta 2009/10 se je ta delež povečal za 13,3 odstotne točke. ■ V šolskem letu 2009/10 je bilo v vrtce vključenih nekoliko več kot 71.000 otrok, to je skoraj 74 % vseh otrok ustrezne starosti. V primerjavi s šolskim letom pred tem se je povečalo predvsem število otrok v skupini do 3. leta starosti, torej v prvem starostnem obdobju, in sicer za malo več kot 12 %; število otrok v drugem starostnem obdobju, to je od 3. leta starosti do vstopa v šolo, pa se je povečalo za 6 %. ■ V skladu z leta 2002 zastavljenimi barcelonskimi cilji naj bi v EU do leta 2010 vključili v predšolsko vzgojo 33 % otrok, starih manj kot 3 leta, in 90 % otrok v razponu od 3. leta starosti do njihovega vstopa v šolo. V Sloveniji je bilo v šolskem letu 2009/10 vključenih v vrtce več kot 53 % otrok do 3. leta starosti. Še vedno nismo dosegli drugega izmed zastavljenih ciljev: delež otrok od 3. leta starosti do njihovega vstopa v šolo, vključenih v vrtce, je namreč znašal 87,5 %. SKRB ZA VSE GENERACIJE VARSTVO STAREJSIH Grafikon 25: Razlogi za sprejem oskrbovancev v dom za starejše, Slovenija, 2009 64% »Število oskrbovancev v domovih za starejše se pove~uje.« starost (bolni) ] hujša telesna obolenja ^ starost (zdravi) 2,5% ^ hujša duševna obolenja 2,5% ^ neurejene stanovanjske razmere 2,6% ^ neurejene družinske razmere % ^ drugo 11,7% 9,8% Vir: SURS Tabela 26: Oskrbovanci v domovih za starejše, Slovenija 1000 2000 2005 2007 2008 2009 Oskrbovanci 12 14 14 15 16 Vir: SURS ■ Število oskrbovancev v domovih za starejše se je v obdobju 2000-2009 povečalo, in sicer za skoraj 36 %. Leta 2009 je v domovih za starejše tako bivalo več kot 16.000 oseb ali okoli 6 % več kot v letu 2008. ■ V domovih za starejše so leta 2009 prevladovali oskrbovanci, stari 80 ali več let, in sicer jih je bilo skoraj 63 %. Delež oseb v tej starostni skupini se je glede na leto 2008 še povečal. Med vsemi oskrbovanci je bilo v letu 2009 skoraj 75 % žensk. ■ Skoraj 76 % oseb, sprejetih v dom za starejše, je bilo sprejetih zaradi starosti; med temi je bilo 64 % bolnih. Pogost vzrok za sprejem v dom so bila tudi hujša telesna obolenja (skoraj 10 % oskrbovancev) in hujša duševna obolenja (skoraj 7 % oskrbovancev). METODOLO[KA POJASNILA Metodologija raziskovanja o aktivnem prebivalstvu je bila v letu 2005 spremenjena, zato so bili že objavljeni podatki iz prejšnjih let preračunani. Metodologija raziskovanja o študentih, vpisanih v terciarno izobraževanje, se je med leti spreminjala (vključevanja dodatnih stopenj študija). V raziskovanje o raziskovalno-razvojni dejavnosti so bila v poslovnem sektorju leta 2008 vključena nekatera inovativna podjetja, ki izvajajo tudi raziskovalno-razvojno dejavnost, pa doslej niso sporočala podatkov o raziskovalno-razvojni dejavnosti. Leta 2008 je bila uvedena nova statistična definicija prebivalstva, ki je usklajena z definicijo prebivalstva in selivcev iz Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o statistikah Skupnosti o selitvah in mednarodni zaščiti. To definicijo smo začeli upoštevati v podatkih od leta 2008. Vir za izračun stopnje tveganja revščine so podatki iz Raziskovanja o dohodkih in življenjskih pogojih (SILC). To raziskovanje je za države članice EU enoten vir podatkov za izračun kazalnikov dohodka in revščine, ki temelji na uredbah Evropske komisije. V Sloveniji smo ga začeli izvajati v letu 2005. Vir za izračun omenjenih kazalnikov pred uvedbo SILC so bili podatki iz Ankete o porabi v gospodinjstvih (APG). Zaradi različne metodologije tako podatki od leta 2005 niso neposredno primerljivi s predhodno objavljenimi. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV BLAGINJA KAKOVOST NARAVNIH VIROV Delci PM10 so po Uredbi o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku (Uradni list RS, št. 52/2002) definirani kot delci v zraku, ki jih prepušča filter s 50-odstotno neprepustnostjo za delce z aerodinamskim premerom 10 |im. Pitna voda je voda, ki po mikrobioloških, fizikalnih, kemičnih in radioloških lastnostih ter po vsebnosti pesticidov in strupov ustreza merilom, ki so predpisana s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/2004 s spremembami). Higiensko neoporečna voda se uporablja za javno preskrbo prebivalstva in za proizvodnjo živil, namenjenih za prodajo. Ekološka pridelava je po Uredbi o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov (Uredba ES št. 834/2007) celotni sistem upravljanja kmetijskega gospodarstva in pridelave hrane, ki združuje najboljšo okoljsko prakso, visoko raven biotske raznovrstnosti, ohranjanje naravnih virov, uporabo visokih standardov dobrega počutja živali in način pridelave v skladu s preferencami nekaterih potrošnikov za proizvode, pridelane z uporabo naravnih snovi in postopkov. Kmetijska zemljiš~a v uporabi so vsa zemljišča, ki jih kmetijska podjetja in družinske kmetije uporabljajo za kmetijsko pridelavo v določenem letu. To so njive in vrtovi, trajni nasadi in trajni travniki in pašniki. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV EKONOMSKA RAST Bruto domači proizvod je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah, povečani za davke na proizvode in zmanjšani za subvencije po proizvodih. Bruto domači proizvod je tako enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode (davki na proizvode, zmanjšani za subvencije po proizvodih). Bruto domači proizvod po izdatkovni metodi je enak skupni domači potrošnji in saldu menjave blaga in storitev s tujino. Domačo potrošnjo sestavljajo izdatki rezidenčnih gospodinjstev za potrošnjo (nacionalni koncept), izdatki NPISG in države za končno potrošnjo ter bruto investicije. Bruto domači proizvod po dohodkovni metodi je enak vsoti sredstev za zaposlene, neto davkov na proizvodnjo (davki na proizvodnjo minus subvencije na proizvodnjo) in bruto poslovnega presežka in raznovrstnega dohodka. VARNOST Aktivno prebivalstvo je seštevek delovno aktivnega prebivalstva in brezposelnih oseb. Delovno aktivno prebivalstvo, vključeno v SRDAP, sestavljajo osebe, stare najmanj 15 let, ki delajo (so v delovnem razmerju) na območju Republike Slovenije in ki so obvezno socialno zavarovane. To pa so lahko: a) zaposlene osebe s pogodbami o zaposlitvi (in sicer za nedoločen ali določen čas, s polnim delovnim časom ali z delovnim časom, krajšim od polnega); b) samozaposlene osebe, ki so obvezno socialno zavarovane. Te osebe spremljamo v SRDAP-u do upokojitve. Zaposlene osebe so tudi osebe, ki so v delovnem razmerju pri fizičnih osebah, to je pri samostojnih podjetnikih posameznikih, pri osebah, ki opravljajo poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic, ali pri osebah, ki uporabljajo dopolnilno delo drugih ljudi. Stopnja registrirane brezposelnosti je odstotni delež med brezposelnimi osebami, prijavljenimi na Zavodu RS za zaposlovanje, in aktivnim prebivalstvom, pri čemer tvori aktivno prebivalstvo število delovno aktivnih iz SRDAP-a (po prebivališču) in število registriranih brezposelnih oseb. Socialna zaščita obsega po metodologiji ESSPROS vsa posredovanja javnih in zasebnih institucij, ki gospodinjstvom ali posameznikom lajšajo breme določenih tveganj ali potreb brez sočasne zagotovitve enakovrednega nadomestila ali povračila in niso rezultat individualnih aranžmajev. Tveganja ali potrebe oziroma področja opazovanja so: bolezen in zdravstveno varstvo, invalidnost, starost, smrti hranitelja družine, družina in otroci, brezposelnost, nastanitev in druge oblike socialne izključenosti. Število zdravnikov, izračunano iz delovnih ur, predstavlja razmerje med sporočenim podatkom o številu opravljenih delovnih ur zdravnikov in normativom 1.430 ur letno na zdravnika. Obsojena oseba je polnoletna oseba, ki je spoznana za odgovorno in proti kateri so izrečene kazenske sankcije. Kazenske sankcije so: kazni, opozorilne sankcije in varnostni ukrepi. Mladoletni storilci kaznivih dejanj so osebe, ki so ob storitvi kaznivega dejanja že dopolnile 14 let, ne pa še 18 let, in proti katerim je postopek pri državnem tožilstvu ali pred senatom končan. DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV RAVNOVESJE IN SKROMNOST NARAVNI VIRI Obnovljivi viri vključujejo biomaso, bioplin ter industrijske in komunalne odpadke. Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstva ali njim po naravi ali sestavi podobni odpadki iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti. Potniški kilometri (pkm) so seštevki zmnožkov števila potnikov in razdalj, na katerih so se ti potniki peljali. RAZISKAVE IN RAZVOJ Raziskovalna in razvojna dejavnost (RRD) obsega - po Zakonu o raziskovalni in razvojni dejavnosti (ZRRD; Uradni list RS, št. 22/06 - upb1, 61/06 - Zdru-1, 112/07) - temeljno in uporabno raziskovanje ter predkonkurenčne raziskave, industrijske raziskave in prenos znanja. Torej je RRD opredeljena kot temeljno raziskovanje, aplikativno raziskovanje in eksperimentalni razvoj. PREBIVALSTVO, ENAKOST SPOLOV IN REVŠČINA Naravni prirast je razlika med številom živorojenih otrok in številom umrlih na določenem območju v koledarskem letu. Selitveni prirast je razlika med številom priseljenih in odseljenih oseb na določenem območju v koledarskem letu. Skupni prirast je seštevek naravnega in selitvenega prirasta na določenem območju v koledarskem letu. Povprečna mesečna plača je povprečni znesek, ki ga kot plačilo za mesec dela prejmejo zaposlene osebe, ki delajo pri pravni osebi. Stopnja tveganja revščine je izražena kot odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, katerih razpoložljivi ekvivalentni dohodek ne dosega praga tveganja revščine. MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE INTENZIVNOST RABE NARAVNIH VIROV Toplogredni plini so plini v ozračju, ki zadržujejo toplotno sevanje Zemlje: ogljikov dioksid (CO2), metan (CH4), didušikov oksid (N2O), fluorirani ogljikovodiki (HFC), perfluorirani ogljikovodiki (PFC), žveplov heksafluorid (SF6). Energetska intenzivnost je razmerje med količino energije (oskrba z energijo ali končna poraba energije) in bruto domačim proizvodom, izraženim v stalnih cenah. Energetska intenzivnost se manjša z izboljšanjem energetske učinkovitosti. Oskrba z energijo je količina energije, porabljena znotraj meja države. Izračuna se takole: domača proizvodnja + uvoz - izvoz - mednarodna pomorska skladišča ± spremembe zalog. Mineralna gnojila so spojine in snovi (ne glede na agregatno stanje), ki vsebujejo rastlinska hranila in so pridobljene v industrijskem postopku. Rastlinska hranila so snovi, s katerimi se rastline hranijo. Prikazujemo podatke o porabi le treh glavnih rastlinskih hranil (makrohranil), dušika (N), fosforja (P2O5) in kalija (K2O). DEFINICIJE NEKATERIH UPORABLJENIH POJMOV SKRB ZA VSE GENERACIJE Koeficient starostne odvisnosti mladih (obremenjenost delovno sposobnih prebivalcev s starostno odvisnimi »mladimi« prebivalci) je število prebivalcev v starosti 0-14 let v primerjavi s številom delovno sposobnih prebivalcev (v starosti 15-64 let) v državi oziroma teritorialni enoti. Koeficient starostne odvisnosti starih (obremenjenost delovno sposobnih prebivalcev s starostno odvisnimi »starimi« prebivalci) je število prebivalcev v starosti 65 ali več let v primerjavi s številom delovno sposobnih prebivalcev (v starosti 15-64 let) v državi oziroma teritorialni enoti. Skupni koeficient starostne odvisnosti (obremenjenost delovno sposobnih prebivalcev s starostno odvisnimi »mladimi« in »starimi« prebivalci) je število prebivalcev v starosti 0-14 let in 65 ali več let v primerjavi s številom delovno sposobnih prebivalcev (v starosti 15-64 let) v državi oziroma v teritorialni enoti. STATISTIČNI ZNAMENJI ni podatka izpostavno znamenje za opombo pod tabelo ali pod črto 1) KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE APG Anketa o porabi v gospodinjstvih ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BDP bruto domači proizvod EU Evropska unija IVZ Inštitut za varovanje zdravja MF Ministrstvo za finance MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MPP mestni potniški promet OVE obnovljivi viri energije SILC »Income, Social Inclusion and Living Conditions«, Raziskovanje o življenjskih pogojih SURS Statistični urad Republike Slovenije ZZV Zavod za zdravstveno varstvo 65+ osebe, stare 65 ali več let CH4 CO2 E.coli F-plini HFC K2O N N2O PFC PM r ' "10 P2O5 SF6 CO2 ekvivalent Gg metan ogljikov dioksid Escherichia coli fluorirani toplogredni plini fluorirani ogljikovodiki kalijev oksid dušik didušikov oksid perfluorirani ogljikovodiki delci PM10 fosforjev pentoksid žveplov heksafluorid gigagram ekvivalenta ogljikovega dioksida EUR evro ha hektar kg/ha kilogram/hektar l/dan liter/dan m3 kubični meter m3/preb. kubični meter/prebivalca mio. milijon pkm potniški kilometri mrd. milijarda t tona toe tona ekvivalenta nafte toe/preb. tona ekvivalenta nafte/prebivalca toe/mio. EUR 2000 tona ekvivalenta nafte/milijon me % odstotek ^g/m3 mikrogram/kubični meter VIRI IN LITERATURA Kazalci okolja v Sloveniji - Kakovost pitne vode. (2009). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 20. 9. 2010 s spletne strani: http://kazalci.arso.gov.si/?&data=indicator&ind_id=151&menu_group_id = 17 Kazalci okolja v Sloveniji - Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM25. (2009). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 20. 9. 2010 s spletne strani: http://kazalci.arso.gov.si/?&data=indicator&ind_id=232&menu_group_id = 16 Poročilo o kakovosti zraka za leto 2009. (2010). Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje. Pridobljeno 28. 9. 2010 s spletne strani: http://www.arso.gov.si/zrak/kakovost%20zraka/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/ kakovost%20zraka%20porocilo2009.pdf Demografsko in socialno področje. Ekonomsko področje. Okolje in naravni viri. Splošno. SI-STATpodatkovni portal. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 6. 10. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/statfile2.asp Statistični letopis. (2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 23. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/publikacije/pub_letopis_prva.asp Ekološko kmetijstvo, Slovenija, 2009 - končni podatki. Prva objava. (30. 7. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3291 Anketa o porabi v gospodinjstvih, Slovenija, 2008 - končni podatki. Prva objava. (30. 7. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3318 Izdatki in viri financiranja programov socialne zaščite, Slovenija, 2008 - začasni podatki. Prva objava. (23. 7. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3297 Vpis študentov v terciarno izobraževanje v študijskem letu 2009/10 - končni podatki. Prva objava. (14. 5. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3124 Polnoletne in mladoletne osebe, zoper katere je bil postopek pred senatom pravnomočno končan, Slovenija, 2009 - končni podatki. Prva objava. (6. 8. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 27. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3293 Javni vodovod, Slovenija, 2009 - končni podatki. Prva objava. (18. 8. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 27. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3327 Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2008 - končni podatki. Prva objava. (6. 1 1. 2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 27. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2742 Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2007 - končni podatki. Prva objava. (26. 2. 2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 27. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2179 Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2006 - končni podatki. Prva objava. (19. 2. 2008). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 27. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1464 Raziskovalno-razvojna dejavnost, Slovenija, 2005. Prva objava. (19.1.2007). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 27. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=684 LITERATURA IN VIRI Strukturna statistika plač, Slovenija, 2009 - začasni podatki. Prva objava. (29. 9. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3434 Strukturna statistika plač, Slovenija, 2008 - začasni podatki. Prva objava. (29. 1. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2913 Strukturna statistika plač, Slovenija, 2007 - začasni podatki. Prva objava. (28. 9. 2009). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=2642 Strukturna statistika plač, Slovenija, 2006 - začasni podatki. Prva objava. (30. 9. 2008) Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1890 Strukturna statistika plač, Slovenija, 2005 - začasni podatki. Prva objava. (13. 12. 2007). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 17. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1334 Predšolska vzgoja in izobraževanje v vrtcih, Slovenija, šolsko leto 2009/10 - končni podatki. Prva objava. (25. 5. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 24. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3139 Javni socialnovarstveni zavodi, Slovenija, 2009 - končni podatki. Prva objava. (27. 9. 2010). Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 30. 9. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3435 Bruto domači proizvod. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 4. 10. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/tema_ekonomsko_nacionalni_bdp1.asp Primanjkljaj in dolg države. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. Pridobljeno 4. 10. 2010 s spletne strani: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=28