r "v Hatollik cerkven list. Danica i«haja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti celo leto 4 gld. 20 kr., za po Ileta 2 gld. 20 kr.. za čet« rt li ta 1 eld. 15 kr. V tiskarnici sprejemana na leto H gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan piaziiik. itide Danica dan poprej. Teta) XXIV. V Ljubljani 9. rožnika 1871. IA*t 23. Petindvajsetletnica Pija IX. Le še en sam teden je do presrečnega, do veselega, do neslišanega dne, ko bodo Pij IX doživeli, kar za Petrom še noben papež ni doživel: pet in dvajset let svojega višega pa-stirstva na zemlji. Vse, kar je katoliškega, se veseli' tega dnč, posebno pa Slovenci, ki tako serčno ljubijo Pija IX in so nm tako verno vdani, in se zlasti Kranjci, ki so Piju IX ravnokar svojo ljubezen, svoje Češenje, svojo vdanost s skoraj 120.000 podpisi naznanili. To bo veselje tisti dan, ki se bode gotovo tudi po zunanje razodevalo po množili načinih in potili. Le preslavljajmo dan in praznik, katoličanje, sej tacega ne mi in naj berže tudi zanamci nikoli več ne bodo doživeli. Blagor mu, kdor je zvest sin, zvesta lici Pija IX, papeža tako posebnega, tako sloveČega, da ga svet za sv. Petrom ni imel njemu enacega! Izverstna ,,Unith catt.u je pisala 1. junija znamenite besede: Danes se pričenja ljubi mesec rožnik, mesec presv. Jezusovega Serca (ki je ravno v god papeževe petindvajsetletnice), mesec napovedovavca Božjega (sv. Janeza Kerst.), mesec apostoljskega pervaka (sv. Petra), mesec našega sv. Očeta Pija IX. Zagledali so Pij IX svitlobo življenja v mescu presv. Marije Device, 13. majnika 1792, povzdigujem v papeževo čast 16. rožnika 184G, in kronani 21. rožnika ravno tistega leta. Se 16 dni tedaj (zdaj že le 8 dni) in Pij IX bodo imeli dopolnjeno petindvajseto leto, odkar so bili izvoljeni za papeža. In pervi med 256 papeži bodo mogli pisati pod svoje okrožnice: V šestindvajstem letu našega pap eštva. Velika je prednost, ki jo je Bog dopustil Piju IX, prav prav posebna milost, ki jo je dodelil svoji Cerkvi. Dogodba je nenavadna, ka-koršna se ni vidila v osemnajst stoletjih, slovesna zastava, ki nam jo podil božja Milost za zmago papeštva celo po čudovitih potih, ker pravo Čudo je to dolgo življenje našega sv. Očeta ukljub tolikim viharjem in britkostim. Cerkveno obredoslovje pri last u je Mariji besede Modrosti: Qni me (hicinant, rita tu uterama hnhihiuit. Kteri mene poveličujejo, bodo vekomaj živeli. In Pij IX, ki je tolikanj poveličeval Ne-omadežano Devico, Pij IX je dosegel naj daljši papeštvov izmed vsili svojih prednikov, razun sv. Petra. Že sv. apostelj Janez, kteremu je bil Kristus izročil svojo presveto Mater, je prav dolgo živel na zemlji, ter so govorili, dane bo umeri: Exiit sermo hiter fratres, cpiod discipulus ille non moritur; tako se tudi pri le-ti m drugem Janezu, preljubi jenem naj vi še m poglavarju, življenje tako pridaljšuje, da sterm6 njegovi sovražniki sami, in prašajo se: Kaj tedaj, bode ta stari papež vekomaj živel ? — Ne, nočemo reči, da bode živel na veke; želimo pa, da bi Bog blagovolil zdalj-šati mu življenje tako dolgo, da bi z božjo modro vsegamogočnostjo premagal hudobnega sovražnika, ki se šopiri zoper njegovo Cerkev. Ta mesec tedaj ima za nas biti mesec molitve, mesec upanja in veselja. Ze samo ime Pija JX in njegovo tako dolgo papeštvo naj nam ozna-nuje, da je Bog z nami. Klicanje k svetim papežem za petindvajsetletnim: S v. P e t e r, s v. L i n. s v. KI e t: prosite za našega sv. Očeta Pija IX! Sv. Peter, iz Betsajde, pervi papež, je bil mučen v Rimu 29. rožn. 1. 67 ?iavadnega števila, poteni ko je vladal Cerkev v Kimu 25 lčt, 2 mesca in 7 dni. — Sv. Lin, iz Voltere, izvoljen no vsmertenem sv. Petni, je umeri leta 78 pod konzulom Saturninoni, pričavši s svojo kervj6 vero Jezusa Kristusa. — Sv. Klet, Kimljan, mučen 1. 90, je bil papež 12 let, 1 mesec in 11 dni. Egiptovski Jožef. Igra v petih dejanjih. Spisal Radoslav. (Dalje.) Peti prizor. Iluben (»am za-se gredoČ proti vodnjake V. Oh, kak sera sc z ovcami danes trudil, Zdaj komaj sem jih enkrat skupaj spravil! Mladenča rešiti ne bom zamudil, Če treba, za-nj življenje bom postavil. (Pogledavši v prazni vodnjak zakliče :) Sedaj, o Bog! pa vse je zamujeno ! (Bratom.) Povejte mi, kaj z bratom ste storili, Zašli v brezbožnost ste neizrečeno, — Al mar nedolžnega ste umorili ? Gorj«:, odšli ne bodete Gospodu, Oe doprinesli to ste hudobijo; Zato vas kazni hude dohitijo! Juda (Kalinu). Nikar ne vpij! le potolažen bodi, Ubijalci vendar nisino še postali, Sere tj nas tvoje tu preostro sodi ^ I "bili brata nisino, le prodali Smo kupcem ga izinaelskim tod gredočim, Za-nj meni ino bratom tu nazočim I>vajset so srebernikov ravno odšteli. lluben. Oj, lakoinni nemili vi trinogi, Al nič ne čutite vesti pekoče? Oh, kaj prestal bo sužnji brat ubogi, In kaj porekel za-nj doma bo oče! Simeon. Očetu to ostalo bo neznano, Drugače, ak nas ti ovadiš njemu, Žival imamo že za-to odbrano, Kozliča; konec bode potlej vsemu , Ko bomo tu na paši ga zaklali Ter suknjo pisano v kri omočili, Kervavo tak očetu jo poslali, Da sino jo našli v bost i, sporočili; Ti pa zamolči in nikar ne pravi, Sicer nam zdražbe narediš velike, Pozabi kmalu oče ga; na spravi! (Ponudi mu srebernike.) To delež tvoj je, svitle srebernike. Euben (resnobno). Xe maram za-nje in jili vzeti nočem, < »bvari tega ine , o moj Bog večni! Vendar molčati to očetu hočem, Da ne bo za-t<'» nas vs, da trinoštvo se jc g< dilo neznansko in prestrašilo. In to so vzrokovali, so počenjali ljudje, ki imajo polne usta ,,svobode," ,,napredka", ,,olike," ,,inteligencije," „bratovske ljubezni," ,,človekoljubja" in enačili kremljarij kakor v Parizu, tako drugod. „Vaterland" je v daljših obravnavah ravnokar dokazoval, da laži-liberalizem v žametovih ro kovicah v svojem zadnjem ravnosledji do tega pripelje, kar so ravnokar počenjali rudečkarji v Parizu. Brez vere je pekel na tem in na unem svetu; toraj se je bati za-peljivcev, ki vero skrunijo, naj so v cigansko-plašarski ali v olikano-gosposki suknji, bodi si to počenjanje po žganjar3kih bajtah, ali po poslopjih z visokimi okni, v ustih ali paragrafih. Kako so ti „olikani bratje" po časnikih rogovihli zoper škofe, duhovstvo, kloštre in katoliške naprave, kakošno mračnost in trinoštvo ter vse grehe zoner „sveto svobodo" jim lažnjivo pripisovali, — kakošne hinavske komedije n. pr. z ubogo Barbaro Ubrikovo delali! Zdaj sc pa vidi, kako so svoboduharji, mavtarji in enaki njih brezverski ljubljenci v Parizu razsajali, kako nedolžne in brezorožne ljudi streljali, v zažganem petroleju vtapljali, bukvarnice, monu-mente in vse vire in znamnja olike , vede in učenosti brez usmiljenja pokončavali enako janičarjem in Scld-šukom. Tako se širokoustnost sama sebe po zobrh bije, tako laž sama sebi satire (zabavljice) piše. Ozrimo se pa nekoliko bolj posamezno na gnjusobe v Parizu, kakor nam jih časniki naznanujejo. 28. maja pripovedujejo francoski dnevniki: Zamo-rejo se začeti ogledovati nakupičene podertine v sre-dišu Pariza. Razdjanje se kaže v vsem svojem strahu. Požiganje je dopolnilo svoje razdevanje v znotranjem dvorov (palač) in pohišij. Vsak trenutek se sliši novo pokanje padajočih zidov. Kupi podertin med dimom napolnujejo ceste. Pariza ni več; veči del spominkov, kteri niso bili razdjani od ognja, je tako poškodovanih, da se ne dajo več popraviti. Od oboka zmaž-nega (Arko di trionfo) do cerkve Marije I)ev. (Notre-Dame) se ne vidi druzega kakor nezmerni (goli) zidovi... Lice št. Magdalenske cerkve je vse ljuknasto. Mini-stemica je popaljena. Od Tuilierij (cesarskega dvora) ni druzega kakor goli in razpokani zidovi... Knjigar-nica v Louvre-u vsa pogorela. „Palais-Royal" (kraljevi dvor) je po velikem delu razdjan. Policijsko poslopje je od verha do tal poderto. V sredi vsega ognjiša je tako imenovana ,,Sveta kapela" (Sainte-Ohapelle) čisto nepoškodovana ostala, kakor po čudežu. Tudi cerkev sv. (Jermana je nedotaknjena. Drugo naznanilo v ,,(Jniti" 31. maja. Pogled Pariza je strašan; ogenj, razdjanje in kri. So ceste, po kterih so čez tri čevlje visoko merliči nakopičeni. Na nekem mestu ob bregu reke Sene so našteli 50 trupal puntarskih. Pri Belleville u in pokopališu „P« re Lachaise" so bile binkoštni dan razgnane poslednje puntarske derhali. Potem so odjemali ljudem orožje. Ljudstvo je bilo njočno zadovoljno, da je bilo rešeno tako imenovane ^renje" ali pariškega puntarskega središa. Kakošne namene so imeli pariški puntarji, kažejo spisi pariških „srenjskih" glavarjev, ki so jih zasačili. Bili so zakleti tudi zoper Belgijo; ko bi bili prišli iz Pariza, so se imeli skoz prusko vojašino zmuzati, se v Belgijo vriniti in tam rogovilstvo buditi. (Echo du Par-lement.) Kako bi bili drugod zunaj Pariza po Francoskem še le razsajali, je pač očitno. Sej iz Masilije se je že med prusko-francosko vojsko slišalo, kako so rohneli zoper cerkev in duhovne. Iz papirjev rudečkarja Dele-cluse-a, najdenih pri njegovi sestri, se vidi, da so hudobneži prav strahovite osnove imeli pripravljene za ubogo deželo. Časniki vsih misel primerjajo razdjanje Pariza z razdjanjem Jeruzalema, Babilona, Gomore. To mesto, ki je bilo središe novošegne olike, lišpa, kinča, bliša, bogastva, in čudo vsega sveta, je tedaj zdaj stavljeno vatrič brezboznih, hudodelnih mest, preklicovanih od zgodovine, od Boga. Liberalni časnik „Liberte" v Rimu celo je še undan tarnal čez razuzdanost v bukvah in časnikih, ki v Parizu izhajajo, da so polni brezsramnih načel in ob enem socijalistiški ali prekucovavski, ki so pačili narod, kužili mladino in tako pripravljali zarode, kteri bi bili strahota za njih lastno domovino. Od on-dod je lila spačenost kakor v potokih do vsih narodov; s povodnijo kužnih romanov vred so od tam prihajale naj bolj nesramne šege ali mode, naj bolj satanske komedije..., tam so iznajdene verskemu čutilu naj bolj škodljive ločništva (sekte) in naprave. (Kdo ni slišal o gerdem Renanu, ki je Kristusa-Boga tajil?) Bazari, šole, verti, kazališa, vse je bilo okidano s to peklensko smolo, in kar je naj hujše, veliki so dajali malim gerde zglede. Koliko velikanskih in zlatih soban je zdaj požerl ogenj, ki so poprej gledale naj pohujšljivše plese itd. Tolike pregrehe so se morale z ognjem očiševati. In če je Bog dozdaj priderževal svoje šibe, je to gotovo storil zavoljo veliko dobrih duš, ki so pri vsem tem bile ae v novošegni Gomori, in zavoljo katoliških naprav, ki so v tolikem številu po Parizu bile zgled keršanske dobrotljivosti. (Konec nasl.) Iz Dolenskega. Slovenci, ljubi sobratje! bliža se neizrečeno imeniten dan: Petindvajsetletnica našega sv. Očeta Pija IX. Svet od časov sv. Petra ni bil priča tacega dneva, in Bog vedi, ali ga bo še kdaj. Vesoljni svet, nebo in zemlja se veseli tega dneva. Bog, v svoji modrosti bo dal vsemu svetu ta dan v večni spomin svoje ljubezni do nas, zlasti pa do svojega namestnika, vidnega poglavarja svoje cerkve tu na zemlji. In kdo ne bo vesel tega dneva, ki bo celo za nebesa novo veselje? Kaj se ne veselijo vsi otroci, vsi vnuki velike časti, ktero doseže njihov oče ali njihov ded? Vsak pošten katoličan bo takrat vesel. Slovenci! mi moramo biti v pervi versti. Pravim, mi moramo biti v pervi versti. Zakaj? Zato, ker je naša ljuba domovina šteta med pervine Božje milosti. Od začetka že je bilo ozna-novano Bcžje kraljestvo po ljubi Sloveniji; sej vemo iz zgodovine, da je naše kraje prehodil že sv. Peter, tudi sv. Pavel; kmalo potem sv. Ilermagora, učenec sv. Marka in naš domorodec. In od takrat se po naši deželi oznanuje vedno Božja Čast in prava sv. vera. Koliko dežel je po zemlji, da bi imele toliko srečo? To bodo zgodovinarji celo spoznati mogli, da je res Slovenska šteta med pervine Božje. Zato pa se posebno mi smemo veseliti te preimenitne slovesnosti. Pokažimo torej, da je dežela res katoliška. Vselej, o vsaki priliki so naši spredniki za sveto vero se očitno potegnili, jo očitno pokazali. Tudi zdaj naj se gorečnost naša odmeva po vsih hribih in dolinah naše preljube domovine; vsemu svetu pokažimo, da smo pošteni kristjani, zvesti otroci dobrega Očeta, našega Papeža Pija IX! _ Kaj bomo pa storili v ta namen ? — Več je bilo že nasvetovanega v „Danici." Po teh nasvetih bomo, ako še kaj boljšega ne zvemo, pri nas takole napravili: 16. rožnika, v praznik presv. serca Jezusovega, bomo imeli pervo spoved malih otrok, potem slovesno mašo z blagoslovom za sv. Očeta. Tisti dan bomo altar Matere Božje lepo okinčali s kaj lepimi venci, ktere so naše dekleta v ta namen kupile; fantje pa so kupili 9 novih čopov svetilnicam in svečnikam in še preskerbeli smodnika, da bomo tiste dni s slovesnim streljanjem poveličevali. 21. pa bo pervo sv. Obhajilo, kterega se bodo vdeležili vsi otroci od zadnjih treh let. Pred ta večer delapust, ob 8 litanije Matere Božje z blagoslovom. Zjutraj 21. bo strel in zvonjenje naznanilo toliko imenitni dan; slovesna maša s primerjeno pridigo in splošni« Obhajilo, potem pa darovanje za sv. Očeta. Vsaki pa dobi pri darovanju malo svetinico v spomin. (Ima že kteri bukvar kaj tacih svctinic s slovenskim napisom pripravljenih?) Na večer 21. po zdravi Mariji bomo molili sv. roženkranec. Kteri so bližej cerkve, pridejo v cerkev, drugi molijo doma; in tačas bo z velikim zvonom zvonil. O poli desetih zvečer bomo zažgali po vsih višinah cele fare za to napravljene krese. Po mestih, tergih in zlasti večjih in bolj skupnih vaseh naj bi bila razsvitljava pred ta večer. Kresovi naj bi se Še le 21. zvečer zažgali med streljanjem, da bi slovesnost večji in dalji bila.*) Kaj ne bo to lepo viditi, če se zažgejo kresi po vsih Gorenskih planinah, tam gori pod Snežniki, tje doli za Savo, na Kumu, po Gorjancih, Ho-čevskih hribih, in tje po Notranjskem — po vsih višinah ! Kako veselo bo to gledati! Vsako pošteno serce se bo veselilo, ker bo V6a zemlja obhajala toliko imenitni dan. — Gotovo bo slavna kat. družba nam še kaj boljšega vedila nasvetovati. Kaj ko bi slav. družba župane vsih mest in večjih krajev pismeno k temu povabila, da bi *) Nič ne de, če se zažigajo po okolišinah sem ter tje tudi druga večere, s tim bo slovesnost bolj stalna, delj terpeČa. Vr. bilo vse toliko očitnise, slovesniše? — Bog pa daj, da bi vsi s čistim sercem obhajali to godovno. Marija, Mati Božja, ktero sv. Oče toliko ljubijo, kteri v čast so že toliko storili in ktera je gotovo za to pri svojem Božjem Sinu to veliko milost sprosila Piju IX ter nam napravila toliko veselje, ona, ki je tudi naša mila Mati, naj prosi za nas, da bi vse to bilo nam v zveličanje, in pa v spreobernjenje terdovratnim sovražnikom sv. Očeta in zagrizenim nasprotnikom sv. vere. O Marija! o sv. Jožef! sv. Peter in Pavel! sv. Hermagora in Fortunat! sv. Ciril in Metodi! vsi patroni naši! vsi svetniki Božji! prosite za sv. Očeta in za nas! Ud kat. družbe. J. J. Ponočiie misli o današnji oliki. (Konec.) Nekdaj so časniki donašali vladna povelja, novice, ktere so se po svetu godile, podučljive, zgodovinske reči in povesti, za nameček se kake šaljive reči; zdaj pa je v premnozih listih pravi narobe-svet in kraj, kjer satan svoje priveržence pita in goji, kakor drage si medvediče. V marsikterem časniku le najdeš resnico, če se pripeti, kakor slepi kuri zerno. Casništvo hoče vlado vladati, ter ji vedno na uho trobi občno mnenje, ki ga v svojih sobah kuje, za ktero pa ljudstvo nič ne vč. Naši časnikarji so kar neprevidoma postali teologi in doktorji sv. pisma, čeravno judovsko culo na rami imajo. In ti so velik del taki, ktere se po šolah toliko radi imeli, da so jim povsod in vedno le naj veči Številke — trojke - dajali (včasih tudi zavoli spremena 0 ali ničlo) v znamnje, da kjer bi imeli možgani biti, je „horror vacuus," taki časnikarji tedaj namesto papeža in cerkvenih zborov nas zdaj hočejo vere učiti! Papež jim je nevednež, poln zmotnjav; časnikarji pa — infal-libel — nezmotljivi! Škofje so jim trinogi in lažniki, duhovstvo neolikano, mračno ko černa noč; pri časnikarjih pa je vsa olika in priljudnost! Nagnjusniši reči je menda ni na svetu, kakor je dandanašnje rudcČkarstvu in mavtarstvu sužno časništvo. Prašam, je li mogoče, da bi Človek stan, vero, poštenje in čednost „ex professo" tako z nogami teptal, gerdil in zatiral, kakor ti nesramni ljudje? Jeli mogoče, da bi omikan Človek tako gerdo lagal, tako peklensko spodkopaval, kar koli je poštenega, tako brezumno se vtikal v reči, na ktere se toliko razume, kolikor zajic na boben? Kako zamore človek, če je še kaj keršanskega pri njem, če še ni zapravil razločka med resnico in lažjo, med poštenostjo in nepoštenostjo, take časnike prebirati; znabiti jih še celo podpirati in na-ročevati si, ter tako svoje lastno zasramovanje drago plačevati? Meni se to djanje zdi kakor Tagblattova obrita svinja. Casništvo je tvoje zerkalo; ti se poželjivo po njem oziraš, vidiš in plačuješ pa Tagblattovo obrito svinjo! Za sklep pristavljam: Nalašč nisem nič od vere govoril — sicer bi bil mogel še marsiktero hujše zabeliti, temuč govoril sem le od notranjega čutila za pravo in resnico. Bodi mi dovoljeno od tega nekaj izgledov navreči. Kar naturno čutilo človeka uči, poglejmo le na Turško. V novejših časih je turška vlada keršanskim Šolam, kloštrom in sploh keršanstvu milejši, učenikom dopušča obilniši prostost in škofom skazuje veči čast, kakor sploh druge evropejske kersanske vlade. ^Zraven turka poglejmo nekatoličana — protestanta g. Suzelka in njegov časnik „Reform." Kako brezstransko piše n. pr. v zadnjem listu št. 20 „die Unpolitik der Verfassungs-treuen? Ali kako je posvetil gr. Beust-u zarad njegove rimske in ruske politike ? Ali kako pravično piše o papežu, kat. cerkvi, liberalizmu itd.? Ne rečem, da je brez pomote, ali taka se luteranu ložej pregleda; sicer pa hočem le reči, kaj naturno čutilo veleva za pravo in resnico. Se vč da, ravno zato je pa „Reform" od liberaluhovskega časništva izobčena. Posleonjič še nekaj za Tagblatt in za marsiktero liberalne mestne in srenjske očete. Ni dolgo, kar sva na železnici s terdim liberalcem vkup zadela. Besedovanje in razgovor je bil o raznih rečeh, kakor je pri taki priložnosti navada. Med drugim nam tudi nekdo z eno debelih Tagblatovih laži postreže, in naš liberalec z očitno nevoljo pravi: „Ach! nennen Sie es lieber Tollblatt; denn es liigt doch gar zu dumra." „Ja \vohl, gar zu dumm und zu unverschamtsem jaz dostavil; „man kann sich die Sache katim anders erklaren, als dass die Leute in einem ge\vissen Rauschc oder Besessen-heit schreiben." „Geistlicher llerr! Sie konnten reeht haben", je bil njegov odgovor. Za marsiktere liberalne srenjske očete pa „Vateriand" to le piše: Francoska srenja „St. Etien*' je v svoji modrosti sklenila keršanski nauk iz šole odpraviti in je namesti katoličana katoliškim otrokom luterana učenika postavila. Minister uka g. Jules Simon pa srenjske očete dobro ošteje, ter jim piše, da keršanskega nauka iz šole odpraviti nimajo nobene pravice; tudi so nespametno ravnali, ko so katol. šolo nekatoličanu izročili. — Ali pa veste kdo je Jules Simon? Djauje sicer kaže gorečega katoličana, pa zmotili ste se, če ste tako mislili. Jules Simon je po rojstvu jud, po svojih osebnih mislih prostomislei, t. j. človek brez izrečene vere; pa ker vender poštenja in naturnega čutila za pravico ni bil še zgubil, je o katoliških rečeh tako sodil, kakor mora vsaki posten Človek soditi, bodi si vere in politične stranke, ktere koli. — Ste čuli kteri koli brezverneži? Imejte saj malo poštenja pred svetom, ne teptajte in ne morite saj na-tornega čutila za pravico in resnico, — naj veči prednost človekovo! V spomin Ivanu iSkoficu, župniku suhorskemu, -p 30. aprila 1S71. (Elegija.) Toči gorke solzi; domovina! — Ali, inoral ločiti Blagih se en rodoljub, vedno ti zvesto mlau. Ljubil iiczmčruo te je, premili narod slovenski ! Z djanjeui kazal, da nm v sercu ljubezen plainti. Ljubil je iskreno občno douiovjc slovansko iu želel , Solnca mu zlatega žar skoro da bi zasijal, Bil jo in ni ga zdaj več — že krije ga zgodnja gomila, Vanjo ne/morni ga trud v cvetju življenja je djal. — V pravem je smislu poznal človc.-tva težavno nalogo: Pridna čebela je bil , v blagor se svojih potil. Mater je zemljo cenil, iz ktere vse dobro nam lije, Vedno jej lice krasil; pusti i pečeni liolm V krasen spremenil ji: raj, da se čudi inu cela dežela, Biser naši prelep je domovini iu kras. Sad nar lc;;ši poganja že seme od njega v>ejano : Kmetic posnema vesel, vide' kar dobrega je. Bil je dober pastir zanemarjenim svojim ovčicain , Duhu kazal je pot in ga i/, spanja budil. Vsmiljeno serce je zmir pomoč delilo potrebno, Vodil s temine njegov svet je ua pravo stezo. V sercu njegovem jc jasno bilo zapisano: naše Žitje večni je bor, večni nepokoj in trud. Bilo serce mu za vse, kar blago je, pravo in divno, K Bogu povzdiga kar nas, tega žaril jc obraz, In nalogo zvesto spolnoval je do zadnjega vzdiha. V družbi vedno vesel, serca si je pridobil, Čislal visoko jo zmir go-toljubje ; čislali njega Bratje, prijatli zelo, — točijo zdaj mu solze. Oh zatemnelo oko je, nedavno tak ljubo žareče ; Smelo ni vživati več krasne pomladi sadu. Zdaj ti krasile bodo grob tihi nežne cvctlice, Ptički žgoleli pozdrav zjutraj in pozno v večer. O počivaj sladko, spi mirno ▼ groba prezgodnjem, Dah veseli naj se tvoj v neba višavi! O tam Pravo je naše domovje, tam upamo gori v nebesih Snidemo enkrat se vsi, trombe ko glas zabuči. Iz velikega spoštovanja do ranjkega A. Ž log ar. Dnhovne pesmi. (Zložil Fr. Cimperman.) 5. Sveto Rešnje Telo. Popotnik slab in žejen Nevreden pa sem tega , Sem našel tukaj vir, Da bi iz njega pfl, Da krepčal dobrodejen Al če ne pijem njega, Za daljni bo me tir. Bom žeje spepelil. Studenec vode žive Izvira tu samo, Dobrote milostljive Iz njega ini teko. O Jezus, vir sladkosti, Naj vžijem te sedaj, Odpusti mi slabosti, Ti sam me okrepčaj. Ti z milostjo napoji Ubogo mi serce, V ljubezni vžgi ga svoji, Nasiti mi želje. Is Rojan poleg Terata, 18. maja. Sinoč ob An-gelovem češenji so možnarji naznanovali, da bo danes, 18. majnika, vesel dan za našo faro, kajti 18 dečkov in 28 deklic je pristopilo pervikrat k Božji mizi. Ko v jutru zora mine, že je vse na nogah in se pripravlja b svetim strahom za pervo sv. obhajilo. Ob šestih zjutraj so se zbrali otroci v Šoli, možnarji so zadoneli, zvonovi zapeli in mladina se vversti v procesijo, na-pervo fantiči pod duhovnim pomočnikom g. J. M. Mar-telancem s cerkvenim križem, kten-ga je fantič nosil, za njimi pa so peljali deklice s cerkveno zastavo gosp. župnik Taler. Vdeležila se je še množica staršev, sorodnikov in veliko števiio faranov. Ta slovesnost, pervikrat v naši fari, je napravila toliko veselja, da je bila množica do solz ginjena. Ko v cerkev dospejo, so se okolo kerstnega kamna vstopili in obmolili vero, potem je bila sv. maša, obhajanje malih, in po maši zahvalna pesem. Čast. g. župnik stopi potem na prižnico in živo pojasnuje imenitnost in potrebo sv. obhajila ter priporoča se pogosto ga vdeleževati. Marsikoga so solze polile in nas Rojančane bode letošnji praznik vneboho-jenja našega Zveličarja dolgo v spominu ostal. Iskrena zahvala toraj v imenu vseli faranov našima verlima dušnima pastirjema, ki se toliko trudita z našimi otroci, in jih tako marljivo keršanski nauk učita! Po službi Božji pa je gosp. župnik vsih 46 v fa-rovž k sebi na zajutrek vzel. Kaj radostna in vesela je šla mladina domu. Naj ljubim malim ta dan goji blage občutke za življenje, da ostanejo stanovitni pri vsih zavirali, ki jih tudi pri nas liberaluhi nastavljajo sveti veri in katoliški cerkvi. V imenu več faranov J. Dol i nar. Razgled po seeiu. Akademija znanstev na Dunaju si je izvolila med častne ude Karola Darvina, znanega opičarja. S tem je pokazala akademija svojega duha, pa tudi kako malo ji je ležeče na zaupanji katoliških Avstrijanov. Iz Tirolskega pojde poslanstvo v Rim na petin-dvajsetletnieo. Vodili ga bodo knez in škof Briksenški. Oglasi se pri katol. družbi v Insbruku, kdor se želi pridružiti. kersanstvu po vsem svetu je francoska vojska silovito škodovala. Bog daj mir pod resnično katol. vlado na Francoskem, potem bode oživel vpliv te slo-veče deržave do vesoljnega sveta. Iz Šangaja na Kitajskem se namreč sliši, da je v Pekingu ondotna cesarska vlada od tujih poslancev tirjala, da naj se od zunanjih napravljene dekliške šole odpravijo, kar pa tiče deške, da kineška vlada prepoveduje taki nauk, ki je nasproti nauku Konfucijevemu. — Ostudni rudečkarji, ki zatirajo katoličanstvo po katoliških deržavah, ravno s tim podpirajo barbarstvo in divjaštvo po tujih deželah. Toda vse nič ne pomaga, ker katoličanstvo in z njim prava olika se bode zdaj kar velikansko spet razširjalo, kakor je upati. — Liberalcem za »opravičevanje." Italijanski kraljevič naslednik, kakor piše „G. K.," je bil te dni na pojedini pri polkovniku narodne straže Tittoni-u. Med poliči so se pomenkovali, kako bi se utegnilo primeriti, da Francija zavoljo rimske zadeve Italijo napade. Kraljevič Humbert pri tej priči zakliče: „Mi smo v Rim prišli, in ne bomo ga več zapustili. Udarili se bomo s Francozi, in če bomo premagani*) (tukaj je neobtesano zaklel in ob mizo počil), bomo svoje topove proti Vatikanu obemili." Ali niso moški vitezi ti rudečkarji ? Kadar se leva vstrašijo, se nad jagnjičem znosijo! Tagblatt, umivaj, opravičuj: vsa tvoja „aufkliirunga" gre na boben! Laško. Italijanski minister zunanjčar Viskonti Ve-nosta je menda pri evropejskih vladah katoličane za-tožil, zakaj da tako neolikano govorč o Italiji po Nemškem, Avstrijanskem , Angleškem, itd., kadar pišejo pisma verne vdanosti do svetega Očeta in proteste zoper poropanje Rima. Genevska korespondencija ne veruje dosti tej pravljici; če je pa vender laški zunanjčar res to nespremišljenoat storil, meni ta list, odgovor od vlad ne more biti druzega kakor nako-pičevauje lepo sukanih pa puhlih besed, s kakoršnimi je diplomatiški jezik precej bogat. To ravno pa je za laško vlado osodovito; zakaj vsak izmikljivi odgovor tujih vlad je ali posrednje priterjenje, da iu.ajo katoli-čanje prav, ali pa dokaz, da se vlade preslabe čutijo kljubovati katoliškemu gibanju. V obeh primerljejih je Italijankino diplomatiško pobitje očitno. Neoveržljivo je, da nobena vlada ni zadosti močna, da bi se s katoli-čanstvom prederznila očitno spreti. Katoliško gibanje ni slamnati kres; to gibanje je stanovitno skazovanje duhovnega studenja od strani vsih poštecih vernikov na svetu, skazovanje verskega in nravnega občutka, ki je povsod tolikanj globoko vsajeno v serca. In kaj hočejo vlade storiti na Viskonti-Venostovo tarnanje? Bodo mar katoličanom zaperle usta in serca? Ali je mogoče, da katoličani govore drugač, govore zoper svoje prepričanje ? Za zaznamnovanje pojmov (zapopadkov) mora svet besede imeti. Se ve, za „edino Italijo" je pač zoperno, da tistega, ki resnice ne spoštuje, ki ni mož beseda, imenuje svet lažnika in figamoža; — prav zoperno ji je, da tistega, ki ima med na jeziku in strup v sercu, pečatijo s potuhnežem; da tistega, ki se štuli besedo in zapovedi Božje spoštovati, jih pa prelomi, kadar leskovice za seboj ne čuti, s hinavcem pitajo; — prav zoperno ji de, da prilastenje tujega blaga, po tem če se zgodi skrivaj ali očitno, ljudje tatvino ali pa rop, plen, plazarstvo imenujejo, in tistega, ki se vkriviči tacih djanj, na-ievajo po okolišinah s tatom , izmikavtom, tolovajem, razbojnikom. Viskonti-Venostu ne mara tudi ne zvoni prijetno na ušeaa, da ljudje tistih nočejo s poštenoviči počislovati, kteri tatovom služijo, se pa izgovarjajo, ako bi mene ne bilo, bi se bilo Še več pokradlo; zakaj ta izgovor spominja na pregovor: Povej •) Naj berže da! mi, kdo je tvoj pajdaš: povčm ti zdajci kolj-ko ti veljdš. Nobena vlada si ne more domišljevati, da smč prepovedati tatvino — tatvino, rop — rop imenovati. Ako se pa take vlade skažejo, da vsled italijanske note očitno poved6, kar laški vladi gre in od nje tir-jajo, kar je dolžnost: imajo na svoji strani ne le vsih poštenih katoličanov, ampak tudi podporo od vsih poštenjakov vesoljnega sveta. Francoski poslanec grof Chosel je v Florenciji ministru Viskonti-Venostu svetoval, da naj se preseljenje glavnega mesta v Rim odloži; pa ni nič opravil. Potlej je prosil pri svoji vladi 18.000 frankov za preseljevanje, toda Jules Favre mu je to odrekel, ker se Franciji ne spodobi, da bi papeževo reč zapustila. — Kaj pravi pa Beust k temu? Se mar Avstriji spodobi zapustiti reč papeževo? Upajmo, da bode kdo drugi vedil bolj zadeti želje in vošila katoličanov, kakor protestant Beust. Laški rudečkarji. V Pietragalli v Basilikati na Napolitanskem so se bili rogovileži republikanski za-rotili zaklati župana in druge veljavne osebe, ter okli-cati republiko med ropanjem in tolovajstvom. Zarotba je bila zasačena in zaterta, našli so veliko bod&l in bomb orsinaric. — O nesramni klavci, ki so precej z bodalom in orožjem nad človekom! Zapomnite si to tudi vi Slovenci: varite se pošastnih pretčpov in pobijanj! Osoda pariškega nadškofa. V ponedeljek zvečer ob 9, 22. maja, ko so ,,srenjčani" vidili, da so verzajl-ski vojaki določno Pariz premagali, so zastavljence preselili iz ječe Mazas v ječo Roquette. Jetniki, nar bolj pa duhovni, so bili med potjo silovito zapsovani. V sredo, 24. maja, je bilo v neki jami blizo ječe pervo streljanje; padlo je kacih 50 žertev od svinčenk ubi-javcev in med njimi vikši škof pariški. V petek je bilo vstreljenih nekaj druzih na pokopališu „Pere-Lachaise," med njimi 3 jezuiti. Zvečer so hotli nadaljevati, vstre-liti tudi nektere vjete vojake; ti pa so se branili v enem oddelku ječe , da rudečkarji niso mogli precej svojega namena izveršiti. V jutro pa so prišli Verzajlci in so rešili še ostale zastavljence. Med temi je bil jezuit Bazin, ki je dospevši v Ver-zajl 28. maja povedal ginljiv dogodek. V ponedeljek, malo pred odpeljanjem v drugo ječo, je nekdo z nevarnostjo svojega življenja vedil spraviti v roke o. De-coudray u nekaj posvečenih hostij, da so bili obhajani on in njegovi tovarši z vikšim škofom vred. Vikšega škofa so bili potisnili k nekemu zidu in zasramovali so ga do zadnjega trenutka. Ko so ga svinčenke zadele, je dvignil roko blagoslovit svoje trinoge. Njegovo truplo z unim gosp. Deguerry-a (kurata pri sv. Magdaleni) je bilo potlej položeno v nadškofijskem dvoru, ter so ga verniki zamogli hoditi kropit. O zadnjih trenutkih višega škofa pišejo, da je rekel sovražnikom znamenite besede: „Ne skrunite besede „prostost", ki je naša, zakaj mi umerjemo za prostost." Iz Florencije je poseben poslanec nesel v Rim kaj lepo vezano in pozlačeno knjigo laških zagotovil v oziru na sv. Očeta, da bi jo izročil kardinalu Anto-nelli-u. Lastnoročno je bil podpisan sam kralj in 3 drugi velikaši. Kardinal je deputacijo priljudno sprejel, ne pa knjige, ktero je pogledavši zdajci nazaj dal ter pridjal okrožnico, v kteri vladam naznanja, da papež ne priznava postave o zagotovilih al garancijah. Viktor-Emanvel, kakor govore, se hočč vladi odpovedati, ker se mu nič kaj ne „bašta" v Rim iti. Prostomišljaki laški v Florenciji so svetovali, da naj se merliči zopet požigajo po ajdovski šegi, namesto da bi se pokopavali. Kaj neki hočejo s tim doseči ti „humanisti"? Namčrjajo morda ljudi tako mesariti kakor v Parizu in si ne upajo vsih pokopati? Ali pa jim ni všeč, ako včasi kako truplo ne strohni? Čudno; sicer so se ustili, da vender do mertvih telčs imajo spoštovanje, — zdaj hočejo tudi to zavreči? — Iz Ljubljane. Zastran popotvanja v Rim naj na nektere vprašanja odgovorim tukaj, ker v zadregi ne utegnem posebej pisati. — Gotove družbe na Kranjskem menda še ni, poprašujejo pa marsikteri, ki bi radi šli, in vsi žele koga, da bi bil vajen italijanščine. Po naši misli naj bi se vsi dogovorili z g. Jož. Levičnittom, županom, posestnikom itd. v Železnikah, ker od tam gori jih menda želi več v Rim. Med seboj bi se dogovorili, kje se snidejo, kdaj odrinejo itd. Duhovni vzamejo seboj „literas commend." od vis. č. škofij stva, talar, čevlje..; po poti more kdo oblečen biti, kakor mu je drago; potni list (vladni pos) se zarad varnosti vzame. Nekaj je že v popr. listu „Zg. Dan.," zlajšanje cene v „Vaterlandu" razloženo. — Ali s Cerkvijo, ali zoper Cerkev? Uganka v „Slov. Narodu": kaj bi se bilo blezo na Goren-skem taboru govorilo? je rodila vtem listu drugi spis, ki blezo ni bolj prevdarjen kot je bil pervi. Že spis sam je poln nasprotja. Poslušajte, kaj pravi: Šolska postava se sploh priznava: le „nek ter i duhovniki" nasprotujejo; — nekoliko dalje: „Žalibog, veliko kranjskih duhovnikov" ni šolskih prijateljev; — in poslednjič: ,,Danica imenuje principe novih šolskih postav nevgodno seme: s timi njenimi (?!) mislimi in načeli se malokdo slaga, tudi izobraženi slovenski narod ne več." — Zdi se nam, do očitno reč tajiti in glavo v germ vtikati, kakor znana štorklja — tica, to pač nič ne pomaga. Kolikor „Laibaherica" in „Tovarš", toliko malo bo „S1. Nar." katoliško klicanje dementiral." Glavna reč pa je, da se je pisavec ravno tega ognil, na kar smo mi povdarjali in povdarjamo ko katoličani, namreč na princip: da naj višje nadzorstvo nad odrejo Človeštva sploh, toraj tudi z mladino vmčs, po umu in razodenji gre povsod Cerkvi, in ne deržavi. O tem, kako naj otroci v šolo hodijo, ali kako naj se posamezno ta in uni nadzora vdeležuje, ni zdaj govorjenja. In Če prosti narod res reči prav ne ve, naj se pa poduči; sej zmiraj govorite: narod naj se uči, o 1 i-kuje; zakaj ga pa v tem hočete v nevednosti, v mraku pustiti ter se bojite, da bi se mu resnica ne povedala? Od vsih katoliških strani se slišijo želje, da naj se šolska postava, kakor sploh, kar je v postavodajstvu Cerkvi zopernega, po postavni poti spremeni, ker le tako bode za vlado in za narode prav in v resnični blagor. In da ne govorimo iz „porednosti," se bo prepričal, kdor v novo prebere sv. Očeta alokucijo (nagovor) „Nunquam certe" od 22. avg. 1868, ki zadeva nove postave. Pritožba je ondi, da je avstrijanska vlada dala tudi šolsko postavo, ktera vso moč (vpliv) Cerkve razdira, deržavi naj višje vodstvo in nadzorstvo nad naukom in šolstvom prirekuje itd. „Danica" tedaj zastopa misli Cerkve in ne kacih svojih izmišljarij, in če je tisti „izobražen Slovenec", kteri Cerkvi nasprotuje, v veri in v skerbi za dušni prid gotovo ni „izobražen." Da te reči niso igrače, naj se prepriča, komur je mar, ter naj prebere omenjeno alokucijo. Znamnja. Pred nekaj časom, ko so ljubljanski konštitucijonelerji odpadniku Dollingerju srečo vošili za njegov punt zoper Cerkev, je Danica to naznanovaje pristavila: „Uboge žene in otroci tacih očetev!" in Tagblatt je bil nad tem nos zavihal. — Danes kakor po-jasnjenje pristavimo, da ne ravno v dolgem času zaporedoma, kolikor se ravno spominjamo , so umerli trije udje „konštituc. društva" neprevideni s ss. zakramenti. Za našo stran jih je lahko še več, ker nismo sklepaj sam, kogar tiče, in kdor pred čemim breznom K zadnjemu podele škofom in njih namestnikom m berlav. oblast, da zamore vsak v svoji škofiji 16. ali 21. tega Novi deželni predsednik pl. g. K. Vurcbah se bo mesca, ali pa kteri koli drugi dan podeliti vernim pa- odpovedal poslanstvu v deželnem zboru, ker po njegovih pežev blagoslov za popolnoma odpustek. Ta odpustek misbh se poslanstvo ne vjema s ces. dež. predsedstvom, zadobč, kteri se skesano spovedo, obhajajo in po na- Pn kmet. družbi pa ostane predsednik. vadi v papežev namen molijo. Sv. Oče se terdno za- V Čitalnični preddvorani je to saboto ob 7 zvečer nasajo, da o tej priliki bode keršansko ljudstvo bolj nadaljevanje govorniških vaj — o časništvu. goreče molilo ter s tolikimi molitvami v teh prehudih Sv. Oče ho 4. rožn. dali novo okrožnico do vsih časih Božjo pomoč izprosilo. Sklep je apostoljski bla- patrijarhov, pervostoljnikov, nadškofov, škofov in na- goslov škofom, dnhovnom in vernikom, mestnikov. V tem preimenitnem pismu pravijo sv. Oče, Šmaniice so se med obilnim obiskovanjem po Ljub- da Božje dobrote jih kličejo k hvali, ko jim je dal pet- Ijani in povsod obhajale — gotovo v velik prid verni- indvajseto leto svojega papeštva doživeti. Jezus Kristus kov. V zadregi ne moremo obširniše popisovati, začetnik in naj višji vladar svete Cerkve, ki vedno v nji Pri procesijah sv. Rešuj. Telesa je bilo ljudstva živi in vlada, je s svojo milostjo tako dolgo njih slabost veliko, vreme dosti vgodno. podpiral v Božjo čast in v blagor svojega ljudstva. Raz- Razsvitljeiije Ljubljane, če kdaj v 19 stoletjih, glasili so neomadežano spočetje Marije Device in veliko se spodobi sedaj za 251etnico Pija IX, prečastitlji- junakov keršanske Čednosti so med svetnike prišteli; vega starčka, vesoljnega poglavarja sv. Cerkve. — Slo- toraj se tudi v hudih časih na njih pomoč zanašajo, vesnost je neizrečeno imenitna: Razsvetlite, razsvetlite! Misijonarji so bili v daljne kraje pošiljani sv. vero ozna- Na ogenj pa pazite! — novat, škofi jstva so bile po množili krajih vstanovljene, Ža petindvajset letnico se pri g. Ničmanu do- razne zmote obsojene. Delali so z božje pomočjo, kar bivajo prav lične kolorirane podobice Pija IX, po ktere se je dalo za edinost med duhovsko in deželsko ob- jc že nazadnje nalaš telegrafiral. Le pridno po njih ! lastjo po Evropi in Ameriki, poskerbeli za mnoge cer- Idje katoliške družbe naj bi ne pozabili že na- kve na jutrovem ; začeli Vatikanski cerkveni zbor, ki znanjene službe Božje s sv. obhajilom za sv. Očeta, ki se je pa iz znanih vzrokov odložil. jo napravi katoliška družba v dan 2oletnice (t. j. 16. t. Tudi tega niso opustili, kar je tirjala deželske njih m.) pri sv. Petru v Ljubljani, pa besede zvečer. Že-vlade dolžnost. Prestavljanja in vošila, ki so jih v za- leti je, da bi se obhajila prav prav veliko vernikov vde-četku obdajale, so se kmali v preganjanja spremenile ležilo. Prilika je toliko bolji, ker je ravno praznik Jeter so mogli iz Rima bežati. Povernivši se so zopet zusovega Serca. vse svoje moči in skerbi obračali v povišanje blagra Priroilopisje za ljudske šole. Spisal Fr. Govekar, svojih podložnih. Močen sosed pa je hlepel po njih učitelj. V Pragi 1871. — Prav veseli smo bili te kaj posestvu, nasveti brezbožnih so mu bili več kot oče- lične knjižice z 88 stranmi in precej obilnim dodatkom, tovske papeževe opommovanja, poslednjič je deleč pre- kteri obsega pomoček za ponavljanje in imenik popisa-segel nesramnost zgubljenega sina v evangeliju, tudi nih živali, rastlin in rudnin. Tvarina je obravnovana Rim z orožjem vzel in ga zoper vsako pravico v po- prav jasno, razločno, naravno in lahn6 — v vprašanjih sestvu derži kakor bi njegov bil. To na to meri, ko bi iu odgovorih, da vsak lahko umeva, in delce bode zabilo mogoče, da bi se tudi papeževa duhovska oblast in nesljivo teknilo v poveseljevanje in v obilno korist za Kristusovo kraljestvo na zemlji zaterlo. S tolikim hudim poduk mladine in nar< da sploh, je večno zveličanje njih ljudstva v veliki nevarnosti. V 3Ietliki je umeri g. fajm. J. Res. R. 1. P. K temu jih silno žali tolika nesreča francoskega I* /notranjskega. D. — Kaj lepe misli, kako bi naroda, ki je z umorstvom vikšega škofa verhunec do- se 251etnica slovesno obhajala, nam je sprožila Danica. segla. Še le hujši pa je to, da je toliko puntarskih sinov v mnozih ceikvenih kaznih in izobčenjih zamotanih, ki brez misli na svoje zveličanje čas pokore zaničujejo. Ker nam je pa vis. čast. škofijstvo tudi nedeljo, 18. t. m., v praznovanje odločilo, zdaj marsikteri ne ve, ali bi bil bolj pripraven čas za razsvetljenje višav s kresovi večer pred 16., ali pa večer pred 18. rožnikom, in V teh toliko britkostih pa se bliža čas, da imajo se utegne zgoditi, da bodo po nekterih krajih kre- leta sv. Petra doživeti. To je nova, posebna, nezmerna sovi 15., po drugih pa 17. zvečer goreli...*) Kteri večer Božja dobrota, kije v 19 stoletjih edino njim podeljena. Pa naj se hiše razsvetlijo V**) Kako pa 16. dan t. m. V... Božja dobrota se v tem tolikanj bolj kaze, ker so ob Dunaju je ministerstvo Hohenwart zmagalo le- enem vredni najdeni za pravico preganjanje terpeti, in vičnike v glasovanji o privoljenji davkov s 77 zoper 67 ko vidijo prečudno vdanost in ljubezen keršanskega glasov. Povsod tedaj pobitje laži-liberalizma! Dobro ljudstva do papeža po vsem svetu. znamnje. Te dobrote, tako nevrednemu podeljene, menijo sv. MBobroimi (iarofi* Oče, so tolike, da se ne čutijo zmožni spodobno se Za sv. Očeta. Iz Šent-Janža 3 terdnj. po 2 gl. Toma R a mi ivoKttnIU« Z X7 -____]. x___n v* —a__l / i r t n « i i \ rv i z častite brate škofe, naj s keršanskimi čedami z Njimi vred Bogu čast, hvalo in zahvalo pojejo in opravljajo. „Mi, ki si moremo prilastovati besede kraljevega preroka: „incolatus meus polongatus est" (moje prebivališe na zemlji je pridaljšano), pravijo slednjič, smo pa vaših molitev potrebni še v ta namen, da dosežemo moč in g. J. St 1 terdnj. za 2 gl. st d. — (Drugi darovi prih.) *) Nič ne dž, ker vse gre v eno slovesnost, vender se kresovi utegnejo naj bolje podati precej 15. rožnika, L j. ko oznano-vavei veselega dne. *) To bi se ne mara dobro podalo v nedeljo, ker so takrat od od preč. škofljstva zapovedane opravila in ker ima ljudstvo bolj Čas. Sicer glej dopis iz Dolenskega. Odgovorni vrednik: Luka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.