Št. B. rt«© 220. februarja 1908, Tedaj XL1I, m* '■m mt m --sK ■ • r-r •Sfši, L Izhaja vsak Četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstriisk« dežefe 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K, Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopošilja do odpovedi — Udje Katol tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — Ne- zaprto reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v pouk in zabavo, Naše zadružno delo. Jedna izmed najvažnejših točk v programu S. K. Z. je ojačenje kmečkega stanu f gospodarskem oziru. Ta točka pa ni samo točka v progriamu, ni blesteča fraza, temveč stranka dosledno in premišljeno po natanko* določenem načrtu uresničuje ta del svojega programa. Najuspešnejše sredstvo za po-vzdigo kmečkega stanu je sredstvo samopomoči, zadružništvo; radi tega posveča stranka največjo pozornost zadružništvu. Ce se ozremo v preteklost, vidimo, da se je okrog leta 1880 začelo zadružno delo na Spodnjem Štajerskem. Ustanovilo se je več posojilnic v mestih in trgih, kjer je sedež okrajnih sodišč. Nočemo kratiti zaslug teh zavodov za narodni razvoj spodnje-štajerskih Slovencev, povdarjati moramo, da so ti zavodi vsaj v početku svojega delovanja uplivali na to, da se je obrestna mera za posojila, primerno znižala in da se je ljudstvo osvobodilo raznih „kmečkih prijateljeV-oderuhov, ne smemo pa tudi zamolčali raznih nedostatkov, katere izkazujejo ti zavodi. Ti zavodi niso kmeta nikdar poučili, kedaj se naj poslužuje osebnega kredita, kedaj naj jemlje posojila na vknjižbo, s čim je ljudstvu narastlo mnogo nepotrebnih stroškov in potov. Zavodi imajo popolnoma kapitalističen značaj; premožni se lahko z velikimi svotami kot deleži udeležujejo in dobivajo na ta način te posojilnice popolnoma v svoje roke, izplačujejo se obresti za deleže (dividende), katere so navadno višje kakor obresti za hranilne vloge, vzdržuj o se drago uradništvo, v mnogih slučajih preveč uradništva, iz letnih računskih zaključkov posnamemo, koliko stotakov na leto se izplača članom načelstva za nagrado, i akoravno vse posle izvršuje uradništvo. V mnogih slučajih še pa sprejemajo prošnje za posojila ter dajejo informacije itd. odvetniki, kateri na ta način zaslužijo na! leto lepe tisočake — na škodo ljudstva in posojilnice. Omeniti še moramo, da so si ti zavodi mnogokrat s popolnoma nepraktičnimi ' in predragimi stavbami nakopali neznosna bremena; dohodki teh stavb dostikrat niti ne krijejo polovice obrestij v njih naloženega denarja in morajo posojilnice leto za letom doplačevati. Ce bi so pri zgradbi teh stavb ne gledalo toliko na zunanji blisk in sijaj, temveč delalo na to, da bi bile to stavbe res ljudske stavbe, stale v ulicah, kjer je živaben promet in pospeševale narodno trgovino in obrt, bi bil gmotni uspeh teh stavb drugačen kakor sedaj. Kolo časa se vrti, povsod se opazuje velikanski napredek, posebno na gospodarskem polju vlada živahno vrvenje in drvenje. Zadružna misel prodira zmagonosno naprej in ustvarja zadružne oblike, ki služijo v prid ljudstva, a ne posameznikov. Zato se ni čuditi, da so uvideli vsi oni, kalterim je res mar za ljudski blagor, da je bila prejšnja zadružna organizacija kmečkim razmeram neprimerna, nezadostna, in da ni mogoče potom te organizacije v zadružnem oziru napredovati. Ta dejstva, kakor tudi potreba, v večji meri skrbeti za varčevanje, zbirati ljudski kapital, ljudem nuditi' ugoden in cen kredit, jo pripeljala do tega, da se je začela nova doba v znamenju — rajfajznovk. Merodajna za to novo dobo je bila želja, poleg denarnih zadrug osnovati tudi druge zadruge, zlasti nakupovalne in prodajalne, proizvajalne zadruge itd., katere se prej niso mogle ustanavljati, ker niso imele zaslombe v drugih zadružnih organizacijah. Prejšnje kapitalistične posojilnice se niso zmenile za kmečko težnje, za kmečko ljudstvo, na katero je odpadlo 90 in še več odstotkov celega prometa posojilnic, se ni storilo nič, med tem ko se je iz velikanskih čistih dobičkov vsako leto tisočake in tisočake darovalo drugim stanovom. Zgodovina zadružništva nas uči, da se isto more le tedaj razvijati, ako tvorijo kmečke posojilnice rajfajznovke trden temelj, na katerega se more cela zadružna stavba naslanjati. Načelo, da naj ima vsaka župnija, ki šteje nad 1500 duš, oziroma dve ali več sosednjih župnij skupaj, svojo rajfajznovko, se je obnteslo drugod in tudi na, Slovenskem, n, pr, na Kranjskem, kjer je skoraj popolnoma izvedeno. Ravno rajfajznovke šolajo ljudstvo za zadružno delo, vzgajajo ljudstvo k temu, da se začne zavedati, kako velikega pomena je združevanje, in s tem se vršijo predpriprave z?, nakupovalne in prodajalne ter proizvajalne zadruge. Saj nas ravno gospodarska zgodovina zadnjih let uči, da moramo neuspehe mnogih nakupovalnih in prodajalnih ter proizvajalnih zadrug pripisati dejstvu, da ni bila zadružna misel dovolj razširjena, da se — ljudstvo ni zavedalo svojih dolžnosti. Ustanovitev rajfajznovk se ovira, zavodi in njih voditelji napadajo.. In uspehi tega dela, katero se tako napada? Sedaj obstoji na Spodnjem Štajerskem okrog 65 posojilnic in zadrug, katere! vodijo pristaši S. K. Z. Ti zavodi, nudijo cenejši; kredit, kakor kapitalistične posojilnice, vsled česar krasno ! prospevajo. Teden za tednom se ljudstvo oglaša in ; želi ustanovitev teh prekoristnih zavodov, in je upati, da bodo konec leta vodili pristaši S. K. Z. okrog 100 zadrug na Spodnjem Štajerskem. Zanimanje za zadružništvo raste od dne do dne; zahtevajo se predavanja in tečaji, da se ljudstvo natančneje pouči o zadružništvu. Meseca januarja se je vršil zadružni tečaj v Mariboru, kjer so se udeleženci teoretično in praktično poučevali o zadružništvu, na tečajih v Celju in Slovenjgradcu se je tudi razpravljalo o zadružništvu. Ustanavljajo se zadružna okrožja, ki bodo ob-segla jeden ali več sosednjih okrajev; v teh zadružnih okrožjih se bode vsako leto vršil, menjajoč se po posameznih krajih, kjer je sedež kake zadruge, okrožni zadružni shod, katerega namen je, pospeševati izpolnjenje in razširjanje zadružništva. Na teli okrožnih zadružnih shodih bodo stopili upravniki zadrug medsebojno in z zastopniki Zadružne zveze v dotiko, pogovarjali se o svojih izkušnjah na zadružnem polju, ustanavljali nove zadruge itd. Da bode mogoče celo delo sistematično vršiti, cla bodo imele zadruge priliko, večkrat dobiti strokovni pouk, se je poskrbelo s tem, da se v kratkem ustanovi v Mariboru podružnica Zadružne, zveze v Ljubljani s potrebnim uradništvom, katera bo izvrševala vso zadružno delo na Spodnjem Štajerskem. Kot denarna centrala, ki bo izvrševala denarno spo-ravnavo med spodnještajerskimi zadrugami, bo služila Spodnje|tajerska ljudska posojilnica, ki bo začela kmalu poslovati. Naša pot je jasno začrtana; naš namen je, izvesti na Spodnjem Štajerskem trdno, zahtevam i» potrebam odgovarjajočo kmetijsko zadružništvo. V prvi vrsti bodemo ustanovili dovoljno števiio rajfajznovk ter pripravljali tla za nakupovalne in prodajalne ter proizvajalne (mlekarske, sadjarsko in vinarske) zadruge; smatramo pa za svojo dolžnost, ne nepremišljeno ustanavljati zadrug, temveč po resnem preudarku in še le potem, ko ji zagotovimo ' vse predpogoje za ugodno uspevanje zadrug, iste poklicati v življenje. Pri našem delu nas ne bodo ovirali nobeni napadi, vodila nas bo le želja, koristili kmečkemu ljudstvu in prepričani smo, cla bomo naš zadružni program uresničili, ako nas bodo naši pristaši v toliki meri podpirali, kakor do sfedaj. Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubac. Iz hrvatskega Marko Srajnc. (Dalje.) V sobi začne gospa Jelena Tahu pripovedovati, da jie bil v jutro pri njej žiupnik Babie In vprašal, kako daleč je že dospel oddelek vojske, v katerega je vtaknjen Juro Mogaič; župnik da voza gotovo,. da je bil odšel Mogaič z drugimi Tahovimi konjeniki v Kanižo na Ogrsko. Tahi ji reče, naj pove Babiču, da so Mogaiča Turki ugrabili in ga odvlekli v sužnost. Sicer pa naj se ta vražji pop varuje grada; lopov je, kmečkega itkIu, pesje narave, kakor sploh vsa kmečka smei! Naj še dolgo lazi krog grada, pa mu da odsekati glavo, magari je posvečena! Peti dan po svečnici so je Tali prav obilno okrepil z zlato vinsko kapljico, ki so jo bili njfcgovi ljndjo vso izvlekli iz kleti nesrečnega Ivana Sabo-va. Obraz mu gori od prevžite pijače, oči mu divjo plamte! Gre iz sobe pa pokliče Petra Bošnjaka. Ukaže mu, naj prinese ključ od joče, kjer je zaprt Ivan Sabov, pa kos kruha. Rad bi vedel, kako se kaj ima njegov plemeniti gost. Za trenotek je Peter s ključi, kruhom in goreče svetilko tu in oba so spustita pod zemljo. Pe-tep odklene močna vrata in vstopi v ječo. Tato pa za njim. "Vlažen, neprijeten duh jima vdari v nos. V kotu na umazani, na pol mokri slami je ležala neka klopka; če si jo ogledal natančneje, si videl, dal je žlovek. Izpod krvavih cunj mu lukajo rdeče in pla-ve ozeble noge. Suhe, bele roke so krčevito zakopane v slamo, okoli nog in rok pa se mu ovija hladno železo. Zdajpazdaj bolestno zastoka, a kakor da je prikovan k tlom, ne more se ganiti. Ni Čuda! Ubožec ozebel in prebit je bil popolnoma oslabljen; saj že pet dni ni imel trohice v ustih. Tah so postavi z rokami podprt piled njega kakor pes pred mrtvo zver; oči se mu bliskajo sovraštva in preziranja do ubogega izstradanega jet-: nika. Ivan Sabov zapazi grajščaka Taha in z mi-; lim glasom, da bi omehčal celo trd kamen na cesti, j poprosi vode. A Taha ne gane mila prošnja, ampak vrže mu i pred nogo kos kruha. Kakor da ga je zadela stre-; la, plane nesrečni Sabov po kruhu in ga začne j momljajo grizti, dokler ga ne sne do zadnje drobti-I niče. Potem pa začne Taha prositi in ga zaklinjati, naj mu za pet ran Kristusovih pošlje po mašnika. A Tah se ne gane in le s peklensko zadovoljnostjo gleda muke nesrečnega trpina. Tedaj se jetniku zapenijo bleda usta, še on-! krat prosi za vodo, kfer da mu gori kruh v želodcu, gori vsa drobovina ... Se nekaj trenutkov, Ivan Sabov se strese in kakor kamen se zvali na ; tla ječe. Tah pogleda še enkrat v otrple oči mrtvečeve, (»brnia sa in odhajajoč pravi Petru: Na. .ta vrag sa me bo š® v peklu spominjal! X, Štefan Grdak, branite!j in zaščitnik kmetov. Tah je bil za gotovo prepričan, da je tožba proti njemu pri kraljevski komori popolnoma zaspala. A njegovi nasprotniki in zaščitniki grofice Uršule Heningove niso mirovali. In res je kralj na njihovo prošnjo pooblastil plemiča Štefana Grdaka, da naj upravlja v kraljevem imenu večji del posestva Susjeda in Stubice. Grdak se je nastanil v Susjedu. Tah mu je sicer odkazal dve borni, tesni sobici pred gradom za stanovanje, a splošno mu je nagajal in delal sitnosti, kjer se je le dalo; še popisa zemljišča mu ni hotel sestaviti. Tudi svojim služabnikom je zapovedal, naj zadevajo Grdaku, kjer morejo, in nič se ni briga! za kraljevo pismo, ki ga svari, naj se uklone določbi kraljevske komore. Grdak pa je pogosto zahajal k brdovskemu župniku Babiču, ki mu je razkril vse rane ubogega kmečkega ljudstva ter ga prosil, naj za božjo voljo ukrene, kar so da, da ljudstvo strese z ramen to strašno nevoljo, ki jim jo prizadeva dan za dnem živinski Tah. Iiahko bi se zgodilo, da kmetje, sicer taka dobri, potrpežljivi in blagi, v skrajnem obupu odrečejo pokornost, pa primejo za orožje in kdo naj bo poteirn odgovoren za toliko nedolžno prelite krvi. Grdak, mož plemenitega srca, je do solz giu-jen poslušal župnikovo poviest o bedi in revi kmečkega ljudstva. Povedal je staremu župniku, da je ravno zato prišel v ta kraj, ker je kralju nepresta* nih tožb proti Tahu nazadnjai bilo le pravei. NapSt- Politični ogled. — Draginja živil. V. petek dne 14. februarja je govoril v proračunskem odseku dr. Korošec pri razpravi o indirektnih (davkih o draginji živil ter izjavil: Draginje sedanjih živil niso krivi kmetje, ampak celo drugi činitelji. Danes imamo pred seboj postavko 16 milijonov kron pri indirektmli davkih, ki se plačujejo za meso in klavno živino. Teh 16 milijonov ne pomeni nič drugega kakor podraženje živil za 16 milijonov od strani države, na kojem podra-ženju pa kmet nič ni kriv. Zato bo ostala zahteva nas kmečkih poslancev, da se ta davek odpravi, na dnevnem redu. V imenu svojih volilcev zahtevam tudi, da se dobrohotno postopa od stranil finance pri dovoljevanju z^a domače žganjarije in da se dovoljuje daljši čas za vinotoče doma pridelanega vina. Opozarjam vlado tudi na to, da šnopaarski fabrikanti v Ptuju razvijajo smotreno agitacijo za zavživanje svojega žganja. Uid okrajnega šolskega sveta (Strašil) v Ptuju se je hotel celo posluževati naših ljudških Sol, da bi agitiral za svoje žganje. To vendar sega že predaleč. S koncesijami * za žganjetoč se sploh naj postopa strogo, in ugasle koncesije se naj sploh le v izrednih slučajih na novo ožive. — Čudno je bilo, da se sploh ni noben socialdemokrat oglasil proti davku na meso in klavno živino, čeprav tako radi kričijo o draginji živil. Socialdemokrati se oglašajo le tem, kjer se da kmetu škodovati! — Dr. Korošec o gozdarstvu. V proračunskem odseku je dne 12. febr. govoril dr. Korošec ter razpravljal o namenu nižjih c. kr. gozdarskih Šol, ki ni samo državnemu gozdarskemu uradništvu pridobivati naraščaja, ampak tudi vzgojevati sinove posestnikov za pametne gozdarje na očetovem domu. Toda zadnjega namena ne dosegajo niti državne (4) niti druge (6, n. pr.. društvene) nižje gozdarske šole. D. 1905-6 je bilo na vseh nižjih gozdarskih šolah 269 učencev, ki so dovršili šolo, toda samo dva sta šla v domače gospodarstvo. Kot predpogoj za vspre-jem v take šole se zahteva meščanska šola ali pa spodnja gimnazija, oziroma nižja realka. Govornik misli, da je to za one, ki se hočejo posvetiti doma-Žemu gozdarstvu, prevelika zahteva, ki fante odvadi od dela in jih ravno radi tega tira v tuje, lažjo službe. Nujno potrebno pa je, da se upelje na vseh dosedanjih gozdarskih šolah pouk o zadružništvu. Od te zahteve ne bomo odstopili. Govornik zahteva nadalje, da bi država ustanovila nižjo gozdarsko šolo za Spodnji Stajer, ki bi naj vzgojevala »čenče ne toliko za državno službo kakor za domačo uporabo. Minister dr. Ebenhoch |e takoj odgovoril na posJančeva izvajanja, obljubil pouk v zadružništvu in glede šole povedal, da ji ne bo nasprotoval, ako bo potreba. — Socijaldemokrati proti zvišanju davka na žganje. V seji proračunskega odseka dne 14. t. m. se je socijaldemokrat Elenbogen odločno izjavil proti zvišanju davka na žganje. Ljudski dsrečevatelj! — Na Kranjskem se vršijo jutri deželnozbor-ske volitve v kmečkih občinah. S. L., S. je postavila sledečo kandidate: 1. V sodnih okrajih Ljubljana in Vrhnika: Pran Povše, državni poslanec v Ljubljani, in dr. Iv. Susteršič, državni poslanec v Ljubljani. 2. V sodnih okrajih Kamnik in Brdo: dr. J, Krek, državni poslanec v Ljubljani., 3. V sodnih okrajih Kranj, Tržič in Skofja Loka: Franc Demšar, drtžavni poslanec v Cešnjici, in Janko Zabret, župan občine Predoslje. 4. V sodnih okrajih Radovljica in Kranjska gora: Josip Pogačnik, državni poslanec v Podnartu. 5. V sodnih okrajih Postojna, Logatec, Senožeče, Lož, II. Bistrica in Cerknica: j Prane Drobnič, posestnik v Novi vasi, in Dr. Ign. j Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. 6. V sodnih okrajih Vipava in Idrija: Ivan Lavrenčič, posestnik in gostilničai' na Vrlipolju. 7. V sodnih okrajih Novo mesto, Kostanjevice? in Krško: Josip Dular, posestnike v Jurkivasi. 8. V sodnih okrajih Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Litija, Radeče: Fr. Košak, župan na Grosupljem, dr. Eivgen Lampe, stolni vikar v Ljubljani, in Josip Mandelj, c. kr. pHstav tobačne tovarne v Ljubljani. 9. V sodnih okrajih Kočevje, Ribnica, Velike Lašče: Franc Bar-tol, župan v Sodražici, in Franc Jaklič, državni poslanec v Dobrepoljah. 10. V sodnih okrajih Črnomelj, Metlika: Franc Suklje, državni .poslanec v Kandiji. Liberalci v kmečkih občinah, izvzemši Belo Krajino, sploh niso postavili kandidatov, ker so si svesti svoje onemoglosti. V mestih si stojijo liberalni in neodvisni kandidati nasproti. Tudi tukaj so že volilci siti liberalcev in je upanje neodvisnih kandidatov ponekod veliko. — Prusi proti Poljakom. V državni zbornici j sprejeta razlastitvena postava polskih posestev ni bila sprejeta v dotičnem odseku gosposke zbornice. Kardinal Ivopp je ostro govoril proti njej. Vlada se je trudila, da dobi v gosposki zbornici večino, a se ji sedaj ni posrečilo. Dne 26, t. m. predloži odsek gosposki zbornici novo prenanejeno postavo, ki razlastitev znatno omejuje. 'Razlastiti se ne sme: a) cerkvenega posestva, b) posestva pobožnih ustanov, c) posestva, ki so že deset let last fidejkomisa, d) posestva, ki so sploh že deset let v eni roki, f) posestva podedovana od moža, oziroma žene, oziroma od dedičev, in druge vrste potom testamenta ali postave. Ako gosposka zbornica predlog komisije sprejme, bo morala predloga nazaj v poslansko zbornico. — Na Ruskem je zopet vse pri starem. Tudi tretja duma ni sposobna za delo, še manj kot prvi dve. Vlada ji predlaga mnogo ničevnih predlogov, s katerimi duma trati čas. Nekateri poslanci že ne zahajajo več k sejam, ker nočejo, da bi jih vlada ; imela za norca. Kmalo bo vlada mogla reči, da du-| ma noče delati in jo bo razgnala. Da se ni delalo, kriva je bila vlada, — Kitajska. Nepričakovano hitro so začeli na Kitajskem s preosnovo. Neomejena vladarica je ce-sarica-mati, ki se je pred rusko-japonsko vojsko izredno branila preosnove, sedaj jo pa zelo krepko podpira in pospešuje. Ker se pa Kitajci z železno vztrajnostjo držijo starih šeg in navad, se prena-redbp le počasi izpolnujejo. Prepovedano je kaditi opij, ženske si ne smejo več kaziti nog, po nekaterih okrajih se je upeljala ustava, ¡da se ljudstvo navadi ustavnega življenja. Z veliko naglico pa se preosnuje, šolstvo in armada. Šolski obisk je postal obvezen In najmarljivejši učenci se pošljejo v Evropo. Najboljše napreduje armada, katere poveljnik je dalekovidni podkralj Juan-či-kaj. Vsako leto pošljejo po 1000 častnikov v inozemske izobraževalne šole. Ce bo enkrat preosnovana Kitajska, ki šteje sedaj 370 milijonov prebivalcev, se bo lahko postavila po robu Evropi, ki šteje 400 milijonov prebivalcev. Dno 13. februarja. Na Hrvate!em as je j že začel srdit volilen boj mjed raznimi strankami, j Postavljenih je 550 kandidatov. Na volilnih shodih je : žo prišlo do krvavih spopadov. — Avstrijska vlada | namerava ustanoviti na Dunaju italiljansko fakulte-; to. — Danes so se sklenila na Dunaju trgovinska j pogajanja med Avstrijo in Srbijo. — V Madridu so j odkrili zaroto proti španskemu kralju. —, V Bosni in • Hercegovini je začelo meH ljudstvom vreti. njenemu Tahu pa bomo že pri^trigli poroti! Kakor ovca še bo ponižen! Nekega dne počasti T aha podban Forčič, ki je kaj rad zahajal k Tahu pokušat vina, kar se mu |e poznalo na debelem trebuhu in rdečem nosu. Za mizo je sedela tudi ponosna gospa Jelena Tahovka, ki pa si ji mogel že na obrazu brati bližnjo smrt. Ravno so se pogovarjali o državni!* poslih, ko sluga naznani, da želi Grdak govoriti z gospodom Tahom. Tahu se zmrači čelo, vendar dovoli Grdaku, da naj pride, podbanu pa pošepeče na uho, češ, da zdaj bo vsaj videl, s kakimi ljudmi mora si deliti gospodstvo. Grdak vstopi in brez dolgih besedi mu začne naštevati vse krivice, ki jih prizadeva ubogim kmetom. Kako je pozabil, da kmetje niso samo njegovi hlapci in sužnji, ampak tudi kraljevi podaniki; kako je dal proti vsaki pravici na najgroznejši na-čin usmrtiti Štefana in Ivana- Sabova; kako je naložil kmetom sodem novih davkov; kako je dal pobrati desetino, ki bi jo naj odrajtal kralju, pa jo je sam potrošil, reveži pa so mu morali plačati desetino še enkrat. Od kmetov si je prisvojil vse mline na Kra-pini, kralju pa odreka vse dohodke. Naštel mu jo vse grozovitosti, ki jih je bil videl v tem kratkem času na svojo oči: kako gont kmete po cele trume od hiše in zemlje. Kar je bolj-Soga, pridrži zase, slabše daruje svojemu» kastelanu Loliču in svojim hudobnim služabnikom; kmetje pa so morajo vlačiti po svetu lačni, nagi in bosi. Se več takih mu je povedal Grdak. On kot upravitelj kraljevske komore ne sme trpeti, da se še dnlle tako na smrt mučijo kmetje,, ki so ravno tal» ljudj« kakor grajfičoki. Mod ljudstvom vse vre in kipi in bati se je v kratkem nekaj strašnega, če se ne zboljšajo razmere. . Kakor divji maček skoči Tah s stola in plane proti Grdaku; pa v pravem času se še strezni in komaj se zatajevaje sikne skozi zobe: Da niste kraljev namestnik,; pri priči bi vas dal obesiti, kakor storim z vsakim kmetom, ki mi le zajukne! Po teh besedah mu pokaže vrata. Odhajaje-mu še reče Grdak: PomniHe, kedaj ste razžallM plemiča, ki se poteguje! za pravico! Le počakajte, kraljevemu komisarju boste pokorneje odgovarjali! Ta pa je vragu iz torbe skočil !i; reče podban Forčič osupnen in so začne pripravljati na odhod iz grada. Tah zapove kastelanu Loliču, naj spremlja podban a, da se mu med potom kaj ne primeri ter mu zašepne na uho, da si lahko jutrf vzame Zaku-ličev mlin ; na Krapini. Podban in Lolič odjašefh, Tah pa v grad in naravnost k lepi kastelanki, Loličevi ženi, ki kar vdari v smeh, kako je lepo odpravil bedastega Lo-liča; vse je videla skozi okno. Ali on nič ne sumi?, jo vpraša Tah. Mislim, da ve vse, odgovori ona, a da se mu lo da cekinov in kaka kmečka kočica, pai še ne vpraša, kaj dela njegova žena! XI. „Kje stoji v sv. pismn, da moraš imeti ti konja?" Velika sreda. Na klečalniku v svoji sobi kleči gospa Jelena Tahova, , moli in joka ter vije roke pred razpetim Bogom. Dne 14. februarja. V japonski državni zbornici je bil po hudi in /burni razpravi sprejet državni proračun, — V Galiciji je prišlo pri volitvi volilnih mož do pretepa. Izvoljeni volilni mož je bil zaboden v trebuh in je takoj umrl. — Nemški hišni posestniki v Egru na Češkem so sklenili Odpovedati stanovanja češkim družinam. Nemška zagrizenost že presega vse meje! D n e 1. 5. i e b r.: Izvršilna postava k zavarovanju zasebnih uradnikov se v kratkem razglasi. — Včeraj zvečer se je odpeljal dunajski župan Lu-eger na jug v Lovrano, tla si okriepi zdravje. — Španska še pošlje pol brigade lovcev v Maroko. — Avstrijski zunanji minister Aerenthal je v delegacijah povedal, da namerava Avstrija zidati Sandčak-železnico skozi Turško. Vsled tega je nastal krik po vseh izven avstrijskih listih, ker se bojijo, da bo Avstrija zadobila s tem preveliki upliv na Balkauu. Dne 16. febr.: Državni zbor bo sklican na dan 17. marca. — Deželnozborske volitve na Hrvatskem bodo 27. in 28, februarja. Ban baron Rauch je bil te dni prt .cesarju in si j'e baje izprosil dovoljenje, da takoj zopet razpusti deželni zbor, če ne bo volitev izpadla po njegovi volji. - V Kadenu »a Češkem je bil danes kmečki shod, na katerem so se kmetje izrekli proti uvažanju živine ali mesa iz,Sr-1 bije in zahtevali strogo živinozdravniško nadzoretvo ogrske živine. - D n e 1 7. f e b r.: Iz Odese se poroča, da Rusija na tihem mobilizira čete ob Kavkazu. To m biio naperjeno proti Turčiji. — Mulej Hafid , zahteva ok-hod Francozov izpred Casablance. — Nekdanji finančni minister v Brukovem ministrstvu Ig. piera. Plener je umrl. Dne 1 8. f e b r.: Iz Rusije se poroča, da je samo zaradi tega Rusija poslala vojake ob taržke mejo, ker vje začela Turčija zbirati ob ruski raeji vojaštvo. Turčija je seldaj sklenila, odpoklicati vojaštvo od turške meje. — Na Portugalskem se sedaj vrši preiskava proti kraljevim morilcem. Puška merilca je bila kupljena na Francoskem. Ilmm novice. * Duhovske vesti. V začasni pokoj stopita radi bolezni č. g. An.ton Postružnik, kaplan na ¥vits-vi ter se preseli k Sv. ' Križu pri Ljutomeru, in i. g. Anton Bukovšek, kaplan v Kozjem. — Prestavljen je č. g. Ivan Jielšnik iz St. Juriija ob j. ž. v Kozje. * Osebne vesti. Imenovani so: sodni oficijal A. Skaza v Mariboru za nadoficijala, iiadoficijai M. Dernouc v St. Lenartu za voditelja zemljiške knj!ge v Mariboru, oficijal H. Wudia v Mariboru za nadoficijala v St, Lenartu. * Naš ožji rojak gospod Andrej Žmavc je bil imenovan z novim letom zadružnim komisarjem ia skoraj istodobno inšpektorjem svetovnoznane domene kneza Metternicha v Johannisbergu ob Reni (Rhein-gau), kamor se preseli še to spomlad. Imenovana domena prideluje med drugim najdražja vina na svetu (do 80 mark, to je okroglo 95 kron steklenica, ali 125 kron liter), in cesar avstrijski dobiva desetine vsakoletnega vinskega pridelka. * S šole. Nadučitelj v St. Petru na Medv. se-lu je postal g. Fr. Korbar, šolski vodja od Sv. IVi-moža na Pohorju; učiteljica na slovenski šoli. v St. Ilju v Slov. gor., gdč. Antonija Ravnihar iz Št. Jakoba v Slov. gor., stalen je postal učitelj Radovan Mejovšek na Reki. V pokoj je stopila učitaljico Ana Pfeifer v Velenju. _____—. .--;-- - : . ■ -------- ; ■____________mr—' i Velika, sreda je, a v hiši kastelanovi počiva j na Tahovih prsih lepa mlada kastelanka. Nešteitor j krat jo poljubi Tah in tolikokrat se glasno zasmeje I kastelanka, Naposled jo vpraša Tah, a,li si jja njen mož vzel Zakuličev mlin. Lolička mu skima z glavo v potrdilo in tudi pripomni, da se je Zakulič zelo upiral. Lolič pa ga je tako kresnil po glavi, da s* no bo upiral nikdar več. Potem pa mu začenja oponašati, da daje Loliču zmirom kaj v dar, njej pa nič, čeravno vedno pravi, da mu je ona mnogo ljubša, kakor pa goapa, Jelena. Tah ji stisne v dlan pet .cekinov in še predno mu je mogla kaj reči, zagledata skozi okno «starega župnika Knežiča iz Pušče, jahajočega na lepen konjičku. Glej, kako lepega konja jašo vta stari pleševeel, pravi Lolička. Ali ga ni.škoda? Prav imaš, odvrne Tah; malo šale si lahlm napravimo s starca. Enkrat ga itak moram izplačati, ker me vsak čas tožari. Pojdi z menoj! , Brez skrbi jezdi stari župnik mimo grada. Naenkrat se postavi pred njega trebušnati Ix)liB, zgrabi konja za uzdo, pa vpraša župnika, kam )• namenjen. Starček pozdravi s svetim pozdravom „Hvaljen bodi Jezus" ter ponižno odgovori, da je jutri veliki četrtek, pa gre v Zagreb po sveto olje. Surovo ga sune Lolič v rebra, da se slabotni župnik zvrne s konja. Cemu ti je konj? Tudi apostoli so potovali peS. Ti pa menda vendar nisi kaj več ko oni! CD*Ije prihodnji«.) 20. februarja 1908. slovenski gospodar. Stran 3. * Slovenska ljudska posojilnica v Mariboru začine poslovati v soboto 29. februarja na Grajskem trgu poleg gostilne „Pri črnem orlu." * Ljubljanska Zadružna Zveza otvori svojo podružnico za Štajersko v Mariboru s 1. marcem t. i. in bode imela svojo pisarno poleg Slovenske ljudske posojilnice na Grajskem trgu. Pisarniški ravnat« U bode g. Vlad. Pušenjak. znani organizator HjjodnjcStajerskega zadružništva. S. K. S. Z. naznanja svojim članicam, da ima na razpolago sledeče letnike „Slovenskega Go-six).iai*ja-': 1807, 1869. 1870, 1873—lcSft», 1881, 1884, 1887* 1890, 1892-1894, 1896, 1897, 1899. 1900, katere da svojim članicam brezplačno proti odškodnini poštnine. - S. K. S. Z. prosi tudi svojo članice. da bi ji poslali V. in VII. zvezek Staretove občne'zgodovine, če jili imajo kje odveč. * Učiteljska mesta so razpisana: na dveraz-rednici v Rogaški1 Slatini (1. pl. r.) do 10. marca; na štirirazrednici pri Sv. Duliu pri Št. Jurju ob Sčavnici (II. pl. r.); "a petratzrednici v St. Jurju ob.Sčavnioi (iII. pl. r.); na petnazrednici v Kapelah pri Radencih (II. pl. J'.); na trirazrednici v Sčav-niškem dolu. do 10. marca; na trirazrednici pri Sv. Bolfenku pri Središču (11. pl. r.) najdučitefljsko mesto: na dverazrednici v St. Lenartu pri Vel. Nedelji (III. pl,( r.), do 8. marca. * Mlekarsko šolo {petmesečen tečaj) otvori c. kr. kmetijska družba kranjska s pomočjo državne in deželne podpore in vsled pripomoči mlekarske zadruge na Vrhniki dne 1. aprila t. 1. na Vrhniki. Pouk na šoli bo trajal od 1. aprila1 do konca , avgusta t. 1. Sola bo teoretično-praktična ter se bo poleg spoznavanja, preiskovanja in ravnanja z mlekom poučevalo o izdelovanju presnega masla in sira. Nadalje se bo vršil tudi pouk o mlekarski kemiji in bakteriologiji ter so bo poučevalo o oskrbovanju in krmljenju molzne živine, o kužnih boleznih, o mlekarskem knjigovodstvu in računstvu ter o mlekarskem zadružništvu. Pri praktičnem pouku se bo oziralo na vse načine ravnanja z mlekom in poleg tega tudi r;;! oskrbovanje mlekarskih strojev in tudi parnih kotlov. V mlekarsko šolo, kjer bo pouk brezplačen so sprejme 12 učencev, ki bodo imeli brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Nekaterim nepremožnim kranjskim učencem Ih> mogoče dati podpore iz državnega, oziroma de želnega prispevka. Sprejemajo se tudi učenci, ki si sami poskrbe za hrano in stanovanje. Prošnje za sprejem je poslati do 15. marca t. 1. na podpisani odbor. Prošnjam je priložiti spričalo o ljudskošolski izobrazbi in ' zdravniška spričala o popolnem zdravju. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kaki mlekarni del alfi. oztroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. Po končanem pouku v šoli se morajo učenci podvreči izpitu ter dobe o njem spričalo, ki jih usposobi za voditelje mlekaren. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. A Ljubljani, 15. febr. 1908. * Mlekarska šola na Vrhniki. Opozarjamo na predstoječi razglas in pozivamo vse naše somišljenike v krajih, kjer se mislijo ustanoviti mlekarne, da pošljejo nadarjene mladeniče v to šolo. Prijave se naj pošljejo kmetijski družbi v Ljubljani, štajerski deželni odbor je obljubil podeliti udeležencem iz Štajerskega podpore. Radi tega naj vložijo oni, ki hočejo obiskovati to šolo, prošnjo na deželni odbor v Gradcu za podporo; prošnjo naj podpira občinski odbor, ter če v tistem kraju obstoji kaka »adruga ali kmetijska podružnica, tudi ista. * Socialni knrz \ Slovenjgradcn in liberalci. Narodni stranki je ta kurz prav nadležen in zato hoče njego\ pomen kolikor mogoče zmanjšati. Laže o predavanjih, ki jih je imel g. poslanec Korošec, in mu podtika besede, katere v tem smislu in v tej zvezi seveda nikdar ni rabil. Ne smatramo za vredno, da bi liberalcem odgovarjali ter jih podučevali, ker tako nič ne pomaga. Samo to bi še pribili, da so se zlagali tudi glede na število poslušalcev. Poročajo viamreč. da je bilo v začetku tečaja kakih 200 poslušalcev, potem pa komaj 100. To ni res. Tudi ostala dva dni je število .poslušalcev ostalo precej na isti višini z malimi izjemami ob kaki manj pripravni tiri. Liberalec se torej vedno mora vsaj za pol tflagati. Sicer pa če bi bilo tudi samo 100 udeležencev. vendar bi jih bilo petkrat več ko na liberalnem podučnem tečaju žalostnega spomina v Celju, kamor je Narodna stranka iz celega Štajerskega «zbobnala komaj 20 ljudi, čeprav so njeni listi prej lagali, da je priglašenih kakih 50 udeležencev. * „Todelnl." Kakor poroča „Slovenec", se je g. Vrečko, gostilničar v slovenjgraškem Narodnem domu in ob enem tamošnji vodja In najboljši agitator Narodne stranke, o udeležencih socialnega kurza izrazil, da je 80% samih todelnov. Tako torej sodijo o vas, vi pošteni kmečki možje in vrli mladeniči, privrženci Narodne stranke! Stara pesem je že to: v očeh Narodno stranke je vsak značajni slovenski kmet in mladenič kmetavzar, zarukanec, todel! * Tržne vesti. Pretočeni teden nam ni prine-Kel sprememb večjega pomena. Efektivno blago je imelo spremembe za kakih 10 vinarjev gor in potem dol. Kupčija je jako mrtva, promet jfiko majhen. Inozemska tržišča so mlačna, ker plava velika množina pšenice v Evropo. Kupčija z moko je še vedno jako slaba, konzunt pokriva le najnujnejše ter noče nič. sli-Sati o sklepih. Mlini so sicer omejili obrat, ali to jim nič, ali le malo zaleže., zaloge se vkljub temu mno-že, Konzum se je znatno zmanjšal, saj to je edino orožje, ki ga ima proti neopravičeni draginji. Pšenič- februarja k deželnemu šolskemu sveti na moka grelja^o slabo in istotako tudi ržena. O:m- poslanstvo. Upati je. da se to vpraši bi vživajo večje (zanimanje konzumenta. -Svinjska ugojdno reši. Čuditi pa se moramo, d etu posebno od-prašanje za kmete ugojdno reši. Čuditi pa se moramo, da se nekateri ljudje za to šolo toliko ogrevajo. O tej šoli bomo še pisali, ko se vprašanje reši, kier je za mnoge kmečke kraje zelo ,podučno. m Sv. Ilj v Slov. gor. Dne 13. febr. je umrl J. Bodhaszt, občinski odbornik šentiljske občine. Bil je eden tistih Nemcev, ki jih „Siidmarka" spravlja . ... iz „rajha" v naše kraje. A mož je bil zadnji čas kor navadno. Za vole se je 1 'do 2 K več plačevalo, prištevati poštenim Nemcem, in se je celo - bela 0 živahna kupčija je bila s svinjami. Teh je bilo vrana - zavzemal za pravice Slovencev! N. v. m. mnogo premalo na trgu in zategadelj je šla cena kar p. t _ Cirkniški rihtar Kari dela neki hudo ■ gre-za 10 c,o 12 vinarjev pri kg višje. Ogrski pitani vo- vengo, da je šel Lojzeku jareninskemu na pomoč s ¿a "7 t ' '«JM1 V?1« ve svir'je- Pitaue 94 dc svojo štimo, ko so tam volili cerkveno konkurenčni mast iz Amerike igra precejšnjo vlogo, ker je tam blago znatno padlo in pritiska tako na ogrsko mast, ki vkljub višjim, cenam, živega biaga ni mogla dvigniti cen. Kupčija je precej mrtva. Budimpešta zahte- ! va Iza mast 63 do 64 kron od Budimpešte. Živina na " Dunaju. Zadnji veliki semenj je prinesel nekoliko višje cene, ker je prišlo precej manj živine na trg, ka- 110. teleta 104—116, cene v kronah za 100 kg žive teže. Meiso na Dunaju. Govedina, sprednje 80 vin. do 1 krone 60 vin., zadnje 96 vin. do 1 krone bO v. teletina 92 vin. do 1 krone 74 vin., svinjsko 1 krono 20 vin. do 1 krone 64 vin., teleta 94 vin, dc 1 krono odbor. Pšenica ti nič kaj posebno ne gre v klasje, kaj ne? — Delavci v Fiirthovi papirni tovarni v Ciršaku štrajkajo. m Lilaški vrh pri Sv. Jakobu v Slov. gor. JO . .... . 0 . . . . Slovensko izobraževalno društvo šentjakobsko — ki 48 vin svinje 1 krono 12 vin. do 1 krone 44 vin. kg. ima zelo 6lldnei 6edne in originalne nasprotnike - • Zavarovalna družba „Mutual« je likvidirala. I priredilo je dne 16. febr. v tukajšni gostilni „Pri Družba ima tudi na Slovenskem precej zavarovanj, j globokem klancu" g. Brusa kaj lepo uspelo veselico. * Društvo za ustanovitev ljudske so!e v Aleksandriii ie pro- > i x. „ , Xi i- j i • i i- jelo od svojega začetka (28. aprila 19U7) naslednje darove: Iz hrvat- | L^l'dsiva- POŠtenega, kmečkega ljudstva, 17. ok-llice skih pokrajin in od Dalmatinccv v Novoj Zelandi: 1'. T. 1072 darovi ' j« prišlo nepričakovano veliko Občudovali S no v rli rovateljem ter se tem potom zopet priporoča vsem domoljubnim rojakom v domovini in drugod v blagovoljno podporo. Velike so žrtve ! društven ikov za novo šolo in vendar še nedostatne. Zato, dragi rojaki, •c združenimi močmi na delo za narodno stvar! Šola je bila otvorjena v oktobru 1. 1907, ki se nahaja v središču Aleksandrije, Rue Šalah E1 Dine 2-1, iu hvala Bogu, že sedaj kaže tako dober uspeh, da bi bil velik naroden greh isto opustiti 1 Darove sprejema blagajnik: A. O/re-tič, inžener, Rue Ibrahim 27. Aieksandrija. Predsednik: A. Leben, inžener. Tajnik: dr. Wolff. Mariborski okraj. m Shod K. Z. v Pivoli bo v nedeljo dne 23. t. m. ob 3. popoldne pri g. Fr. Lebe v Reki. Govoril bo poslanes Pišek. Kmetje, pridite! in Poljudna predavanja v (Mariboru. Z:/lnjo nedeljo je končal g. dr. Verstovšek svojo razpravo u zavarovanju. Pri treh predavanjih smo imeli priliko poučiti se o tem važnem predmetu. Razložil nam je natanjko razna zavarovanja, zopfer bolezen, za starost iu onemoglost, proti nezgodam. Proti koncu je pozival poslušalce, naj nabirajo svoje in svojih prijateljev skušnje pri dosedanjem zavarovanju, kar se bode jiorabilo pri razpravi zakona o splošnem zavarovanju, ki pride Še najbrž letos na dnevni red v parlamentu. Ker je sedaj tukaj tisti čas, ko nobenemu ni za resne razprave, ampak čas veselja, ne bo prihodnji dve nedelji predavanja. m Odbor „Slov. Čitalnice" v Mariboru naznanja. da pride dne 24. sušca 1908 v Maribor slavna ruska kapela Dimitrija Slavjanskega (pred leti Nadina Slavjanska). m Mariborski porotniki. Glavni porotniki: trgovec F. Mihelič, mizar Jurij Menliart, tovarnar K. Nasko, tesars,ki mojster J. Nekrep, trgovec J. Reichen-berg. klepar Alojz Riha. gostilničar G. Schneider, zlatar V. Seiler. trgovec A. Starki, vsi v Mariboru: J. Slavič, trgovec v St. Lenartu v Slov. gor.; P. Korošec, posestnik v Mal|enšaku; A. Rola, posestnik v Zg. Žerjavcih; J. Gaube. trg. v Jurjevskem vrhu; Fr. Peklar, posestnik v Zg. Hlapju: J. Pressel, gostilničar pri Sv. Martinu pri Vurberku; L. Petz, posestnik v Spičniku: Fr. Drteisieljner, posestnik v tako kličem izobr. društvu: Preko glav tvojih ne-prijateljev z desne in z leve neustrašeno po zapri-četi poti naprej, ne oziraje se na to„ če žele različni gospodje društvu pogin! Pogum velja! Na tej krasno uspeli veselici je govoril kaj lepo mladenič Rojs. Mi gremo naprej! m Jarenina. V četrtek dne 13. t. ni. spremili smo blago mater 'Terezijo Weingerl k večnem,u počitku, Velika množica ljudi, ki se je na dan pogrfeba zbrala na njenem domu, da ji izkaže zadnjo ljubezen, pokazala je. kako priljubljena je biLa nepoza-bna umrla. Bodi ji žemljica lahka! m Sv. Križ nad Mariborom. Pri nas priredi v nedeljo liberalna Narodna stranka shod. Tukaj se j/a dela in agitira za shod tako previdno in po ovinkih, da ljudje nič ne zvejo, kedo shod priredi, ampak pravi se samo: govorilo se bo o volilni pre-osnovi. Tako je delovanje te hinavske, libteralne stranke! Ne upa si stopiti na dan, da ona priredi shod, ampak zvito in hinavsko to zamolči! AN ste že kedaj slišali, da K. Z. zataji svoj shod. Ona nastopa vedno z odkritim obrazom; Narodna stranka pa zakrije svoj liberalni obraz za lažjo, hinavščino iu zavijanjem! m. Slivnica pri Mariboru. V dopisu, priobče-nem v predzadnji številki je v dopisu stalo, da jo igra „še kolj (=precej) zadovoljila", iiz če,sar jc tiskarski škratelj prav neljubo napravil „še bolj zadovoljila". m Podova. Prav nazadnjaški hočejo pri nas postati kmetje pod oblastjo posilinemškega tujca iz sosedne občine, ki na vsak način hoče komandirati našo, ker v svoji še nima upliva. V Gradcu, Mariboru in Celovcu so spoznali velik pomen slovenščine ter prirejajo slovenske tečaje za uradnike, dijake in celo za ženske: pri nas pa silijo nazaj v prvo por lovico 19. stoletja •— zahtevajo nemško šolo. To delajo po nasvetu posilinemca, a pozabijo, 'da tak nam še nikoli, ni kaj dobrega želel ali privoščil. ¡Sosedje, zvesto se držite svojega g. nadučjitelja: so naš dober voditelj v vsakem oziru; otresite se onega, ki zoper njih dela! m Slov. Bistrica. Pri nas je naredila Cital- Vertuškem vrhu; K. Zamolo, trg. v Framu; L. To-, manič, gostilničar v Zg. Hočah; K. Baumgartner, j nit;a dllü 5- m- veselico, na, kateri ni bilo nobene-gostil. v St. Lovrencu nad Mariborom; Al. Jug, po- j ga kmeta. Zakaj? Zato, ker je bilo vse nobej. Po- sestnik v Rušiah; J. Žigart, posestnik v Orehovi va si: F. Schvvertner, posestnik v Pob^ažju: Fr. Reč-nik, posestnik v Rozvanju; Fr. Maher, posestnik v Zg. Radvanju; H. Gril, gostilničar v Slov. Bistrici; P. Novak, gostilničar , v Slov. Bistrici; Anton trebno bi^bilo, da bi si kmetje ustanovili svoje bralno društvo. Na delo! m Pretrež. Pretečeni teden je zgorelo gospodarsko poslopje Robarju. Ko je že večinoma vse zgorelo, je bilo jutro in je v sredi ognja v oboka- Orač, krojač v Slov. Bistrici; J. Holcer, posestnik , nem hlevu začel petelin peti med svojo še živo kur- v Zg. Polskavi: K. Hrastnik ml. posestnik v Spod. , jo družino. Zares čuden slučaj. Seveda so jih nato Polskavi: usnjar J. Goriup, mesar K. Ko^er, vino- hitro rešili in so kokoši bile nepoškodovane.' tržeo J. Kravagna. vsi v Ptuju; oskrbnik J. Murek; j m Makole. Čudno je, da imamo v kratkem ča- A. Kager in Mart. Zmork, posestnik v Marnbergu. su že pet slučajev srčne kapi. Zvečer so bili rajni Nadomestni porotniki: Mesar A. Aelitig, posest. Fr. Bernhard, mizar V. Drolenik, trg. Fr. Havliček, lončar V. Heričko, kotlar J. Hitzl, posestnik K. Jarčič, ključavničar Fr. Kothbauer, slikar Fr. Kolar, vsi v Mariboru. m Zastrupila se je v Mariboru Ivana Stanek. Imela bi se omožiti, ker je pa ženin odstopil, jo je to tako razburilo, da se je aastruprla z žveplenkami. m Sv. Peter niže Maribora. Krajni odbor S. K. Z. za župnijo Sv. Peter niže Maribora se je na zadnjem Roškarjevem shodu dne 26. januarja organiziral. Načelnik je vrli kmet Vračko Franc v Ma-lečniku. Vseh zaupnikov je 21. Vsakemu je prideljo-no okoli 30 hišnih številk. Blagajnik je tesarski pomočnik Fabijan Janez v Vo(dolah, tajnik kaplan Jožef Krajnc. Ljudstvo se zelo zanima (za S. K. Z., ker že spoznava veliko važnost te ljudske organizacije. m Gru&ovska Sola. Šolske oblasti zahtevajo v Gruštovi, v župniji Sv. Petra niže Maribora, šolc-enorazrednlCo, ker so bile popolnoma napačno pod-učene o razmerah v teli krajih. ¡Kmetjio se seveda protivijo'tej nepotrebni in še straišno dragi šoli. Ker vsi ugovori in vse prošnje niso ipič izdale, je šlo 13. še, ve-seli v družbi domačih, a v jutro so jih našli mrtve v postelji. V petek je žena M. Steinberger, mati peterih še nedoraslih otrok, prepevala ob 548. uri dopoldne v kuhinji vesele pesmice in ob %9. uri jo njen najmlajši otrok vpil na vse.grlo: „Ata, ata, mama umirajo!" Mož prileti na vpitje otroka in najde ženo ležati podeg studenca pred hišo. Med potjo v hišo mu umrje uboga žena v naročju. Tudi šolski otrocii letos nenavadno boleliajo. Stilno jih muči glavobol. Poleg vsega tega pa imamo 12 stop.— 14 stop. R toplote na solncu in v senci 6 stop.—8 stop. R. Trobentice cvetijo na solnčnem že kot spomladi. Mušice se že povzdigavajo in metuljčka smo tudi letos videli. Stari ljudje govorijo, da je l;e pre-toplo za ta čas. Vinogradi niso pozebli in je upati dobre letine. Bog nam daj vsaj tu boljše .prihodnosti. m Sv. Ilj v SI. gor. Naše bralno društvo jo skliralo 9. febr. obi. sbor. a so ni vršil, ampak so vrši isti v začetku marca. m Slovanska Čitalnica v Mariboru priredi v soboto 22 sveč. ob '/«9. zvečer 3 družina* i zabavni večer v mali dvorani Nar. doma. Udje vstopnine prosti. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. Ptujski okraj. p Poročila se je dne 9. t. m. pridna deklica in posestniška hčerka Lizika Antolič iz Libanje z vrlim mladeničem Francem Rep, krojaškim mojstrom in posestnikom v Vičancih. Bilo srečno. p Sv. Urban pri Ptuju. Gospod okr. odbornik Jakob Žampa ifn njegov sin Zebek se zelo hudujeta čez ubogo klerikalce in „Slov. Gospodarja". Ziampa, ti bi bi'l dosti boljši, da bi skrbel boljše za svoje otroke. Njegov sin Frainček je komaj iz šole izstopil. pa je že hodil pod okna stat, kjer ga je nekdo pošteno natepel. Žampa je šel takoj tožit nekega fanta. Sodnija je pa dokazala, da je ta fant nedolžen in Žampa je moral plačati velike stroške, vrli tega še je šel Franček zaradi' krive obtožbe kašo pihat. „Kdor drugemu jamo koplje, sani v njo pade!" Prihodnjič več in še lepše reči, če ne miruješ! Narodni fant. p Rogaška Slatina. „Stajerc" v l, številki tako laže, da se vse kadi. Vemo, da mu pameten človek ne verjame, toda backov / je dovolj, ki ga imajo za evangelij. Iz našega kraja prva laž je, da je 3, febr Gverlinu zgorel samo svinjak, isti še stoji. Zgoreli so mu „hlevi in pod", in kdor teh ne zna razločiti od svinjaka, naj se med kmete ne štuli! Da so pa slatinski ognjegasci prišli na ponuv. zato pa ima največ zasluge g. direktor, in kakor je zdravilišče deželno, istotako tudi ognjegasno društvo in do tega ima vsak pravico. Ce se v dopisu obregne obvduhovš-čino, naj bi rajši omenil onega „neodvisnega" kmeta, ki ni hotei z,a brizgalnico dati priprege, da bo raditega kaznovan. Ali to pri nas vsak zna, da Šta-jercijanci in „neodvisni narodni" vkup držijo. Kar pa piše „Stajero" v isti številki „pri beli luni", je še posebno od prve do zadnje črke vse zlagano. Dotič-ni človek, ki to nesramnost širi po Slatini, bode gotovo kašo pihal, ako je še trohice pravice na svetu! No bode mu treba prirejati „štajercijauskih" shodov v našem kraju, ampak imel bo dolgo, dolgo sejo na Strmolu. Morda bosta celo skup sedela s tistim „pobožnim svinjarjem", o katerem piše teta številka. Da je mož tako daleč prišel, tega ni nikdar kriva „klerikalna vzgoja", ¡ampak tistih par širokoustnežev na . Slatini, ki so tako zavzeti za ločitev sv. zakona. „Glilia vkup štriha"! Tudi se teh par kričavih „la-čenbergarjev" ne boji nobeden slatinski gostilničar, ljubši so tftmu pošteni gostje, ki tudi pošteno plačajo, kakor pa nekateri „Stajercijanci", k: lest jedo in fest pijo, dolžni pa ostanejo^ K sklepu še bodi omenjena državna podpora, ki so jo nekateri,, pred tednom dobili'. Zopet ni šlo po pravici, ker je več ubogih izpuščenih. Toda tega ni kriv noben duhovnik ali dr. Korošec. Da bi pa za to zadnjo podporo imela največ zaslug iTopadli kandidat Droler.ik ali neki „žni-dar", temu se pa celo krave morajo smejati na Boču. p Sv. Boiiank v SI. gor. Tukajšno Kat. si. izobr. društvo priredi prih. ned. :-3. febr. svojo navadno vsakoletno predpustno veselico z igro „Pot do srca" s petjem, šalj. pošto itd. v šol. prostorih. Začetek ob 3. uri. Vcselica je nekako predpriprava za veliko Muršečevo slavnost, ki so vrši po leti. Zato se vabite domačini in iz sosed, župnij, da pridete polnoštevilno. Odbor. p Jnrovci pri Ptuju. Kmet. br. društvo v Jurovcih pri Ptuju ima 23. t. m. v gostilni Gomilšek svoj občni zbor. Zvečer prosta zabava s tombolo itd. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. p Čab^lsrsfca podrnžnica za ptntsio okolico imela je svoj redni občni zbor dno 19. t. m. in je izvoljen sledeči odboi: Predsednik Franc Šumenjak na Bogoznici pri Ptuju, podpredsednik Martin Matjašič v Hlaponcili. blagajnik in tajnik Anton Arnuga na Rogoznici, odbornika: Jurij Antolič v Spuhli in Anton Zelenko v Podvincih. Opozarjajo se vsi zunanji udi, da pošljejo udnioo za tekočo leto za list „Slov. Čebelar" na podružnico blagajniku ali predsedniku, ker se jim dopisnice ne bodo pošiljale. Odbor. p Kmetijsko bralno društvo v Rogoinici pri Ptuju priredi dno 23. t. m. v prostorih „Narodne Čitalnice" v Ptuju gledališki predstavi: „Eno uro doktor" in „Bratranec". valni seji 15. svečana pa so počakali, da se je glasovalo, točka se je sprejela; to bi se že prvokrat Zgodilo, če nasprotna stranka ne bi pobegnila; nam pa ne bi bilo treba zopet v Gornjo Radgono hoditi. Za smodnik plača okrajni zastop 60%i, občine pa 40. Gorujeradgonski občini je prejšni okrajni zastop plačilo za smodnik za leto 1905 popustil; zakaj ravno ti občini, nobeni drugi pa ne? Menda za pripravo za trg? Za leti 1966 in 1907 pa še je na dolgu. Nekatere občine so strelne postaje že popustile. Dobro, tako prihranijo stroške sebi in okrajnemu za-stopu. I Iz gornjeradgonskega oluvija. Kdor si hoče predstavili pravo sliko o oliki in omiki naših lažili-beralnih nemškutarjev, naj pogleda skrpucano notico iz našega okraja v zadnji številki ptujsko-šnopsarske-ga „Štajerca". V obliki, kakoršna je ta mazarija, se kažejo večinoma naši nasprotniki vedno tudi na zunaj. Cele kupe gnojnice in raznih obrekovanj se meče kar vskriž na naše najboljše vrlo-delavne rodoljube. Svojega namena s tem pač v najmanjš. meri ni«o dosegli. Naši napadenci si smejo šteli le v čast, če jin napada tako trobilo, a če bi jih hvalil — šli bi ga tožit. Najbolj v želodcu jim seveda leži „ta mali" Zemljič. To verjamemo! Kajti marsikateri izdajalski načrt naših nasprotnikov je prekrižal, in marsikatero zvito nakano VVratschkovo prekucnil je ravno g. Zemljič. Prepričani smo, Ida se takih izbruhov g. Zemljič prav nič ne bo ustrašil, ampak z isto vnemo kakor dosedaj i v zanaprej razkrival zvito-izda-jalske nakane naših nemškutarjev ter skrbel po svojih močeh za popolno osvoboditev našega okraja. Nadalje se zaletuje v jurjevškega g. župnika in ga psu-je na način, kakor je to navada t med kajcimi pokvar terem je rešitev kmetskega stanu. Predavali so razven g. poslanca dr, Korošca, ki je tečaj otvoril ter govoril prvi dan, g. dr. Hohnjec, ki je vodil tečaj, g. dobrnski kaplan Schreiner, ki je že tudi predaval na socialnem kurzu v Celju, g. kandidat filozofije Valentin Rožič, g. Vladimir Pušenjak, g. potovalni učitelj Goričan. Vsem predavateljem kakor tudi vsem tistim gospodom v slovenjgraškem in sosednih okrajih, ki so pripomogli do tega, da je tP |ečaj tako krasno uspel, bodi tem potom izrečem iskrena zahvala-. Kot plačilo jim bodi tolažilna in hkrati bo-drilna zavest, da se je začela vzdigati temna in vlažna meg^a narodno-strankarske zaslepljenosti, ki je kakor mora ležala ter tlačila prelepe kraje ob vznožju visoke gore Uršule in na obeh straneh mogočnega Pohorja. Zasijalo je kakor ob bpčetku pomladi solnce z vso svojo čisto svetlobo in pomlajajočo rni-lobo. In to solnce nam obeta krepko in veselo življenje. i s Umrl je dne 13. t. m. v Slovenjgradcu č. g. Jožef Sovič, vpokojeni župnik od Sv. Lovrenca nad rMariborom. Rajni je bil rojen leta 1839 v St. Ilju pod Turjakom. R. i. p.! s Okrajni zadružni shocl v Šaleški dolini. O priliki občnega zbora hranilnice in posojilnice pri Sv. Mihaelu pri Šoštanju dne 23. febr. 1908 se vrši v cerkveni hiši shod za šoštanjski okraj; s sledečim vsporedomi: 1. Predavanje: Kmečko vprašanje. — Ustanovitev kmetijske podružnice. 2. Pojasnila o raznih zadružnih zadevah. 1. Vprašanja in odgovori. Predaval bode potovalni učitelj g. Vlad. Pušenjak iz Ljubljane. Šaleški Slovenci! Pohitite v velikem številu na ta važen gospodarski shod! s St. Janž na Vinski gori. Zadnja volitev1 ob- jenimi paglavci. Da, da! Ravno to ne da mirno, spa- J činskega zastopa za 1. razred je bila. vsleid pritožbe ti \Vratschkotu, ker je v lepi jurjevški župniji gosp. ; nasprotne stranko razveljavljena in imeli! smo dne župnik Kunce poskrbel, da se je z vsemi njegovimi pristaši pometlo iz občinskih zastopov, in je vsied tega, prišel okrajni! zastop v slovenskb roke To peče, kaj ne? Uverjeni pa naj bodo maziači okoli ptujskega trobila, da se g. župnik za take napade pač presneto malo briga in bode delal tudi v'bodoče to, kar mu bode velevala storiti krščanska in narodna dolžnost. Okoslavski župan Nemec se tudi nič ne boji 10. t. m. novo volitev za I. razredov katerem je sijajno zmagala slovenska katoliška, stranka. — Čast vrlim. slovenskim volilcem! — Dne 6. t. m. je umrl Matija Videmalek.po domače Ganžer v šestinsedem-desetem letu svoje starosti. Rajni je bil vrl mož, večleten občinski odbornik in ud knajnega šolskega j sveta. S. m. v. i L! 1 s St. Ilj pri Velenju. Pretekli teden smo pri pušk, katere imajo baje skrite v neki koruzi. Njih nas imeli lepo slavnost. Možila s¡p. je od imovitega želja pa, da naj gremo spat, se ne bode tak hitro kmeta Voh-a edina hčerka Lenka. Pohvale vredna je vr?sničila, kajti ravno taki' napadi nas kličejo k de- pa Vohova hiša posebno kot dobrotljiva in zavetišče lu in bodrijo k čilemu življenju, a nasprotnike na_ uboščekov, kajti tudi na ta slavnostni dan smo vide- še kažejo v pravi luči! li za pečjo sedeti uboščke, kojim sta očka in mati po- 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Podpisani nikakor ne stregla. Spominjali so se1 pa tudi svatje ubogih di- dovoljujem, da se moja oseba zlorablja v „Narodnem jakov ter so zložili za dijaško kuhinjo v Celju 16 K Listu" in „Domovini" v napadih na g. poslanca dr. ; 50 v. Bog daj sreče novoporočencema Lenki in Gašpar- Korošca glede tukajšnega shoda na Štefanovo. — ; i" Drev, vsem dobrotnikom pa obilo povrnitve. Nemec Radoslav, župan. j s Sv. Martin ob Paki. Vreme imamo lepo in 1 Poročil, se je pri Sv. Jurju ob Šoavnioi dne 5. t. m. rodoljuben mladenič Anton Meglič, tajnik mladeniške zveze, z zavedno mladenko dekliške zveze Anico Cagran-ovo. Čestitamo! nič snega, kar zelo otežkoči1 spravljenje lesa našim lesnim trgovcem. Vendar vkljub temu prav pridno vozijo les k žagani in se tako pripravljajo za poletje. Tudi naši „flosarji" ne drže križem rok, njih voz- 1' Vrat si je zarezal dne 8. t. m. M. Cagran, j niki prav pridno vozijo deske od žag k Savinji. Po- veieposestnikov sin v \ učji vosi na Murskem polju. ; sebrjo od žag, katere stojijo ob potoku paške in ša- Star je bil143 i let. Storil je ta čin vpričo dveh žan- i leške doline. Kaj pa naš kmet dela sedaj ob zim- darjev. j skem času, mar on spi kakor polit v svoji duplini. 1 Iz okoliša Bučečovci. Narodna stranka pri- . Nikakor ne! On prav pridno popravlja svoje orod- redi dne 23. t. m. javen shod v Bučečovcili. Na tem ie in se pripravlja za delo v spomladi. Tudi bere Ljutomerski okraj, 1 Okrajni zastop gornjeradgonski. Pri občnem zboru 3. svečana je eden nasprotne stranke tir-jal, naj bi se proračuni tiskani ob enem s povabili k občnemu zboru udom okrajnega zastopa dopo-šiljali. Ta zahteva ni opravičena. Proračun je 14 dni pred obravnavo v pisarni okrajnlega zastopa razpoložen, da si ga vsakteri, ki se zanj zanima, lahko pregleda, kako točko ali cel proračun prepiše. Da je proračun v pisarni okrajnega zastopa v pregled razpoložen, se je bilo razglasilo. Okrajni odbor je vsem občinskim predstojništvoin poslal razglas te-le vsebine: „V smislu par. 59 zakona od 14. junija 1866 št. 19 dež. zak. naznanjamo, da je okrajni proračun za leto 100S v pisarni okrajnega zastopa v prostorih g. J. Škerleca od vštevši 29. dec. 1967 vnaprej skozi 14 dni vsem pripadnikom gornjeradgonskega okraja v pregled razpoložen. Slučajne pripombe bode1 okrajni zastop pri pretreso-vanjti proračuna jemal v poštev. Vsem občinskim predstojništvoin se nalaga, da vrnejo razglase po preteku roka okrajnemu zastopa nemudoma. Na razglasih morajo občinsko-uradno potrditi, da in kedaj se je gornji razglas na občinski tabli nabil in kedaj da se je odvzel." Takega razglasa prejšni okrajni odbor nikoli ni poslal občinskim predstojništvom. ^Pri obravnavi postavke „streljanje proti toči" je eden nasprotne stranke rekel: „Ce se ta točka ne sprejme z Višjo svoto (4000 K), ampak le 300 K, kakor ima proračun, odidemo."' In hajd, vstanejo in odidejo! J e-1 i to možko? No čakajo, da sei glasuje, o.i-idego, da sklepčnost seje preprečijo! Pri nadatje- sliodu bode imel glavni govor študent Lesničar, kateremu se je učenje ostudilo in sedaj hodi po i dih in agitira za Narodno stranko, ki je naredila bratomorni boj na Štajerskem. Boljše bi bilo, gosp. Lesničar, da bi ostali; v nedeljo pri gorki peči v Celju in ne delali prepira med našimi ljudstvom. Ako vi ne pridete v Bučečovce na shod, bo vse tudi dobro, saj je vse na strani Kmečke zveze. Narodna stranka ne prireja shodov na korist slovenskega naroda, ampak da bi še dobila kakega nerazsodneža na svojo stran. Saj je Savinska'dolina in ves Sp. Štajer pod okriljem Kmečke zveze. Gospod Lesničar, ako pridete na shod, takrat se še boste kesali. kakor lansko leto Spiindler pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Mursko polje mora biti pod zastavo Kmečke zveze. 1 Mutomir. Br. društvo za ljutomersko okolico priredi ¿3. t. m. ob polsedini uri igro „Sanje". Obilnega obiska prosi odbor. i Podporno društvo Franc J žef »*e žole v Ljutomeru ima v nedeljo 23. t. m. po večernicab ob 3. uri v šoli svoj redni občni zbor z običajnim vaporedoin Vse dobrotnike in prijatelje nbožne naše šolsko mladine uljudno vabi odbor. Slovenj^raški okraj. dobre knjige in časopise, in se tako izobraizuje ter pripravlja za boj proti našim nasprotnikom liberalcem. Naši možje in mladeniči so pa tudi ukaželjni, to se razvidi iz tega, kako krasno so uspeli poučni tečaji krščangko-sociaine zveze, i)n kako krasno je bil obiskan prvi občni zbor S tov. kmečke zveze v Celju, dne 6. t. m. Iz raznrji krajev celega Spod. Štajerja so prihiteli in od nas celo nad 20. Toda žalibog, da nismo vsi edini in da nfcamo vsi iste misli in tistega navdušenja za dobro in sveto stvar. Kakor smo ljudje različni v velikosti ; tako tudi v mislih, eni so mož-beseda, na katere se lahko mnogo stavi, drugi zopet ne držijo svoje besede. Tako je tudi kandidat Nar. stranke, Ježovnik v Mozirju pri Vasletu na volilnem shodu dne 14. aprila leta 1907 rekel, da ako bode izvoljen, da se bode potegoval v državnem zboru zato, da se bode plavba flosov in plavljenje lesa po potoku Pake dovolijo- Ježovnik je bil izvolgen drž. poslancem in tisti volilci in lesni trgovci, kateri so ga volili, so zapeljani1, ker so verjeli. njegovim obljubam, in niso vedeli, da je to stvar deželnih poslancev, osobito Vošnjaka v Šoštanju, ne pa državnega poslanca. Ježovnik je bil ali toliko neveden ali pa je nalašč to sredstvo porabil za agitacijo. Mož je menda mislil, da jim le obljubim, pa bode dobro, toda temu ni tako; naši lesni trgovci ima-s Socijalni kurz v i Slovenjgradcu se je obne- jo ogromne stroške z vožnjo na vozeh, kar bi potem sel nad vse pričakovanje lepo. Udeležencev je bilo pri plavljenji odpadlo, in tudi naše okrajne ceste bi toliko, kolikor jih še ni bilo na nobeni slični prire- bile boljše in bi bilo manj stroškov v okraju. Toda ditvi na Štajerskem. Bilo je tudi Idosti takih mož, ki kakor nam je mož obljubil 100 milijonov kron, tako so doajodaj bili v nasprotnem taboru, pa so z veliko nam je obljubil plavljenje lesa in flosov po Paki in vnemo vstrajali na tečaju Idva jdo tri dni. Poslušalci i pa železnico v Gornje-savinsko dolino - — — toda so niso samo cirllikov,ali po velikem številu, temveč storil še ni dozdaj ne za eno ne za drugo nič. tudi po svoji ukaželjnosti in izrednem zanimanju, s j Flosar in kmet. s Šmartno pri Stovenigr»dcu. 23. febr. se vrši v gostilni Ivan katerim so sledili vsem predavanjem. Za predava- ( Činstvom, ki se je kazalo ihvaležno za vsak dODer in j 8 st*ritrg tik Slovenjgrade«. V ned. 23. t. m. bo priredilo telja jo bilo veselje, da so mogli predavati pred ob- ! ob4' pop" T8topniM ^ Tl°" koristen nauk. Zato SO se pa tudi potrudili, napraviti ! naše domače kmet bral. društvo v «ornjih prostorih g. Rudlna (p. d. pouk Stvaren, hasnovit, zanimiv in obenem kolikor Petri«), pop. ob 3. dve predstavi „Posestrimi" in Ne kliči vratra" na m modernih oklopnih križark, 11 starejših obrežnih branilcev, 26 zavarovanih križark, 75 rušilcev torpedovk, 267 torpedovk in 96 podmorskih čolnov. Japonci bodo izdali leta 1908 za svojo vojno mornarico 204 milijone in imajo 15 novejših bojnih ladij, 11 novejših oklopnih križark, 4 nove obrežne branilce, 58 rušilcev torpedovk in 7 podmorskih čolnov. Leta 1895 Japonci še niso imeli nobene bojne ladij». Italijanski mornarični proračun znaša za 1. 1908 133 milijonov in ima ta država 23 bojnih ladij, od katerih jili je ,oa 7 precej zastarelih, 6 oklopnih križark, 23 križark, 23 rušilcev torpedovk, 120 torpedovk in 7 podmorskih čolnov. Ruska mornarica je bila pred kratkem skoraj popolnoma uničena. Na konoi velesil je Avstrija, ki izda za svojo mornarico t tekočem letu 57 milijonov. Ima 12 bojnih ladij, od katerih se jih pa 6 glede velikosti s polnovrednimi ladijami niti primerjati ne more. Imamo še 2 manjši oklopni križarki, 6 križark, 13 rušilcev torpedovk, 20 torpedovk in 4 podmorske čolne. d Kaznovana maščevalnost. V mestu Kihlyju je vlak povozil nekega delavca. Takoj se je zbralo 30 fovarišev-delavcev, ki so se grozeč postavili pred lokomotivo. Eden med njimi je začel streljati na strojevodjo. Strojevodja se je zbal, da ga razkačeni delarei linčajo, zato je izpustil polno paro ter zapeljal med omenjene delavce. Deset zaslepljenih delavcev je obležalo na mestu mrtvih, mnogo jih je hudo ranjenih. Line Trst Loterijske Številke. Dno 15. februarja 1809. 24 41 73 85 14 61 4 76 IT»t<»n»*tJ. ï. I««». mmmi z najboljšimi stroji fn najnovejšimi erkami oskrbljena, prevzame vsa v njestroko spadajoča dela,kakor vsakovrstne iormalare, pooblastila, dolžna pisma, tabele, blan-kete, ekspenzarje, pobotnice itd. &=SB = a Za trgovce: cenike, okrožnice, letake, lepake, račune, pisma, kuverte z naslovom, dopisnico itd. Za razne korporacije in druživa : pravila, letna poročila, pristopnice za člane, vabila na veselite :: :: :: i. t. d. :: :: :: Korsika cesta it. i. im ¡SS3 Posestvo 10 oral, zidana hiša s prei«, vinograd e amerikangkim tri jem sasajen in lep sadovnjak. Oddaljeie je pol ure od cerkve. Matija Has, Spodnji Dol štev. \io. Sv Jakeb Slov. gor. 126 1-1 Knharisa, obenem ve&etiia gospodinja v Itnpnišču, vajena vsakega dela, želi dela v župnišču. Naslov s« i*v« v uprav. 96 8-2 HB BS Hranilnica in posojilnica za Spodnji Dravberg in okolico, reg zadr. z neom. zav. imn svoj redni občni zbor s v četrtek dne 27. febmarja 1908 ob 2 uri popoldne v hrauilnčmh prostor.h v „Nar. Domu" v Spod. Dravbergn. Dnevni red.: 1. Poročilo načelstva o delovanju zadruge v letu 1907. — 2. Odobrenje računrkega zaključka ter sklep o čistem dobičku. — 3. Volitev načelstva, račnnskih pregledovalcev in namestnikov. — 4. Slučajnosti. K obilni udtleibi vabi iw 1-1 Načelstvo. Opomba: Ako bi občni zbor ob 2. ari ne bil sklepčen, «e vrši ob 3. nri drugi občni zbor, ki je sklepen ob vsakem številu navzočih udov. 141 1-1 ZAHVALA. S tužniui srcem se podpisani vsem sorodnikom, znancem in prijateljem od Male Nedelje in Sv. Ju ja ob Šččvnici in Velike Nedelje najtopleje zahvaljujemo za podane dokaze srčnega sočtiija, med boleznijo in ob smrti naše ljube matere in babice goi-pe Lucije plohi, posestnice v Koračieih, katera je dne 5. svečan« t. 1. mirno v Gospodu zaspaia v 68. letu svoje starosti. Zahvaljujemo se za izvanredno udeležbo pri pogrebu, s katero so dragi pokojni izkazali zadnjo čast. To je bil dokaz, kako je bila priljubljena pokojna daleč na okrog. Zlasti se zahvaljujemo čast. duhovščini, posebno č. g kaplanu Franc Močniku, za večkratni obisk in tolažbo v času bolezni, pevskemu zborn toma-žovske župnije za ganljivo r.agrebnieo rajni v slovo, ter vsem kateri so rajno spremljali k zadnjemu počitkn. Gospod, daj tej blagi duši večni mir in pokoj in večna lač naj jim sveti. Koračice pri Sv. Tomažu, dno 10. svee. 1908. Matjaž Plohi, soprog, Matilda Plohi omožena Kocbek, Jožefa Plohi, FranMska Harinlč omož. Pisec, Franc Marinič otroci. Kccfcek Val., zet. Kiroslav in Edvard Kocbe-r, vnuka. Gospodična, ki je želela pred nekaj meseci pismo pod I. V. No. 109, poste restante, se prosi, naj t zdi g» s pismo na pošti. 140 2-1 Prodajo se še skoro nova dvojna vrata, 5 velikih izložbenih oken vse z železnimi rolo in dvojnimi brušenimi šipami ter ene steklene sobne vrata, zelo po ceni. Vse natančneje se zve v trg. R. Stermecki, 123 (1) Celje. i' trgovski pomočnik, vešč špecerijske in manufaktume stroke se sprejme takoj pri L. Kuhariču, Ormož. 124 l-l Deset Postnih Pesmi za mešan zbor, zložil in priredil Ign. Hladnik op. S»4. Cena 1 K 60 vin. T kat. bukv. in Schwentnerju v Ljubljani in pri skladatelju v Novem mestu. 129 i-i Za presrčno sočutje, tolažbo iu pomoč, izkazano nam vsem med boleznijo in ob smrti nam ljubega soprega in očeta ■v ft ložefa Cftisrran 9 posestnika in občinskega odbornika, 20 6 zajamčena pristno vino ie iz a ormoškega okraja, raznih let- | aikov, ima veliko množino a po nizkih cenah na prodaj izrekamo najprisrčnejšo zahvalo vsem tistim, kateri so rajnega ob času njega bolezni in nas pa po njega smrti odkritosrčno tolažili in v pomoč bili; kakor vsem tistim, kateri so rajnega zemeljske ostanke sprer-.ili na mirodvor. ter mu stem izkazali zadnjo ljubezen, izrekamo presrčni „Bog plati". Stanetinci, dne 10. svečana 1908. Žalujoča soproga in otroci. 131 1--1 a ■ Kletar« društvo v Ormolu Vila a 5 stanovanji in malo trgovino, govejimi in svinjskimi blevi, nekaj polja ia sadovnjak ee proda za 12.000 K. Hiša nese «05 K na leto. Novaras štv. 44 pri Ma-ribora. 189 8-1 Hiša se zaradi starosti proda ali pa odda na doživetje. Stanarine sob« 1600 K. Naslov v nprav. 103 2-2 mssaB^mmamsgmBamaBmEmsm^^ novega enonadstropnega šolskega poslopja v Konjicah okolica s 6 učnimi sobami, telovadnico, nadačiteljevo stanovanje in drugimi prostori se razpiše v potu ofertov do 15. marca t. 1. Stavba se bode oddala le enemu glavnemu podjetniku. Stavbeni operat je razpoložen na egied pri šolskem vodstvu v Konjicah okolica Krajni šolski svet v Konjicah okolica, dne 11. februarja 1908. 117 3-1 Ignac Potnik, načelnik. smm^ssma^s^msn^msm narodne trgovine v Mariboru. Podpisani uljndno naznanja slavnemu občinstvu, da je otvoril v Mariboru, Gosposka ulica št. 33. trgovino s papirjem. razglednicami ter z vsemi pisalnimi in risalnimi potrebščinami. Maribor. Z velespoStovanjem 221-1 VILKO WEi$L Posojilnica ¥ Jarenini ima prihodnjo nedeljo t. j. 23. febr. 1908 ob 3. popoldne ¡a®- obeni zbor« Ako se ga ne udeleži postavno število od določeui nri, se vrii ob 4. nri občni zbor pri vsakem številu vdeležnikov. 1281-1 Odbor. Posojilnica i Makolah vabi na redni občni zbor, ki se bode vršil v posojilniških prostorih ^mr v četrtek 12. marca -tsk, ob dveh popoldne s Bled-čim dnevnim redom: 1. Poročilo ravnateljstva. — 2. Poročdo nadzormšt» a. — 3. OJobrenje računskega zaključka za leto 1907. — 4. Volitev nnčeletva in nadzorstva. — Sprememba §§ 18. in 31. zadružnih pravil. — 6. Predlogi. lifl 3-1 Načelstvo. Pozor, kmetje in fantje! V maji lekarniški praksi, katero Uvršcjem šs 85 le;, ao mi je posre$lo s fosoma sraclMvo sa rsu.t brk in laa, proti ispadasju las ia odstranitev V.-Vja (iuakiii} ai to f-j Kapiior Si t. £ »¡ .-a j '- ({rs. K-c* t;* ra»k'.< ita : 1 :cnži>3 H K 8-5 v, Á bu«Ška 5 R. FtoaicB, msne S-.»lov ]<$: P. J -r <;d. it/k'na- v Pakrinsi. Slivo-11» Dar ar m o.-.prm aá a poSíniüi pov.iwijtíffl. Učenca sprejme takoj Ig. Zalokar, stavbeni, galanterijski in orna-mentni klepar, uvoditelj vodovodov, strelovodov itd. v Brežicah. 90 3-3 Knhsrica obenem večletna gospodinja v župnišču, vajena vsakega dela. zeli službe v župnišču. 95 3-3 Nov naseljen krojač se s 10. febr. preseli iz Ptuja v Maribor in bo v Post a i ulici v Reiserjevi hiši imel svoja delavnico, za solidno in lepo izdelovanje oblek za raoško in fante se jamči, za obilni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Jakob Veziak. ________1( iT 1-2 Posestvo 29 oralov, z lepo zidaa» hišo, 4 sobe, 2 kleti, zidani hlevi, vse z opeko pokrito, polovno posestvo so njive in sadonosniki ia polovno gozdi. — Cena 6000 kroa. Jožef Slugič na Rospahu 76. bliža Urbana p. Zgornja Kungota. 104 8-ž Hiša z gospodarskim poslopjem poldrug orala zemlje, sadni vrt in njiva, so po nizki ceni proda v Studencih pri Mariboru LembeSka cesta štev. 71. 102 8-2 Posestvo, jako lepo, z okola 29 oralov rodovitne zemlje, z lepa zidano hišo in gospodarskim poslopjem, ki leži 1. uro od Maribora, četrt ure od železniško postaje, i minut od farne cerkve, tik glaraa ceste na jako prijaznem kraju, se radi družinskih razmer prostoročna eeno proda. Posestvo obstoji it velikega, jako lepega gozda, lepih travnikov, rodovitnih njiv, lep sa-donosnik in nekaj vinograda. Natančneje se izve pri Josipu Ser-nec-u, km. sin. Spodnja Sv. K«a-gota, Gradiška, pošta Pesnica. 13 4 8-1 Slnžba organista In cerkvenika v Skomru pri Vitanji je vsled smrti dozdajnega organista takoj oddati. Prednost imajo cecilijanci ali rokodelci. 96 3-3 ; Služba cerkovnika in organista na Prihovi se razpisuje. 1'roAujiki se oglasijo pri župnijskem 133 2-1 , naj uradu. 10.000 trssilh cepičov, najboljših ¿isto sortiranib vrst, ima na prodaj Kari Sigi, Rogačka-Slatina. Ona po dogovoru. 119 1-1 Slnžba organlsta in cerkovnika so odda s 1. aprilom 1.1. pri šmi-klavžu bi. Slov. Gradca. — Dohodki: vpisana bernja in posestvo za 2 — 3 govedi. Ccrkv. predstoj-ništvo Šmiklavž p. Slov. Gradee. 114 2-1 Hita pri šoli in cerkvi Sv. Jožefa ne proda z dobro najemščino in z velikim lepim vrtom, lahkim pogojem in po nizki ceni. Več pove npravništvo tega lista. 127 8-1 Želim kopiti 2 do 3 leta starih maceselaoT za saditi. Frane Ušc«, Gornje Grušovlje, Št. Peter v Sav. dol. 180 2-1 Preklic. Padpisani ubiatujea vse raz-ialjive besede, katere sem rahil nasproti Francu Strnada krčaarjn v Mozirju, Ur se mu zahvaljujem, da je odstopil od aadaljnih kora-kev proti meni. Mozirja, IS. ave*. 1»0)1 181 1-1 Kkael BrliaOL Viničar se sprejme, kateri razam« delo amerikanskega trsa. l.^kka si tudi svojo živjuo redi. B. Urkas, Slemen. Selnica ob Dravi. 132 1-1 Bla(j-l]na št. 2, dobre olnaiijeaa, je na prodaj. Kje. pov» uprava. 12& l-l iiajer se sprejmo h 30. glav živine; njegova žena mora dojiti, oskrbovati svinje, in dati hrano 4. hlapcem. Plača pri prosti kra»i 50 K mesečno. Oskrbuištvo grada Novi liloster. St. Peter v Sav. del. 135 2-1 Klztrnica, dobroidoča, z motor»» gonilno močjo so proda. Poleg m tudi lahko ima prodajo pohištva,. Kje pove nprav. 186 8-1 mesarskega nčenca sprejmogoap. Miroslav Reismann, Koroška cesta štv. «6. Maribor. 137 (1) Mala hiša z dvrma s t un oranjema z verando in velikim vrtom nasajenim s trsom. Damgasse it. 180. Maribor se proda. 138 2-1 Sprejme s« ačanec poitenih sta-riiev v trgovia» mešanega blaga L T ran». Ptujska joia pri IM t-l Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovat«?} motorjev ia strojev irm-iftos", FufT&f**** ®> Ker port^ja bencin vedno draiji so nujboijSi zs industrijo ia polj* dcistvo Bohsel-moforJI pri k»fc?rih sts.se eak konjska moč za eno uro 1'/s do 2 nemškega in slovenskega jezika v ; govoru in pisavi sprejme Anton j Iviffmann v Mariboru, Gosposka i ulica. 113 3-2 i Posestvo, M^i i ša s 4 sobami, ; kuhinja, velika klet, druga hiša z 2 sobama, kuhinja, gostilna, dotakajoč se motor-miin, 16 H. P. z 2 kameno-ms', vse v dobrem stanu, 16 glav živine, vrt za zelenjavo, 10 oralov zemlje, 6 oralov gozda, se zaradi družinskih razmer {¡roda. L. Kotzbsk, j Goldova, vSisek, Hrvatsko. 106 3-2 Dva stanovniUa poštena se takoj sprejmeta v stanovanje pri graščini v Gornjem Radvanju pri Mariboru, vsak mora imeti dve ali tri delavske moči. Prosto stanovanje in kurjava, plačilo po dogovoru. 93 3-3 Vinogradnikom naznanjam da imam 50.-tisoč cepljenih trt na prodaj in sicer vrste: Mosler na Portalis 10.000 Burgunder. v. Por-talis 10.000, laški Itizling Portalis 10.000, Silvaner Portalis 10.000, Gutedel. v. P. 5.C00, Muškat Portalis 5.000; trte so dobro zaraščene in vkoreninjene. Cena ll K) komadov 15 K in korenjaki so tudi Rip.-Portalis, stanejo 100 komadov 8 K. Kupci se naj blagovolijo oglasiti dokler je kaj zaloge. Ivan Vcrbjak, posestnik in trtnar, Sp. Breg. Ptuj. 1 8—6 Vinogradniki I. štajerske trsničar-ske zadruge pošta Juršinci pri Ptuju sprejema že sedaj naročila za nasadno dobo 1908—9 pod sledečim pogojem: Kdor naroči cepljeno trte do 1. marca 1908 ima po želji vsake vrsto popusta 10 K pri tisoč komadih, od katerih se naj pošlje 10 odstotkov aro. Kdor ima sortirane vrste trsne cepiče na prodaj, Silvaner, beli Bnrgundec in Muškat, kupi zadruga. 6 8-6 Lep travnik se proda, približna 1 oral, raste dobra sladka krma, leži tik državne ceste na zelo ugodnem prostoru, ki bi se lahko rabil kot stavbinski prostor in je kakih 5 minnt cd želez, postaje. Naslov v uprav. 112 3-2 trgovec v Ormožu, priporoča veliko z'dogo mhuufakturnega ia špeaerijskega blaga. — Cene nizke, postrežba točna i to 13-4 Trtsii cepiti. '¿0.000 laškega rizlinga in 7000 silvana, natančno sortirani, s popolnoma zdravimi očesi, se dobijo po primerni cehi pri Martin Cerjak-u, ekonom v Rajhenburgu Sp. Štajersko. 83 (i) v§ Štamptlje iz kavčuka, modele za predtiskarije, izdeluje po ceni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Gosposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 3. prave ruske z znamko „Zvezda prevodnik" priporoča _j osfič V Celju. 759 (1) spisal Jožef Rozman se dobijo v novi tiinajsti izdaji sedaj v trgovini tiskarne sv. Cirila v Mariboru lepo vezane po 3 K, z zlato obvezo po 4 K, s poštnino vsak izt<3 20 vinarjev več. Dekleta, sezite po izvrstnem molitveniku! :: :: :: :: :: :: ranfflBBaa^K^BnHBBBHniHBraHmfln p i! Hiša se proda v okolici Maribora s gostilno in trgovino, 2 orala zemlje in posebej gozd. Cena 8000 gld., intabulacije 3U00 gld. Naslov pod A. M. L. posterestante Maribor. 36 6-5 Za rokodelce, kovače, zilaije ali kolarjo, zelo ugodno posestvo ; okoli 5 oralov, s tremi prostornimi poslopji in kovačnico, zraven velike ceste, 20 minut od kolodvora je na prodaj. Naslov pove uprav-ništvo. 37 5-4 inogradniki! I. štajerska irsniMa zaflrng pošiajuršlnci pri piuju ima za nasadno dobo 1907/8 čez 250 tisoč suho cepljenih trt, različnih dobrih vrst na prodaj. — Obširni ceniki se pošiljajo na zahtevanje zastonj. — Nekateri udje imajo tudi lepa sadna drevesca (jablane) na prodaj. 729 (i) Karol Kocijančič kamnoseški mojster MARIBOR, samo Schillerstrasse 25. izdelnje altarje, prižnice, podobe in vsa draga stav-binska dela iz kamna, žrfi, spomenike itd. Zaloga S^ofovljsnih nadrobnih sp©- ■ 456 menlkov. le sledeče narodne irgovee m obrtnike i..........- - POZOR: Edina narodna trgo-vina z mannfaktar. in špecerijskim blagom OcUlO« priporoča cen], občinstvu svoje veliko, novo zalogo. Ceae nizke, postrež. točna. Kdor hoče dobro kupiti, r»»ra v narodno trgovino priH. A 2 # v m. E. SEpEC, Največja izbira mannfaktnrnega in platnenega blaga, kakor volne za ženske in štofa za moške obleke se =============== dobi pri ' Grajski trg 3E Št. 2. = Svoji k svojimi fiova imovina - BureSj Z2ČH v Mariboru s TegetilioifBifa cesta štev. 33, priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnih zlatih srebrnih in niklastih ur, očal, dalnogledov, raznovrstne zlatnine in srebrnine po najnižjih cerah. Garancija več let Vsi popravki se točno is g a in hitro izvršijo, a a h v veliki zalogi, kakor tndi matrace, divani, otročje postelje ter ogledala po najnižji ceni. Franc Pleteršek, Maribor Koroška cesta št. 10. „CROATIA" edina hrvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobodnega in kr. glav. mesta Zagreba .CHOATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, Bprejema v zavarovanj« proti požaru in vpepelitvi po bliskn nepremičnine vsake vrste: hiše, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kakor : hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po jako ugodnih pogojih in nizkih c nah. Vsa pojasnila; daje: Podružnica .CR0ATIA' v Trstn, Corno št. 1. Trgovina z manufakturnim, modnim in drobnim blagom Feliks Rop § Maribor Grajski try št, § priporoča svoje veliko zalogo snknenega in volnenega blaga za moške in ženske obleke, kakor tndi prav dobro platnu za vsakovrstno perilo. — Oprave za ženitve, garniture, preproge in odeje v največji izbiri po najnižji coni. kupujemo pri JOŽEFI ULAGA t MARIBORU. Tegethofova cesta štev. 21. ker se tam dobi najboljše blago po najnižji ceni ia sicer za spomlad velika izbir za možfce in ženske obleke, najlepše svilnate robee, predpasnike, žensko in moBk» perilo, vsakovrstne preproge, vse najboljše vrste. :: :: :: Zastonj ostanke volnene in cajgasta v TRGOVSKI HIŠI na debelo in drobno H. STERMEGKI ~ Celje, JJ ne more nihče zahtevati, »mpak prodaje se pa veliko pod lastno ceno vsaki prvi t»den v meseca. Po pošti proti povzeti« zavtt