27 Letnik 47 (2024), št. 1 Ključne besede: častni člani, Marija Hernja Mast en, Bogdan K olar , Marjeta Matije vič, Emica Ogrizek, Zdenk a R adminič Bonin, Jurij R osa, Jedert V odopi v ec T omažič Key-words: honor ary members, Marija Hernja Mast en, Bogdan K olar , Marjeta Matije vič, Emica Ogrizek, Zdenk a R adminič Bonin, Jurij R osa, Jedert V odopi v ec T omažič UDK 929:930.25(497.4):061.2-057.95 Pr ejet o: 16. 5. 2024 Predstavitev novo imenovanih častnih članic in članov Arhivskega društva Slovenije ANJ A PR OPS (ur .) konservatorka restavratorka Ar hi v R epublik e Slo v enije, Z v ezdarsk a ulica 1, SI–1102 LJUBLJ AN A, e-pošta: anja.pr ops@go v .si Izvleček Ob 70. obletni ci Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije se je dosed anjim častnim članom pridružilo sedem no vih imen. Odločit e v o pode litvi nazi v a častneg a člana spr ejema zbor člano v na podlagi pr edlog a izvršne g a odbor a društv a. V skladu s 13. členom Pr a vil Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije lahk o pisno pobudo za imeno v anje poda k at eri k oli or g an društv a ali najmanj trije člani društv a. Častni član lahk o postane tak o slo v enski k ot tudi tuji polnoletni drža v ljan. P odelit e v nazi v a častneg a člana ni le priznanje posamez nik om, t em v eč tudi priznanje za njiho v tr ajni prispe v ek k bog astvu ar hi v sk e dediščine Slo - v enije. Seznam častnih člano v , ki seže v let o 1983, priča o bog ati zgodo vini in r aznolik osti prispe v k o v posameznik o v k r azv oju ar hi v sk e str ok e in delo v a - nju društv a. Med častnimi člani najdemo str ok o vnjak e s podr očja ar hi vistik e, zgodo vine in sor odnih disciplin, ki so s s v ojim delom pustili neizbrisen pečat na podr očju ohr anjanja k ulturne dediščine. Abstract PRESENT A TION OF THE NEWL Y APPOINTED HONORAR Y MEMBER S OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA On the occasio n of the 70th anni v ersary of the Ar chi v al Society of Slo v enia, se v en new names joined the curr ent honor ary members. The decision t o a w ar d the titl e of honor ary member is made b y the assembl y of members on the basis of the pr oposal of the e x ecuti v e boar d of the Society . A writt en initiati v e f or appointment ma y be submitt ed b y an y bod y of the Society or b y at least thr ee members, in compliance with Article 13 of the R ules of the Ar chi v al Society of Slo v enia. An honor ary member can become both a Slo v e - nian and a f or eign adult citizen. The a w ar d of the title of honor ary member is not onl y a r ecognition of indi viduals, but also a r ecognition of their lasting contribution t o the richness of the ar chi v al heritage of Slo v enia. Commenc - ing in 1983, the list of honor ary members bears witn ess t o the numer ous and v aried contributions made b y indi viduals t o the ad v ancement of the ar - chi v al pr of ess ion and the functioning of the association. Experts in ar chi v al science, hist ory , and r elat ed fields w ho ha v e made a la sting contribution t o the pr eserv ation of cultur al heritage ar e among the honor ary members. 28 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia 1. Marija Hernja Masten (a vt orica Katja Z upanič) Marija Hernja Mast en je bila r ojena v obr - tnišk o-lončarski družini Hernja v Ormožu, ki se je leta 195 5 pr es elila na Ptuj. Njen oče je bil poznan k ot zadnji ptu jski lončar . Odnos do pr et eklosti in s v ojeg a mesta je začela r azvijati že zelo zgodaj, saj so se v anjo vtisnile št e vilne podobe mestne ar hit ektur e in zgodbe ljudi, pot em k o je sk upaj z očet om k ot majhna deklica prisostv o v ala pri v gr adnjah lončenih peči na domo vih nar očnik o v . Učenje violine v mladosti ji je dalo tist o potr ebno disciplino in vztr ajnost , ki ju je pri s v ojem delu potr ebo v ala, k ot v elik a ljub it eljica kina (bili so sosedi Mestneg a kina Ptuj) je s v oje obzorje širi - la tudi s sedm o umetnostjo, medt em k o je njena ži v ljenjsk a ener gija prišla do izr aza v plesni šoli, kjer je najr aje uži v ala v ritmih sambe, k ar ustr eza tudi njenemu značaju. K ot sama po v e, je bila njena zaposlit e v v ar hi vu naključna. P o k ončani gimnaziji jo je po - klical pr of. dr . Ant on Klasin c, takr atni r a vnat elj ptujsk eg a ar hi v a, in jo po v abil v ar hi v . V edel je, da Marijo izr edno zanima zgodo vina, tudi njene naloge so izst opale. Delati je začela k ot ar hi v sk a r ef er entk a, po desetih letih je postala ar hi v sk a str ok o vna sodela v k a – upr a vna dela v k a in k a - sneje ar hi vistk a. Ob delu je k asneje diplomir ala in tak o polnih štirideset let spozna v ala v se plati s v ojeg a poklica, ki g a je (in g a še) doži v ljala k ot poslanstv o. Ar hi v ji je tudi v selej nudil ok olje, v k at er em se je lahk o r azvijala in v ključe v ala v r a - zne t ok o v e r azisk o v anja. S v ojih začetk o v v ar hi vu se r ada spominja. T ak o iz v emo, da je bil del delo vneg a časa name - njen študiju: spozna v anju zgodo vine ar hi vistik e, administr acije, ki se je čez st oletja spr eminjala, pr euče v anju pr a vnih vpr ašanj, zgodo vini s v oje - g a kr aja. T o je za ar hi vista ključno, saj mor a ta biti »zelo šir ok o odprt člo v ek«. Mnogokr at so na t er enu dobese dno r eše v ali gr adi v o pr ed uniče - njem. T o je bil tudi čas int enzi vne f aze r azv oja in etablir anja slo v ensk e ar hi v sk e str ok e. Izmed št e - vilnih vpr ašanj sta izst opali inger enca nad ar hi vi in po v ezanost ar hi v o v z ja vnostjo. V str oki so bila št e vilna nedod elana podr očja met odologij str o - k o vneg a dela, k ot so odbir anje gr adi v a, pr e vze - manje gr adi v a v ar hi v , v oden je e videnc, ur ejanje, popiso v anje in izdela v a pripomočk o v za upor abo t er upor aba ar hi v sk eg a gr adi v a. Ar hi vi niso ime - li niti splošneg a pr eg leda nad lastnim gr adi v om, obstajal je le en splošni popis, ki g a je pripr a vila Sk upnost ar hi v o v Slo v enije leta 1965. P or ajala so se št e vilna vpr ašanja v zv ezi z met odologijo njiho v e izdela v e in obja v o. Marija je bila del v seh Marija Hernja Masten (Foto: Osebni arhiv Marije Hernja Masten) 29 Letnik 47 (2024), št. 1 t eh dog ajanj, v sesk ozi se je deja vno ukv arjala tak o z vpr ašanji in t eža v ami iz ar hi v sk e znanosti k ot tudi s pr euče v anjem star ejšeg a ar hi v sk eg a gr adi v a in po - sledično zgodo vine območja, ki g a ar hi v pokri v a. Delala je za r estitucijo ar hi v sk eg a gr adi v a, kjer je opr a vila popiso v anje gr adi v a v Štajersk em deželn em ar hi vu sk upaj z dr . T onet om Ožingerjem, dr . Jo - žet om Mlinaričem in dr . P etr om P . Klasincem. Njen osebni stik s Štajerskim de - želnim ar hi v om v Gr adcu je omogočil pomoč v v ojni prizadet emu ar hi vu BiH, da so mu dosta vili ar hi v sk o opr emo. Za pr epozna vnost ar hi v a in njego v eg a dela je opr a vila pionirsk o delo, k o je u v edla str ok o vne og lede v Zgodo vinsk em ar hi vu na Ptuj u. V ečino delo vne do be je bil njena pog la vitna deja vnost skr b za star ejše ar hi v sk o gr adi v o. V okviru s v ojeg a znanstv eneg a dela, ki g a je pos v etila r azisk o - v anju star ejše zgodo vine ormošk o-ptujsk eg a območja, je izv edla št e vilna pr eda - v anja, k olokvije in znanstv ene simpozije. Med najpomembnejše pr ojekt e, ki jih je v odi la, spadata r azisk o v anje in obdela v a obeh ohr anjenih ptujskih statut o v (1376 in 1513), za k at er a so izdali tudi f ak simile. P od njenim v odstv om so na t emo ptujskih statut o v izv edli v eč znanstv enih simpozije v , izdali zbornik r az - pr a v in r azlične publik acije. R azisk ala je tudi pečat e in gr b mesta Ptuja, ptujsk e meščane, mestno hišo, njena zadnja obsežna r azisk a v a je bila pos v ečena zgo - do vini domini k ansk eg a samostana. Pr ed v sem k ot ur ed nica zbornik o v je sode - lo v ala s št e vilnimi društvi, osno vnošolcem, dijak om in študent om je pomag ala pri pripr a vi r azisk o v alnih in diplomskih nalog. Sesta vni del stik o v z ja vnostjo so bile tudi stalne in občasne r azsta v e, pri čemer je bila a vt orica ali je v timu sodelo v ala k ot soa vt orica. V letih 1996–1 998 je bila pr edsednica Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, ki je bilo pomemben člen v r azv oju ar hi v sk e str ok e in je ob s v ojih letnih zbor o v anjih obr a vna v alo v se vrst e str ok o vnih vpr ašanj. Njena prizade v anja so tudi v društvu str emela k pr epozna vnosti Slo v enije v mednar odnih ar hi v skih kr ogih. Na v eza - la je št e vilne stik e z drugimi, s sosednjimi ar hi v skimi društvi in z možnostmi v ključe v anja ADS v e vr opsk e pr ojekt e. Na r aznih tujih k ongr esih, k amor je bilo po v abljeno ADS, je pr edsta vila delo in r azv oj društv a (Darmstadt , Dr essden, Nurnber g, T rier , Z ug). V par lamentu v ložen no vi zak on o ar hi v sk em gr adi vu in o ar hi vih je bil v času njeneg a pr edsedo v anja pripr a v ljen za drugo br anje. Pr a v ta k o je bil spr ejet med nar odni k odek s etik e ar hi v arje v , ki je bil spr ejet na k onf er enci v P ekingu. Leta 1996 je na Ptuju or g anizir ala Mednar odni k olokvij »Delo vne sk upnosti sr ednjee vr opskih ar hi v skih društ e v na Ptuju«. Znana je bila tudi po t em, da je pripr a vila in v odila v sak oletno str ok o vno ek sk urzijo ADS, ki je zbližala k olege, sodela v ce in omogočila og lede tujih ar hi v o v na spr oščen in neur aden način (Š vica, Italija, Nemčija). Glede na v ečletno sodelo v anje, ki g a je imel Zgodo vinski ar hi v na Ptuju s Kasaškim klubom Ljut omer , je Marija Hernja Mast en na pobudo pr edsednik a kluba ob pomoči k olegice Nade Jur k o vič posta vila v Ljut omeru Muzej k asača Ljut omer . Zbr ala je nek aj tisoč dok ument o v in pr edmet o v pri r ejcih in ustv arila naj v ečjo zbir k o ar hi v skih vir o v za r ejo in t ekmo v alni šport k asače v na Slo v en - sk em. Sk upaj s k olegico Nado sta med let oma 2012 in 2015 ur edili ar hi v mino - ritsk eg a samostana in slo v ensk e minoritsk e pr o vince s v . Jožef a s sedežem na Ptuju. Njen izjemno bog at bibliogr af ski opus se še zmer aj dopolnjuje. Marija je soustano vit eljica društv a Ce sarsk o-kr alje vi Ptuj, ki ima poudar ek na bog ati sr e - dnje v eški zgodo vini Ptuja, v sklopu zgodo vinskih mest sodeluje pri prir editvi, imeno v ani Pr angerjada, v okviru društv a P oet o vio 69 se v ključuje v znanstv ena in str ok o vna spoznanja tujih in domačih pr eda v at elje v , str ok o vno sodeluje v tu - ristični prir editvi Rimskih iger , izbir a in oblik uje zgodo vinsk e osebnosti za prin - ce k arne v ala na ptujsk em k ur ent o v anju, ob 1950. obletnici prv e pisne omembe Ptuja je leta 2019 zasno v ala r azsta v o na pr ost em »Št e vilne podobe Ptuja«, de - ja vna je tudi k ot turistična v odnica. Za njeno delo jo je Mestna občina (MO) Ptuj nagr adila s priznanji za po - dr očje k ultur e, z oljenk o (1 994 in 2000) in v elik o oljenk o (2008). Leta 2013 30 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia je zar adi izjemnih dosežk o v pri ustv arjanju bog at eg a bibliogr af sk eg a opusa in zaslug pri pomenu, pr omoc iji in r azv oju MO Ptuj postala častna občank a mesta Ptuj. Naj v ečje priznanje za njeno delo je ned v omno Ašk er če v a nagr ada za let o 2020, ki jo je pr ejela za ži v ljenjsk o delo na podr očju v ar o v anja in ohr anjanja slo v ensk e ar hi v sk e dediščine t er posr edo v anja t e ja vnosti. Izpostavljena dela in dosežki: • H ernja Mast en, Marija: Urbarji gospoščine Hrastovec: 1555–1848. Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 1993. • H ernja Mast en, Marija: Vpisna knjiga meščanov mesta Ptuja: 1684–1917 . Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 1995. • H ernja Mast en, Marija; K os, Dušan; Milde, W olf g ang; Simič, Vladimir: Sta- tut mesta Ptuj 1376. Maribor: Umetniški k abinet Primo ž Pr emzl, Ljublja - na: Jože Moškrič, 1998. • H ernja Mast en, Marija; K os, Dušan; K o v ačič, Bine: Statut mesta Ptuja 1513. Ptuj: Zgodo vinski ar hi v; Ljubljana: Znanstv eno r azisk o v alni cent er Slo v ensk e ak ademije znanosti in umetnosti, 1999. • H ernja Mast en, Marija; Golec, Boris: Zapisnik duš – status animarum žu- pnije sv. Jurija na Ptuju za ožje mestno območje Ptuja za leta 1826, 1827 in 1835. Ptuj: Zgodo vinski ar hi v , 2021. 2. Prof. dr. Bogdan Kolar (a vt orji Nataša Car , T one Kr ampač, Blaž Otrin, Julijana Visočnik) Pr of. dr . Bogdan K olar , r ojen 16. maja 1954 v Celju, je v Rimu sprv a študir al t eologijo, po diplomi leta 1980 je študij nadalje v al na Filozof ski f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani. Diplomir al je leta 1984 iz zgodo vine in ang lešk eg a jezik a. Magistrski študij je leta 1994 nadgr adil z dokt or at om z naslo v om: »Delo Družbe s v . F r anči - šk a Salešk eg a na Slo v ensk em do leta 1945 s posebnim poudar k om na vzgojno - -izobr aže v alnih ustano v ah«. V letih od 1983 do 1997 je pouče v al na gimnaziji Že - limlje, leta 1987 je postal v odja Nadšk ofijsk eg a ar hi v a v Ljubljani (NŠ AL), ki g a je v odil do leta 2000. Leta 1994 je bil izv oljen za asist enta pri Kat edri za zgodo vino Cer kv e na T eološki f ak ult eti, kjer je bil od leta 2009 do upok ojitv e leta 2019 r edni pr of esor za zgodo vino Cer kv e. V študijsk em letu 2003–2004 je bil gostujoči pr e - da v at elj in r azisk o v alec v Združenih drža v ah Amerik e, in sicer na Gr adutat e The - ological Union, Ber k ele y , Calif ornia. P o vrnitvi je bil d v a mandata (2004–2008) dek an T eološk e f ak ult et e Uni v erze v Ljubljani, pr edst ojnik Inštituta za zgodo vino Cer kv e (2013–2019) in Kat edr e za zgodo vino Cer kv e (2009–2019). Bil je ur e - dnik zbir k e A cta E cclesiastica Slo v eniae (2013–2020). Od leta 2012 do leta 2016 je bil tudi član drža vne pr edmetne k omisije za splošno matur o za zgodo vino, v letih od 2011 do 2020 str ok o vnjak pri Nakvisu (Nacionalni agenciji za k ak o v ost v visok em šolstvu) in član Habilitacijsk e k omisije UL (2009–2013). Leta 2021 mu je Uni v erza v Ljubljani podelila naslo v zaslužneg a pr of esorja uni v erze. T emeljno podr očje zanimanja in dela pr of. K olarja je usmerjeno v r azi - sk o v anje manj znane in pogost o tudi pozabljene zgodo vine krščanstv a, tak o na domačih tleh k ak or tudi v osr ednji E vr opi, in slo v ensk eg a izseljenstv a v Zdru - ženih drža v ah Amerik e. V t ej luči g a poti pogost o v odij o v r azlične e vr opsk e in amerišk e ar hi v e, k at erih bog astv o r edno r azkri v a v št e vilnih znanstv enih r az - pr a v ah, ki jih obja v lja v r azličnih domačih in tujih publ ik acijah t er znanstv enih monogr afijah. V sist emu C OBISS ima vpisanih v eč k ot 700 bibliogr af skih enot . Merila SICRIS A g a u vrščajo med najboljše r azisk o v alce na podr očju humanistik e na Slo v ensk em. P oleg plodo vit eg a dela na podr očju zgodo vinopisja je pr of. dr . Bogdan K olar pomembno sooblik o v al r azv oj ar hi v sk e deja vnosti, pr ed v sem cer kv enih ar hi v o v in njiho v e umestitv e v slo v ensk o ar hi v sk o mr ežo. 31 Letnik 47 (2024), št. 1 Med let i 1987 in 2000 je bil v odja NŠ AL. V času njego v eg a v odenja je NŠ AL leta 1995 dobil no v e sodobne pr ost or e in se iz ut esnje nih pr ost or o v šk ofijsk e palače pr eselil na Kr ek o v tr g 1 v Ljubljani. V no vih pr ost orih so bile zagot o - v ljene odlične r azmer e za str ok o vno delo, za spr ejem obisk o v alce v in hr ambo ar hi v sk eg a gr adi v a. No vi skladiščni pr ost ori so bili ur ejeni po v seh str ok o vnih standar dih t er so omogočali v arstv o in hr ambo za v eč k ot 1.000 t . m. gr adi v a. No vi pr ost ori so pomenili tudi pomemben pr esk ok pri odprt osti ar hi v o v za upo - r abnik e, saj je bila na v oljo sodobna čitalnica z d v anajstimi mesti za obisk o v alce, čitalnica je bila namest o tr eh odprta v seh pet delo vnih dni v t ednu. V času v odenja NŠ AL je bil član in nat o pr edsednik S v eta za ar hi v e in cer - kv eno zgodo vino pri Slo v enski šk of o v ski k onf er enci (SŠK), ki bdi nad stanjem v seh cer kv enih ar hi v o v v drža vi. V času pr ehoda v demokr atično družbo je imel eno izmed ključnih v log v pogo v orih in pog ajanjih med SŠK t er Ministrstv om za k ultur o R epublik e Slo v enije, k at erih r ezultat je bil dogo v or , spr ejet 16. aprila 1993, ki sta g a podpisala pr edsednik SŠK Alojzij Šušta r in minist er za k ultur o Ser gij P elhan. 23. julija 1997 je bil v skladu z no vim Zak onom o ar hi vih in ar hi - v sk em gr adi vu podpisan no v spor azum. Dogo v or je potr dil v elik pomen cer kv enih ar hi v o v za slo v ensk o k ulturno dediščino t er določil merila za v arstv o, hr ambo, obdela v o in upor abo ar hi v sk e - g a gr adi v a. Do ločeno je bilo, da je gr adi v o v skladu z zak onodajo na v oljo za v se upor abnik e, določena so bila str ok o vna merila za ar hi v sk e dela v ce, medt em k o se je ministrstv o ob v ezalo, da bo krilo del str ošk o v plač zaposlenih in mat erial - nih str ošk o v . Dogo v or je pomenil dok ončno v ključit e v cer kv enih ar hi v o v v slo - v ensk o ar hi v sk o mr ežo in prispe v al k odličnemu sodel o v anju z ja vnimi ar hi vi. Prispe v al je tu di k d vigu str ok o vne r a vni zaposlenih, saj se je SŠK za v ezala, da bodo cer kv eni ar hi vi upošt e v ali drža vno zak onodajo v zv ezi z ar hi v sk o deja vno - stjo, k ar je pomenilo, da mor ajo imeti zaposleni ustr ezno izobr azbo in opr a v ljen str ok o vni izpit . Odigr al je tudi ključno v logo v dogo v oru med Vlado R epublik e Slo v enije, Ar hi v om R epublik e Slo v enije in SŠK o vr ačanju in hr ambi originalnih matičnih Blagoslov novih prostorov NŠAL na Krekovem trgu 1 v Ljubljani, 6. januar 1996 (Vir: NŠAL 107, fotografska zbirka, Petrič, P .) 32 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia knjig cer kv ene pr o v enience v NŠ AL, ki je bil sklenjen v letih 1993/94. S t em so se star ejše matične knjige iz Ar hi v a R epublik e Slo v enije po t erit orialnem na - čelu pr edale v sem tr em šk ofijskim ar hi v om, medt em k o so bile upr a vne enot e dolžne v se matične knjige, ki jih je v odila Kat olišk a cer k e v in k at erih vpis je bil star ejši od st o let , k ontinuir ano pr edajati šk ofijskim ar hi v om. P o t em dogo v oru so se f ondi v NŠ AL pomembno po v ečali in obog atili, pri čemer so bili ar hi visti dolžni opr a v ljati tudi nalogo ja vneg a servisa. P omemben je tudi njego v prispe v ek pri popularizaciji in obja vi ar hi v skih vir o v . Od leta 1999 napr ej v se do danes je član ur ednišk eg a odbor a Acta ecclesi- astica Sloveniae (AES), med let oma 2013 in 2020 je bil tudi njen g la vni ur ednik. AES je znanstv ena publik acija, k at er e g la vni namen je obja v a ar hi v skih vir o v , ki se nana šajo na zgodo vino Ce r kv e v Slo v eniji. Sk ozi leta je v t ej publik aciji obja vil v eč kr ajših obja v vir o v in eno samost ojno št e vilk o. Med let oma 1994 in 2001 je bil tudi član ur ednišk eg a odbor a r e vije Arhivi . Zar adi zaslug pri r azv oju cer kv enih ar hi v o v , zaslug za odlično po v eza v o med ja vnimi in cer kv eni ar hi vi t er obja v ar hi v skih vir o v g a je NŠ AL pr edlag ala za častneg a člana Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. Izpostavljena dela in dosežki: • Bogdan K olar: Cer k e v in izseljenstv o v letih pr ed prv o s v et o vno v ojno. V : Viri 3 (1990), str . 92–98. • Bogdan K olar: V : Gosp oda zaupam: Iz zapisov nadškofa Antona Vovka . Lju - bljana: Družina, 2000. • Bogdan K olar: Slovenian Priests and Priests of Slovenian Descent in the Catholic Communities of California. San F r ancisco: E ducational and Dr a - matic Club Slo v enia, 2004. • Bogdan K olar: T eološ k a f ak ult eta – del Uni v erze v Ljubljani. Visok a t eo - lošk a šola na R ak o vnik u. V : Teološki študij na Slovenskem. Vloga teoloških izobraževalnih ustanov v slovenski zgodovini pri oblikovanju visokošolske- ga izobraževalnega sistema. Acta ecclesiastica Sloveniae 32 (2010), str . 121–197, 329–349. • Bogdan K olar: Misijonska hiša pri Sv. Jožefu nad Celjem. Kronika ustanove od 1852 do 1925. Acta ecclesiastica Sloveniae 35 (2013). 3. Meta Matijevič (a vt or Mitja Sadek) Meta Matije vič se je r odila 25. januarja 1951 v ljubljanski družini K uščer , ki jo je kr asilo neobičajno na v dušenje nad znanostjo. Njen ded je bil znameni - ti slo v enski zo olog in malak olog Ljude vit K uščer , po k at er em je poimeno v anih v eč vrs t polže v , mehk užce v in drugih ži v ali, ki jih je omenjeni odkril zlasti v podzemnem s v etu, medt em k o je bil oče Dušan dolgoletni pr of esor geologije na F ak ult eti za nar a v oslo vje in t ehnologijo Uni v erze v Ljubljani. Kljub močni nar a v oslo vni tr adiciji v dru žini se je po k ončani Gimnaziji P oljane odločila za humanistik o t er leta 1975 diplomir ala iz zgodo vine in umetnostne zgodo vine na Filozof ski f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani. T ak oj po diplomi je našla zaposlit e v v Ar hi vu R epublik e Slo v enije. Za men - t orja ji je bil dodeljen Iv an Nemanič, začetnik sist ematičneg a dela s filmsk o k ul - turno dediščino. V elik o se je ukv arjala tudi s star ejšim ar hi v skim gr adi v om. P o tr eh letih jo je ži v ljenjsk a pot v odila v No v o mest o, kjer sta z možem, umetno - stnim zgodo vinarjem Jožef om, dobila zaposlit e v v Dolenjsk em muzeju. V muze - ju je tak oj pr e vzela k ust odiat za k ulturno zgodo vino in s v oje delo usmerila zlasti v vzposta v ljan je in ur ejanje str ok o vne dok umentacije t er r esta vrir anje ogr ože - nih muzealij. Zelo se je ang ažir ala pri pripr a vi r azsta v e o železarni na Dv oru, ki jo je leta 1980 pripr a vila sk upaj z Matijo Žar gijem iz Nar odneg a muzeja Slo v e - 33 Letnik 47 (2024), št. 1 nije. P o osmih letih muzejsk eg a dela se je vrnila k ar hi vistiki, ki ji je bila na neki način usojena in v erjetno tudi bolj pisana na k ožo k ot muzealstv o. Leta 19 86 je namr eč izk ori stila priložnost in se pridružila tričlansk emu k olekti vu Enot e za Do - lenjsk o in Belo kr ajino No v o mest o Zgodo vinsk e - g a ar hi v a Ljubljana, ki je t edaj delo v ala v t esnih pr ost orih pritličja prv otne gimnazijsk e sta v be v sr edišču No v eg a mesta. Ekipo so takr at sesta - v ljali v odja enot e Zor k a Skr abl, ar hi vist Mar k o P olenšek in ar hi v ski t ehnik Marjan P enca. Kmalu po prihodu v ar hi v je opr a vila str o - k o vni izpit iz ar hi v sk e deja vnosti. Na delo vnem mestu ar hi vis tk e se je Meta Matije vič najbolj pos v etila star ejšim ar hi v skim f ondom, ki jih je pogost o našla celo v rinfuzn em stanju. Delo z ar - hi v skim gr adi v om je bilo nasploh njena naj v ečja str ast . Neutrudno je isk ala najboljše možne r eši - tv e pri odločanju o načinu ur editv e f ondo v , zlasti g lede vpr ašanja prv otne ur editv e. Pri št e vilnih f ondih je mor ala v skladu z načelom pr o v enien - ce najpr ej dodeliti napačno r azvrščeno gr adi v o k ustr eznim f ondom. Od v seg a začetk a je zago - v arjala r a v ensk o popiso v anje z logično v sebinsk o struktur o. P opisi njenih f ondo v so natančni, v se - binsk o bog ati, zaneslji vi in pr ed v sem pr eg ledni, česar si želi sleherni upor abnik ar hi v sk eg a gr a - di v a. Pri t em je tr eba omeniti, da se je nemščine, ki se je v šoli ni učila, in r a vno tak o pisane gotice priučila k ar sama med nešt etimi ur ami brsk anja po dok umentih. V elik o truda je v ložila v ur edit e v in popis f onda Mestna občina No v o mest o, ki ob - seg a gr adi v o mesta od leta 1621 napr ej, t or ej v te »ostanke mestnega arhiva, brez reda nagomi- ljene «, k ak or je po og ledu podstr ešja no v omešk e - g a r ot o vža še pr ed drugo s v et o vno v ojno zapisal zgodo vinar Jank o Jar c. K er se je dolgoletni ma - lomarni hr ambi k asneje prid ružilo še nestr ok o v - no r azvrščanje t eg a gr adi v a med št e vilne f onde, zlasti v času, k o je bilo t o gr adi v o v muzeju, je mor ala najpr ej v se r azsejano gr adi v o zbr ati pod eno str eho. V po v eza vi s t em f ondom je v ečkr at opozorila na v elik o str ok o vno napak o ob usta - na v ljanju no v omešk e enot e ar hi v a leta 1973, k o so najstar ejše ar hi v alije, zlasti no v omešk e me - stne listine, ostale v Dolenjsk em muzeju. P oleg omenjeneg a popisa je tr eba izposta viti še nek aj njenih izvrstn ih pripomočk o v za upor abo, ki jih imajo danes na v oljo upor abniki gr adi v a f ondo v Okr ožni ur ad No v o mest o, Gimnazija No v o me - st o, Da v čna upr a v a No v o mest o, Nar odna čitalni - ca No v o mest o in Gr egorič Jože. Pr ed upok ojitvi - jo se je zelo za vzet o ukv arjala z gr adi v om star e zemljišk e knjige znotr aj f onda Okr ajno sodišče No v o mest o, ki je po njeni zaslugi sedaj izvrstno popisano. Meta Matijevič (Foto: Osebni arhiv Mete Matijevič) 34 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Meta Matije vič je bila deja vna tudi v Ar hi v sk em društv u Slo v enije, ki mu je pr edsedo v ala med leti 1992 in 1994. V t em času se je ang ažir ala zlasti pri or - g anizaciji XV . zbor o v anja ar hi v skih dela v ce v Slo v enije v No vi Gorici (1993) t er str ok o vnih ek sk urzij na Dunaj (1992) in Nizozemsk o (1993). Med ur ejanjem ar hi v sk eg a gr adi v a je pogost o nalet ela na zanimi v o pr oblematik o, ki je ni pustila pri miru, dokler je ni podr obneje r azisk ala. T ak o so nastajali št e vilni članki s po - dr očja lok alne zgodo vine in ar hi vistik e, ki jih je najr aje obja v ljala v R asti, Kr oni - ki in Ar hi vih. K o je med ur ejanjem f onda Mestna občina No v o mest o nalet ela na bog at o gr adi v o o pr ebi v alcih mesta in njiho vih hišah, je v njej začela zor eti ideja o znanstv eni obdela vi t e t ematik e. Leta 2007 je naposled izšla monogr afija, ki ned v omno sodi v sam vr h zgodo vinopisja, ki je doslej pr euče v alo No v o mest o. V knjigi Novomeške hiše in ljudje je r azisk ala zgodo vino no v omeških hiš in nji - ho vih lastnik o v s poudar k om na obdobju od sr edine 18. do sr edine 19. st oletja, pri čemer je k atalog hiš posta vila v širši upr a vni, ur ba nistični, gospodarski in demogr af ski k ont ek st dolenjsk e pr est olnice. Ob t em je o vr g la ali posta vila pod vpr ašaj št e vilne tr hle, a tr do vr atne tr ditv e in int erpr etacije o no v omeški zgodo - vini. Meta Mat ije vič se je na ta način podpisala pod chef-d'oeuvre , h k at er emu se bodo vr ačale še gener acije prihodnjih r azisk o v alce v zgodo vine No v eg a mesta. V elik o vr ednost t eg a dela je na v sezadnje pr epoznala tudi str ok a, saj je leta 2008 zanj pr ejela Ašk er če v o priznanje. Le dobri d v e leti pr ed upok ojitvijo so Met o Matije vič našli popolnoma no vi izzi vi. Leta 2008 je pr e vzela v odenje no v omešk e enot e in s t em tudi skr b za v arno hr ambo gr adi v a. Slab e pr ost orsk e r azmer e v enoti so jo zelo bolele, zla - sti zar adi dolgoletnih pr aznih obljub in fig v žepih odloče v alce v . Nepozabna je bila njena izv edba ar hi v sk eg a k oledar čk a za let o 2009, ki je z neprikrit o ir onijo in spr a v o dozo humorja prik azo v al kla vrno stanje ar hi v skih pr ost or o v na grm - sk em gr adu. Slabi pogoji za delo in hr ambo gr adi v a so no v omešk o enot o sicer spr emljali že od v seg a začetk a, in k o se je ar hi v iz tr eh neprimernih dislocir a - nih skla dišč leta 1995 začel seliti v gr ad Grm, je v se k azalo, da so k ončno prišli boljši časi. K o je bil leta 20 09 na ar hi v sk em gr adi vu v gr ajskih depojih odkrit v elik izbruh plesni, je bilo tr eba gr adi v o čim pr ej pr eseliti v ustr eznejše pr ost o - r e. V si zaposleni v enoti so se pod njenim v odstv om v naslednjem letu po v sem usmerili v r eše v anje t e pr oblematik e, da bi lahk o v no v o najeti depo pr eselili v se ogr oženo gr adi v o. Meta Mat ije vič je skr bno v odila r eše v alno ak cijo, ki so jo spr e - mljale obsežne menja v e ok užene t ehnične opr eme, spr otno ur ejanje gr adi v a in izdelo v anje zasilnih seznamo v pri nepopisanem gr adi vu. Pri t em nam je bila k ot edina gospa v družbi mlajših moških k olego v pri pr enašanju šk at el, čiščenju t er drugih umazanih in fizično napornih delih v edno za vzor . Ob selitvi je pr e vzela še eno, nič manj zaht e vno nalogo. K er so se v samo d v eh letih upok ojili v si trije ar hi visti iz enot e, je mor ala k ot zadnja iz star e g ar de pr e vzeti v logo ment orice mlajšim ar hi vist om in zagot o viti k ontinuit et o str ok o v - neg a dela v enoti. V endar njena traditio lampadis ni bila zgolj suhoparno pr ena - šanje znanja, t em v eč bolj prik az poziti vneg a odnosa do gr adi v a in do ar hi v sk eg a poslanstv a nasploh. Za pripr a vnik a, ki se v s v etu ar hi v o v na začetk u pr a viloma počuti nek olik o izgubljen, so bili dr agoceni zlasti št e vilni pogo v ori, za k at er e si je v edno r ada vzela čas. R azpr a v e o ar hi vistiki, zgodo vinopisju in še marsičem je v edno začinil njen kritični pog led na stv ari, ki bi se v ečini ut egnile zdeti ne - pr oblematične. Izpostavljena dela in dosežki: • Novomeške hiše in ljudje: s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja. Ljubljana: Zgodo vinski ar hi v Ljubljana, 2007. • Dokumenti iz zgodovine novomeške gimnazije 1746–1946: razstava Zgodo- vinskega arhiva Ljubljana, Enote za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto . No v o mest o: Gimnazija No v o mest o, 1996. • Napad kmet o v na fr ancosk e v ojak e v No v em mestu leta 1809. V : Kronika, 35 Letnik 47 (2024), št. 1 časopis za slovensko krajevno zgodovino 46 (1998), št . 3, str . 42–46. • Junaštv o, ki g a ni bilo: ponar edek o no v o - meški zgodo vini leta 1809. V : Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vpraša- nja 11 (2000), št . 2, str . 149–155. • Železar na kneza A uersper g a na Dv oru sr e - di 19. st oletja . V : Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja 2(1991), št . 4, str . 409–416. 4. Emica Ogrizek (a vt or Boštjan Zajšek) Na sla vnostni ak ademiji ob 70. obletnici Ar hi v sk eg a dr uštv a Slo v enije je postala častna članica društv a tudi Emica Ogrizek. Dolg a leta je bila znana po s v ojem bog at em str ok o vnem znanju na podr očju upr a v ljanja ar hi v sk eg a gr a - di v a pr a v osod nih ustv arjalc e v . R ojena je bila leta 1952, osno vno šolo je k ončala v F r amu in se leta 1966 vpisala na Prv o gimnazijo v Mariboru. P o opr a v ljeni maturi leta 1970 se je vpisala na Fi - lozof sk o f ak ult et o Uni v erze v Ljubljani, kjer je študir ala zgod o vino in soc iologijo. Diplomir ala je leta 1975 in si tak o prido bila nazi v pr of esori - ce zgodo vine in sociologije. Na začetk u službene poti je pouče v ala na t edanji Sr ednji pedagoški šoli v Mariboru (danes T r etja gimnazija Mari - bor). V P okr ajinsk em ar hi vu Maribor se je za - poslila leta 19 86 in bila tam do upok ojitv e leta 2012 na delo vnem mestu ar hi vistk e, zadolžene za podr očje pr a v osodja. Str ok o vni izpit iz ar hi - v sk e deja vnos ti je opr a vila leta 1989, leta 1996 je pridobila nazi v višje ar hi vistk e, medt em k o je bila od leta 2002 ar hi v sk a s v et o v alk a. Gla vni t emi njeneg a str ok o vneg a dela sta bili zgodo vina institucij s podr očja pr a v osodja in pr oblematik a pr edpiso v ustv arjalce v v zv e - zi z v arstv om dok umentarneg a in ar hi v sk eg a gr adi v a ozir oma (ne)skladnosti njiho vih pr ed - piso v z ar hi v sk o zak onodajo. Pripr a vila je v eč ar hi v skih r azsta v in r azsta vnih k atalogo v t er znanstv enih in str ok o vnih člank o v s podr očja upr a v ljanja gr adi v a pr a v osodja, njeno delo se je dotik alo tudi drugih podr očij. Prv a ar hi v sk a r azsta v a, pri k at eri je sodelo v ala, je bila odprta aprila 1987 pod naslo v om Jugoslovanski španski borci 1936–1941 , sk or aj ist očasno je pot ek ala še razstava Majniška deklaracija in deklaracijsko gi- banje, ki jo je pripr a vila sk upaj z Ant ošo Lesk o v - cem, takr at že star ost o slo v ensk e in mariborsk e ar hi vistik e. Obdobja r azpadanja habsburšk e monar hije in nastajanja jugoslo v ansk e drža v e so se dotik ale tudi njene r azsta v e Vloga Rudolfa Emica Ogrizek, arhivska svetovalka (Vir: Elektronski arhiv Pokrajinskega arhiva Maribor) 36 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Maistra v prevratnih dogodkih na Štajerskem (1988), Koroški plebiscit v gradivu Pokrajinskega arhiva Maribor (1990), Koroški plebiscit leta 1920 v sodnih in žu- pnijskih arhivih (1994, ob odprtju Enot e P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor za K o - r ošk o, sk upaj z Marijanom Ger dejem) in Vojne zgodbe iz sodnega arhiva: prva svetovna vojna v arhivskem gradivu Okrožnega sodišča Maribor (2001). Ar hi - v sk o gr adi v o iz časa druge s v et o vne v ojne je pr edsta v ljala njena r azsta v a Ma- ribor 1941–1945 (odprta junija 1988). P oleg t eg a je pripr a vila še nek aj drugih r azsta v in r azsta vnih k atalogo v: Odsevi reformacijskega gibanja v dokumentih Arhiva SRS (1987), Arhivski dokumenti o življenju in delu Antona Martina Slom- ška (1991, sk upaj z Ant onom Ožingerjem), Lendava skozi stoletja (1992, sk u - paj z Lesk o v cem), Ob 130 letnici delavnic južne železnice (1992, sk upaj z Mitjo Ist eničem), Ruše skozi stoletja (1992), Mesto Maribor pred pol stoletja: odmevi v arhivskem gradivu (1995, sk upaj s Suzano Čeh, Sabino Lešnik, z Leopoldom Mik cem A v beršk om in s Sla vico T o v šak) t er Državni tožilec v Mariboru, tisk in cenzura 1898–1941 (2001). Izšli sta tudi d v e str ok o vni monogr afiji, pri k at erih je Emica Ogrizek sode - lo v ala k ot soa vt orica: Zemljiške knjige gospoščin ter magistratov mest in trgov v Pokrajinskem arhivu Maribor (1989) t er Brezno in Podvelka: bogata zgodovina dveh majhnih krajev (2012). K ot samost ojna a vt orica se je podpisala pod str ok o vne monogr afije, ki so bile izdane v okviru serije publik acij Inventarji P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor – gr e za in v entarje ar hi v skih f ondo v , ki so se izk azali k ot zelo dr agoceni isk al - ni pripomočki za r azisk o v alce in ostale upor abnik e ar hi v sk eg a gr adi v a pr a v o - sodja. V letih 2005 in 2006 sta tak o izšla d v a zv ezk a z naslo v om Sodni register Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941 , oba – k ot je zapisala a vt orica – »dajeta ... vrsto koristnih podatkov, ki kažejo na kontinuiteto, nastanek in delovanja posa- meznih tipov zadrug in razvojni cikel trgovskih in drugih delniških družb oziroma gospodarskih podjetij «. 1 V prv em zv ezk u je bil pr edsta v ljen zadružni r egist er in v dr ugem tr go v ski r egist er sodišča – v obeh primerih je bilo listinsk o gr adi v o (sodni spisi) po v ezano z ustr eznimi e videncami (sodnimi r egistri), t emu sta bili dodani še kr aje vno in imensk o k azalo. Za omenjena in v entarja je Metk a Buk o - šek iz Zgodo vinsk eg a ar hi v a Celje v r e viji Arhivi zapisala , da gr e za »bogato gra- divo, ki je pomembno za preučevanje gospodarske in socialne zgodovine «. 2 Na - slednji in v entar Emice Ogriz ek, ki se pr a v tak o nanaša na f ond Okr ožno sodišče Maribor 1898–1941 in je izvrst en vir za pr euče v anje gospodarsk e zgodo vine, je izšel leta 2008 z naslo v om Stečaji in prisilne poravnave izven stečaja v gradivu Okrožnega sodišča Maribor 1898–1941 . T ak o k ot za pr edhodnik a v elja tudi za ta in v entar ocena Metk e Buk oš ek: »Predvsem pa je pomembna avtoričina povezava med registri zaradi lažjega pretoka podatkov, saj bo težavno delo raziskovalcev v marsičem prihranjeno. Zato pospremimo inventar z dobro mislijo, da bo podlaga vrsti raziskovalnih del, ki bodo nastajala v prihodnjih letih. « 3 Leta 2010 je Emi - ca Ogrizek izd ala še in v entar z naslo v om Tiskovne zadeve Državnega tožilstva Maribor: 1898–1941 . Gr e za pr eg led tisk o vnih zade v mariborsk eg a drža vneg a t ožilstv a (pr ed t em drža vneg a pr a v dništv a) v obdobju d v eh r azličnih pr a v oso - dnih sist emo v – a v strijsk eg a in jugoslo v ansk eg a. K ot je v pr edsta vitvi publik a - cije t ed aj zapisal Boštjan Zajšek (P okr ajinski ar hi v Maribor), gr e za pomemben prispe v ek k r azume v anju delo v anja drža vnih t ožilst e v na našem ozemlju: »Na podlagi cenzuriranih člankov, listov ali drugih publikacij lahko toliko bolj cenimo medijsko svobodo in svobodo govora. Cenzurirane, prepovedane tiskovine v gra- 1 Ogrizek, Emica: Sodni r egist er Okr ožneg a sodišča Maribor 1898 –1941. V : Inventarji , zv . 12/2. Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2005–2006, str . 3. 2 Buk ošek, Met k a: Emica Ogrize k, In v entar sodneg a r egistr a okr ožneg a sodišča Maribor 1898– 1941. V : Arhivi 29 (2006), št . 1, str . 196. 3 Pr a v tam. 37 Letnik 47 (2024), št. 1 divu državnega tožilstva so unikum, saj jih večina ni prišla v javnost in jih torej drugje ne moremo najti. « 4 V letih 1990 in 2009 je P okr ajinski ar hi v Maribor izdal Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Maribor . Pri obeh je Emica Ogrizek sesta vila pr eg led f ondo v in zbir k s podr očja pr a v osodja, za v odn ik iz leta 2009 je t emu dodala še hist oriat e posameznih ustv arjalce v ar hi v sk eg a gr adi v a in oris zgodo - vinsk eg a r azv oja posameznih v ej pr a v osodja. Na pod r očju medar hi v sk eg a str ok o vneg a sodelo v anja je bila Emica Ogri - zek med drugim v ključena v r azisk o v alni pr ojekt Arhivistika , ki se je k ončal leta 1996 z obja v o zaključneg a por očila o r ezultatih izv edenih r azisk a v . Omeniti je tr eba tudi njeno sodelo v anje pri leta 2000 obja v ljenem zbornik u – prir očnik u za str ok o vno obdela v o ar hi v sk eg a gr adi v a s podr očja pr a v osodja Pravo – zgodo- vina – arhivi , za k at er eg a je pripr a vila članek Sodstv o v letih 1848–1918. P oleg t eg a je v okviru medar hi v sk e delo vne sk upine za pr a v osodje pomag ala oblik o - v ati sk upna na v odila za odbir anje ar hi v sk eg a gr adi v a iz dok umentarneg a gr adi - v a pr a v osodnih ustv arjalce v . Znanstv enih in str ok o vnih člank o v izpod per esa Emice Ogrizek t er njenih pr edsta vit e v na k onf er encah je pr e v eč, da bi jih lahk o v se t emeljit o pr edsta vili g lede na t o, da je za ta članek na v oljo omejen obseg. Zat o bodo omenjeni le nek at eri. Na okr og li mizi Arhivi in zgodovinopisje okt obr a 2001 na Ptuju je za - go v arjala stališče, da je kljub v se v ečjemu r azv oju inf or macijsk e t ehnologije pri delu v ar hi vih pr etir ano tr di ti, da bo ar hi vista-zgodo vinarja v kr atk em popolno - ma zamenjal ar hi vist-inf ormatik ali r ačunalniški str ok o vnjak: »Sicer sodim, da moramo biti zelo odprti do vseh novosti, ki jih prinaša mo- derna tehnologija, vendar pa bo zgodovinar v arhivu po mojem mnenju še potreben in koristen, dokler bo obstajalo načelo provenience. Tudi sodobni dokumenti imajo namreč svojega ustvarjalca, ki ga moramo poznati. Po- znati moramo sodobne institucije, njihovo morebitno povezavo s prejšnjimi. To pa je pravzaprav temeljno znanje vseh arhivistov .« K ot je opozorila, je prv a nalo g a ar hi vist o v , »da skrbimo za arhivsko gradivo. Vča- sih pa se prelevimo v zgodovinarje tudi tako, da opozorimo na določeno gradivo in ga s tem na nek način odpremo. « P oudarila je, da mor ajo ar hi visti delati neod - visno od zgodo vinopisja in ne, da ar hi vistik a v elja le za pomožno zgodo vinsk o v edo. »Kaj pravzaprav mislim pri tem? Zelo pomembno je, da smo arhivi in arhivi- sti, ko odločamo o valorizaciji tako ustvarjalcev kot arhivskega gradiva, res samostojni, osredotočeni samo na ustvarjalce in samo na gradivo. Na pri- mer: koliko informacij nam ponuja gradivo, kakšna je vrednost dokumentov za kulturno dediščino, ali so to enkratni pojavi, ali se podvajajo ..., tako kot se moramo pravzaprav naučiti že za vsak strokovni izpit, ne pa, da mislimo, kaj konkretno bi danes potrebovalo zgodovinopisje. Če se oziramo na to, kaj potrebuje zgodovinopisje, in si rečemo, saj teh in teh dokumentov ni potreb- no hraniti, saj nihče že dolgo ali nikoli ni vprašal po njih, bomo napravili veliko škodo .« Za v edala se je tudi, da gr e pri popiso v anju ar hi v sk eg a gr adi v a za a vt orsk o delo popiso v alce v in da so zat o zgodo vinarji, »ki se s popisom fonda srečajo, dolžni, ne glede na to, ali je bil objavljen ali ne, upoštevati, da je avtor historiata fonda arhivist-zgodovinar, in če črpajo podatke iz njega, ga morajo v svojih delih tudi 4 Zajšek, Boštja n: Emica Ogrizek: Tisk o vne zade v e drža vneg a t ož ilstv a Maribor 1898–1941. V : Arhivi 34 (2011), št . 2, str . 165. 38 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia citirati «. 5 Čepr a v je po njenem mnenju za označe v anje ar hi v o v k ot »spomino v nar oda« ozir oma »spomino v člo v eštv a« v v eliki meri zaslužno pr a v zgodo vino - pisje, je dodala: »Danes se uporaba arhivskega gradiva širi preko meja zgodovi- nopisja. Mislim, da to koristi tudi zgodovinopisju .« 6 V s v ojem dolgoletnem str ok o vnem delu je Emica Ogrize k popisala na de - settisoče ar hi v skih enot gr adi v a. Že leta 1993 je v Arhivih r azložila s v ojo met odo popiso v anja gr adi v a sodstv a: »Arhivske enote so oblikovane tako, da je praviloma 1 sodni spis ena arhivska enota, pri predsedstvenih spisih pa ena, s posebno števil- ko označena predsedstvena zadeva za 1 leto .« 7 Najbrž je pr a v zar adi v elik eg a ob - seg a ar hi v sk eg a dela z gr adi v om Emica Ogrizek sk ozi leta doseg la visok o r a v en znanja o značilnostih poslo v anja pr a v osodnih ustv arjalce v in bila zat o nad v se k orist en sogo v ornik za v sak og ar , ki je potr ebo v al inf ormacije v zv ezi z zgodo - vinskim r azv ojem pr a v osodja ali njego vim gr adi v om. Že pr ed d v ema desetletje - ma je opozarj ala na t eža v o centr alno v odenih inf ormatizir anih baz podatk o v , s k at er o se spopadajo sedanji člani Medar hi v sk e delo vne sk upine za pr a v osodje: »Gre za vprašanje načela provenience, osnovnega načela, po katerem se morajo ravnati arhivi ... Problem je v tem, da so okrajna in okrožna sodišča, ki so pristojna za zemljiško knjigo in sodni register, v pristojnosti regional- nih arhivov, njim predajajo gradivo, ki ima značaj arhivskega gradiva, po 30 letih, oziroma, ko v glavnem izgubi dokumentarni pomen. Predajalo bi se naj spisovno gradivo skupaj z evidencami. Evidence pa so centralne. « Smiselno r ešit e v za neskladja med ar hi v skimi str ok o vnimi smernicami in dru - gimi podr očnimi pr edpisi je videla v v ključitvi ar hi v sk e zak onodaje v pr edpi - se g lede upr a v ljanja z dok umentarnim gr adi v om pri ustv arjalcih: »Če jih bodo ustvarjalci imeli v svojih predpisih, bo to le še ukrep več za zaščito arhivskega gra- diva pred prevzemom v arhiv. « 8 Pr a v tak o je opozarjala, da pr a v osodni ustv arjal - ci drug ače pr esojajo pomembnost gr adi v a k ot ar hi v sk a str ok a: »Za sodišča bo npr. pomembnejša zadeva odvisna od višine zagrožene ali izrečene kazni, velikosti zapuščine ali zaplenjenega imetja, vrednosti spora v pravdnih zadevah. Za arhive je pomembna sporočilna vrednost gradiva, ki ni nujno največja v najhujših kazen- skih zadevah ali povezana z velikostjo premoženja .« 9 Zat o je menila, da bi tudi ustv arjalcem »pri njihovi skrbi za lastno dokumentarno in arhivsko gradivo ko- ristilo, če bi več vedeli o tem, kaj se dogaja z njihovim gradivom, ko pride v arhiv; kdo ga uporablja, kaj uporabniki iščejo v njem in kaj lahko iz podatkov, ki jih naj- dejo, ustvarijo v znanstvenih, publicističnih in drugih delih. « 10 P ozdr a vila je mo - žnosti, ki jih inf ormacijsk a t ehnologija nudi ar hi v sk emu str ok o vnemu delu, še zlasti v zv ezi s podr obnejšim popiso v anjem gr adi v a in poizv edo v anjem po njem, z lažjim isk anjem inf ormaci j o ustv arjalcih in s k omunik acijo z njimi. V endar se je za v edala, da v se t o prinaša tudi ne v arnosti v zv ezi z v arstv om podatk o v . 5 Okr og la miza Ar hi vi in zgodo vinopisje Ptuj, 17. okt ober 2001. V : Arhivi , 2001, letnik 24, št . 2, str . 72. 6 Ogrizek, Emica: Zgodo vinar v ar hi vu. V : Arhivi in uporabniki; Arhivi in zgodovinopisje (ur . Mi - r an Kaf ol, Mija Mr a v lja, Andr ej Nar ed). [Ljubljana]: Ar hi v sk o društv o Slo v enije, 2001, str . 47. 7 Ogrizek, Emica: Ar hi v sk o gr adi v o sodišč in ja vnih t ožilst e v na območju P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor . V : Arhivi 16 (1993) , št . 1, str . 19. 8 Ogrizek, Emica: Nastajanje ar hi v sk eg a gr adi v a pri sodobnem poslo v anju pr a v osodnih or g a - no v . V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike . Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2003, str . 18. 9 Ogrizek, Emica: K omunik acija med ar hi vi in ustv arjalci na podr očju pr a v osodja – ner ešeni pr oblemi in poti do njiho v e pr emostitv e. V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elek- tronskega arhiviranja: zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, do- kumentalistike in informatike . Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2002, str . 57. 10 Pr a v tam, str . 63. 39 Letnik 47 (2024), št. 1 »Vsi arhivisti, posebej pa še arhivisti, zadolženi za pravosodje, ... smo dol- žni upoštevati določila o varstvu osebnih podatkov, ki so v sodnih spisih še posebej občutljive narave. To smo morali upoštevati že pri odločanju o objavah popisov in inventarjev pri klasičnem popisovanju in vrsto rezulta- tov svojega dela pustiti le za interno uporabo. Pred začetkom popisovanja z novim računalniškim programom, po zagotovitvi tehničnih možnosti za dostop podatkov, po svetovnem spletu ali kako drugače, bomo morali imeti zagotovila, da bodo podatki, ki jih je potrebno varovati, še naprej ostali le za interno uporabo. « 11 Deja vna je bil a tudi v Ar hi v sk em društvu Slo v enije. P oleg že omenjenih prispe v k o v na zbor o v anjih in člank o v v r e viji Arhivi naj na v edemo še deja vnost v društv enih or g anih in delo vnih t elesih: bila je članica izvršneg a odbor a, člani - ca K omisije za Ašk er če v e nagr ade in priznanja t er članica častneg a r azsodišča. Ob v seh dosežkih na službenem podr očju v elja pri Emici Ogrizek omeni - ti še njeno str ast do petja. Bila je članica pe v sk eg a zbor a P okr ajinsk eg a ar hi v a Maribor , bolj znana je po nast opanju v v ok alni sk upini Kresnice . Sk upina je leta 2020 pr azno v ala 30-letnico obst oja in imela naslednje let o sla vnostni k oncert v mariborski d v or ani Union. T ak o je o k oncertu por očalo časopisje: »Njihov reper- toar je po vsebini zelo pester, od ljubezenskih, vojaških, pivskih, obrednih, veselih do žalostnih pesmi. V petju uživajo, saj vedo, da ohranjajo pomemben del sloven- ske kulturne dediščine. Vsako leto pripravijo vsaj en koncert, na katerega povabijo kakšnega glasbenega gosta in ki vedno napolni dvorano Union. « 12 5. Dr. Zdenka Radminič Bonin (a vt or Jan Cotič) Dr . Zdenk a R adminič Bonin, r ojena 26. f ebruarja 1960 v No v em mestu, je 2. de cembr a 1982 diplomir ala na Filozof ski f ak ult eti v Ljubljani, na Oddel - k u za zgodo vino. Od leta 19 95 je bila zaposlena v P okr ajinsk em ar hi vu K oper k ot ar hi vistk a za star ejše obdobje. Zadolžena je bila za gr adi v o upr a v e do leta 1945, osebne in družinsk e f onde t er zbir k e. Na podr očju ar hi v sk e deja vnosti je pr e vzela, ur edila in popisala gr adi v o v eč deset f ondo v in zbir k t er pripr a vila v eč in v entarje v , k ot je npr . Inventar Zbirke listin v Pokrajinskem arhivu Koper 1348–1776 . Zar adi s v oje star osti in spor očilnosti listine pr edsta v ljajo edinstv en pomen za zgod o vino in str ok a jim v selej namenja posebno skr b. Ar hi vi, ki hr ani - jo listine, jih v ečinoma št ejejo med s v oje naj v ečje dr agocenosti. V ečina listin, ki jih hr ani P okr ajinski ar hi v K oper , je zar adi s v oje star osti in slabše ohr anjenosti t ežk o ber lji v a v celoti. Dr . Zd enk a R. Bonin je z det ekti v sk o natančnim zbir anjem dr obce v listinam po vrnila njiho v v sebinski k ont ek st . Sk upaj z dr . Debor ah R ogozn ico sta pripr a vili in v entarja z naslo v oma Rod- bina Gravisi, inventar fonda v Pokrajinskem arhivu Koper (1440–1933) in Il casato Gravisi, inventario del fondo nell' Archivio regionale di Capodistria (1440–1933) . Na 200 . obletn ico smrti eneg a izmed pomembnejših člano v družine, Gir olama Gr a visija (1720–1812, erudit , ar heolog in filolog), sta leta 2012 luč s v eta za - g ledala omenjena in v entarja v slo v ensk em in italijansk em jezik u, ki služita k ot sodobnejša pripomočk a, da je celot en f ond omenjene r odbine postal dost open 11 Ogrizek, Emica: Nastajanje ar hi v sk eg a gr adi v a pri sodobnem poslo v anju pr a v osodnih or g a - no v . V : Tehnični in vsebinski problemi klasičnega in elektronskega arhiviranja: zbornik referatov dopolnilnega izobraževanja s področij arhivistike, dokumentalistike in informatike . Maribor: P okr ajinski ar hi v , 2003, str . 19. 12 30 let sk upine Kr esnice: »Skr bno ohr anjamo r epert oar ljudskih pesmi«. V : Večer , 11. 12. 2021. Doseg lji v o na: https://v ecer .com/g lasba/30-let- sk upine-kr esnice-s kr bno-ohr anja mo-r eper - t oar-ljudskih-pesmi-10262244 (dost op: 28. 3. 2024). 40 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia tudi šir ši ja vnosti. R odbini Gr a visije v , ki izvir a iz T osk ane, sta bila zar adi lojalnosti Beneški r epu - bliki leta 1440 podeljena f e v d in mar kizat v Pie - tr apilosi. Vklju čeni so bili v k oprski mestni s v et , medt em k o so njeni člani v benešk em obdobju in k asneje opr a v ljali pomembne lok alne in drža vne funk cije. Ar hi v ski f ond, ki obseg a obdobje med let oma 1440 in 1933, poleg lastneg a družinsk e - g a gr adi v a obseg a tudi vrst o dok ument o v , ki se nanašajo na k oprsk o k omuno in celotno benešk o Istr o. Gr adi v o je posebej pomembno, k er je gr a - di v o star e k oprsk e k omune bilo leta 1944 odpe - ljano v Benetk e. Med njena pomembnejša dela, pri čemer se je poleg a vt orstv a izk azal a tudi v v logi ur edni - ce, sodi jo tudi r azni v odniki in in v entarji, k ot so: Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega arhiva Koper, Voda – vir življenja, Napoleon in njegova uprava ob vzhodnem Jadranu in na ozemlju vzho- dnih Alp 1806–1814 in št e vilni drugi. Pripr a vila je tudi v eč t ematskih r azsta v (npr . Življenje v Kopru v času beneške republike, Koper na starih razgle- dnicah, Koprski samostan svete Klare, Zgodbe sto- letij, v soavtorstvu pa še razstave Koprska pisna dediščina: od hrambe javnih dokumentov do ure- ditve zgodovinskega arhiva; Cona B Svobodnega tržaškega ozemlja: gospodarsko in socialno življe- nje (1947–1954); Arhivi – zakladnice spomina ). Na znanstv enor azisk o v alnem podr očju se je ukv arjala z zgodo vino Istr e v benešk em obdo - bju. K ot r azisk o v alk a je sodelo v ala v v eč medna - r odnih pr ojektih (Podeželje in mesto na Primor- skem: družbena, gospodarska in pravna razmerja med starim redom in modernizacijo; Socialnode- mografska podoba Istre v novem veku; Uporniške preživetvene strategije na Slovenskem; 16–19. sto- letje ), deja vno se je udeleže v ala domačih in med - nar odnih znanstv enih in str ok o vnih k onf er enc (Samostanski redovi v Kopru / Monastic orders in Koper, Koper 2010; Sledi usnjarske dejavnosti v obalnih mestih, Šoštanj 2011; Skrb za najdenč- ke in sirote v Kopru od 16. stoletja do konca prve svetovne vojne, Rogla 2012; Delovanje koprskih solin v obdobju Beneške republike, Pazin - Pulj 2013; Prehrana v koprskem samostanu sv. Klare ob koncu 18. stoletja, Ljubljana 2014; Samostani v Kopru v obdobju Beneške republike, Poreč 2015 ), obja v ljala je znanstv ene in str ok o vne člank e v domačih in v tujih r e vijah. Na F ak ult eti za huma - nistične študije Uni v erze na Primorsk em (napr ej UP FHŠ) je 22 . decembr a 2009 uspešno zago v ar - jala dokt orsk o disertacijo Bratovščine v severoza- hodni Istri v obdobju Beneške republike (ment or r ed. pr of. dr . Dar k o Dar o v ec), ki je leta 2011 izšla v knjiž ni obliki. Slednje je izjemno pomembno za pozna v anje zgodo vine Istr e in Slo v ensk eg a Dr. Zdenka Radminič Bonin (Foto: osebni arhiv dr. Zdenke Radminič Bonin) 41 Letnik 47 (2024), št. 1 primorja. Delo je nastalo na osno vi pr euče v anja ar hi v skih vir o v , ki jih hr anijo P okr ajinski ar hi v K oper , Šk ofijski ar hi v K oper in župnijski ar hi vi obalnih mest t er drž a vni in cer kv eni ar hi vi hrv ašk e Istr e, Dalmacije in se v er o vzhodne Italije (Benetk e, T rst). V delu so obr a vna v ane tak o k oprsk e k ot tudi pir ansk e in izolsk e br at o v ščine, medt em k o je podr obneje os v etljeno delo v anje posameznih k opr - skih mestnih br at o v ščin in špitala s v . Nazarija. Laične br at o v ščine, ki so sicer člane v prvi vr sti pripr a v ljal e na posmrtno ži v ljenje, so bile močno vpet e v druž - beno, zlasti gospodarsk o in k ulturno ži v ljenje t edanje dobe. Njiho v o delo v anje je vpli v alo na gospodarsk o dog ajanje istrskih mest in podeželja. Njen zadnji znanstv eni opus t emelji na »trilogiji« na t emo o pr ehr ani v sr ednje v eški in no v o v eški k uhinji v se v er ozahodni Istri in njenem zaledju. Med leti 201 8 in 2021 je P okr ajinski ar hi v K oper prist opil k sodelo v anju s P okr a - jinskim muzejem K oper pri pripr a vi t ematsk e r azsta v e Kulinarična Slovenija: Kuhinja z možnarjem in tolkačem . Pr ojekt , ki g a je že na začetk u zaznamo v al odst op k oprsk eg a muzeja zar adi zaplet o v pri dogo v orih o gost o v anju r azsta v e tržašk eg a mes tneg a muzeja, se je odr azil v izdaji tr eh samost ojnih a vt oričinih publik acij za ar hi v: Koprski samostan svete Klare: Življenje v samostanu in izdatki za nakup živil za prehrano redovnic in drugih prebivalk samostana ob koncu 18. stoletja iz leta 2018, Delovanje koprskih dobrodelnih ustanov: prehrana otrok v vrtcu in sirotišnici ter bolnikov v bolnišnici v 19. stoletju iz leta 2019 in Prehrana v Kopru in na njegovem podeželju od antike do konca 19. stoletja iz leta 2021. Cilj pr ojekta je bil ugot o viti, k ak o je v r azličnih zgodo vinskih obdobjih nar a vni pr o - st or vpli v al na oblik o v anje pr ehr ambnih na v ad pr ebi v alstv a, in r azisk ati tist e značilnosti pr ehr anje v anja, ki danes tv orijo del k ulturne identit et e t eg a t erit ori - ja in pomemben element njego v e pr epozna vnosti. Delo ar hi vist o v in sodelo v anje z ar hi vi je popularizir ala tudi drug ače. Na UP FHŠ , kjer je bila s sklepom Senata UP FHŠ z dne 26. okt obr a 2006, št . 0921- 81/06, izv oljena v nazi v asist entk a za podr očje zgodo vine, je najpr ej v odila v aje pri pr edmetu Ar hi vistik a, muzeologija in k onserv at or stv o, medt em k o je od izv olitv e v pedagoški nazi v docentk a za zgodo vino dne 6. decembr a 2010, št . 06141-96/10, k ot ena izmed nosilk opr a v ljala v se s v oje ob v eznosti pri omenje - nem pr edmetu (pr eda v anja in v aje). Deja vno je de lo v ala tudi na str ok o vnem podr očju. Bila je članica v eč k o - misij (npr: za str ok o vne nazi v e na podr očju v arstv a ar hi v sk eg a gr adi v a, za r esti - tucijo pri Ministrstvu za notr anje zade v e R S, za Ašk er če v e nagr ade in Ašk er če v a priznanja, za str ok o vne izpit e za ar hi v sk o deja vnost), ur ednišk eg a odbor a r e vije Arhivi in odgo v orna ur edni ca zbir k e Viri. Dodatno se je izobr aže v ala na str o - k o vnih seminarjih in uspos abljanjih, ki jih or g anizir ajo Ministrstv o za k ultur o R S, Ar hi v sk o društv o Slo v enije, Ar hi v R epublik e Slo v enije in drug a stano v sk a združenja. K ot v ečletna ur ednica zbir k e Viri , ki jo izdaja Ar hi v sk o društv o Slo v enije, in člani ca Izvr šneg a odbor a društv a je spodbujala r azv oj ar hi vistik e in drugih deja vnosti s podr očja v arstv a in pr ouče v anja ar hi v sk eg a gr adi v a. Njeno poklic - no pot so zaznamo v ale pri vr ženost do poslanstv a ar hi vistik e, str ok o vna natanč - nost in r azisk o v alna odličnost , ki bodo tr ajno ostale zabeležene v njenih št e vil - nih znanstv enih in str ok o vnih publik acijah. 6. Jurij Rosa (a vt orica Alek sandr a P a v šič Milost) Osno vno šolo je obisk o v al v letih 1962 do 1970, prv e štiri r azr ede v P od - nanosu, nat o v Vipa vi. Maturir al je leta 1974 na Gimnaziji V eno Pilon v Ajdo - v ščini. Ist o let o se je vpisal na Filozof sk o f ak ult et o v Ljubljani, smer zgodo vina in sociologija, kjer je leta 1979 diplomir al. Januarja 1980 se je zaposlil v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici in tam do - 42 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia brih 40 let opr a v ljal naloge ar hi vista, zadolženeg a za ar hi v sk o gr adi v o upr a vnih or g ano v in nek at e - rih ja vnih služb iz obdobja po letu 1945 t er dru - št e v in zv ez društ e v . Opr a v ljal je tudi pedagošk o deja vnost ar hi v a in skr bel za stik e s cer kv enimi ustano v ami g lede njiho v eg a ar hi v sk eg a gr adi v a. Sodelo v al je tak o r ek oč pri v seh ar hi v skih opr a vilih. V elik o pozornosti je pos v ečal stik om z ustv arjalci ar hi v sk eg a gr adi v a. T rudil se je pri njih vzbuditi za v est o pomenu dok umentarneg a in v njem v sebo v aneg a ar hi v sk eg a gr adi v a t er jih pripr a viti k odbir anju in izr očitvi ar hi v sk eg a gr adi v a ar hi vu, k ar pogost o ni bilo lahk o. Opr a vil je v elik o pr e vz emo v gr adi v a. Da jih je lahk o izpe - ljal, je pogost o mor al v ar hi v skih skladiščih, ki so bila v klet eh ali na podstr eš jih, ar hi v sk o gr adi v o iz dok umenta rneg a gr adi v a odbir ati k ar sam. Pri kr aje vnih sk upnostih in dru štvih je bilo t o tak o r ek oč pr a vilo. Ni se izogibal še tak o t ežkim po - gojem dela, če je bilo tr eba ar hi v sk o gr adi v o r e - šiti pr ed pošk odbami ali uničenjem. V ar hi vu je pr ecej časa namenil ur ejanju in popiso v anju ar - hi v sk eg a gr adi v a, tak o tist eg a, ki je bilo pr e vzet o na no v o, k ot oneg a, ki je prišlo v ar hi v že ob nje - go vi ustano vitvi. Zelo si je prizade v al, da bi bilo čim v eč gr adi v a čim pr ej dost opneg a za upor abo, da bi obstajal v saj osno vni r azvid nad gr adi v om, da bi bilo lepo ur ejeno in t ehnično opr emljeno. Skr bi za k ulturno dediščino je pos v etil tudi v elik o pr ost eg a časa. Ur edil je ar hi v e nek a - t erih kr aje vnih društ e v in kr aje vno župnijsk o knjižnico. Delo z upor ab niki gr adi v a ni bilo neposr e - dno v njego v em delokr ogu, a v endar so se tak o sodela v k e v ar hi v ski čitalnici k ot upor abniki sami zelo pogost o obr ačali nanj (z osebnimi sti - ki, v t elef onskih pogo v orih, stikih po elektr onski in klasi čni pošti). V eljal je za zakladnico znanja o zgodo vini in ar hi v sk em gr adi vu. V ečkr at je dobil pošt o od neznanih ljudi in se čudil, k ak o so izv e - deli zanj. V ečji del s v oje delo vne dobe je bil v ar hi - vu del sk upine, ki je opr a v ljala izobr aže v anja in pr eizk use znanja za uslužbence, ki pri ustv arjal - cih upr a v ljajo dok umentarno gr adi v o, a tudi del sk upine »ar hi vist o v pedagogo v «. V obeh v log ah je bil pri slušat eljih dobr o spr ejet , saj je znal v se - bino podajati zanimi v o, v časih tudi zelo duho vi - t o. Nek aj let je bil tudi član ur ednišk eg a odbor a str ok o vneg a g lasila Ar hi vi. Prispe v al je nek aj r azisk o v alnih študij o dok umentarnem in ar hi v sk em gr adi vu posame - znih ustv arjalce v gr adi v a t er pr edsta vit e v ar hi - v skih f ondo v . Nek at er e je pr edsta vil na ar hi v skih zbor o v anjih, druge je pripr a vil le za obja v o v str ok o vnih g lasilih. Izposta vimo naslednje: Jurij Rosa v novogoriškem arhivu nagovarja sodelavce ob upokojitvi leta 2021 (Foto: Pokrajinski arhiv v Novi Gorici) 43 Letnik 47 (2024), št. 1 • Ar hi v sk a pr oblematik a gr adi v a za v odo v za v arstv o nar a vne in k ulturne dediščine (1985), • V r edno t enje dok umentarneg a gr adi v a kr aje vnih s k upnosti (1987), • P edagošk a deja vnost v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gor ici (1990), • Ar hi v sk o gr adi v o kr aje vnih ljudskih odbor o v – vir za pr euče v anje lok alne zgodo vine (1991), • Ar hi v sk a zapuščina kl uba st arih goriških študent o v (19 96), • V ipa v sk a ar hi v sk a dediščina v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici (1997), • Brišk a ar hi v sk a dediš čina v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici (2013), • Ar hi v ski f ond »k oso v elo v ce v « v P okr ajinsk em ar hi vu v No vi Gorici (2018), • Ar hi v ski f ond »v odop i v ce v « v no v ogorišk em pokr ajinsk em ar hi vu (2019). Sodelo v al je pri pripr a v ah v odnik o v po f ondih in zbir k ah ar hi v sk eg a gr a - di v a P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici, bil je tudi del sk upine, ki je pripr a v ljala v odnik po ar hi v skih f ondih in zbir k ah v ja vnih ar hi vih v Slo v eniji, ki je bil eden od v odnik o v v zbir ki v odnik o v za v se takr atne r epublik e v Jugosla viji. Skr ajšano smo mu r ekli k ar zv ezni v odnik. Sam ali v sode lo v anju s sodela v k ami je pripr a vil v eč r azsta v in k atalogo v zanje. Izposta vimo nek at er e: • Zgr adili bomo No v o Gorico. R azsta v a dok ument o v o pripr a v ah in začetnih delih izgr adnje No v e Gorice v letih 1947 in 1948 (1988), • No v a oblast – no v a imena. Dok umenti o pr eimeno v anjih naših kr aje v v letih 1948-1955 (1993), • Na solk ansk em polju je r aslo mest o - 50 let No v e Gorice: 50 (naj)star ejših posamičnih ja vnih sta v b v mestu No v a Gorica, zgr ajenih od leta 1948 da - lje (1998), • Slo v ensk a pomlad na Gorišk em 1987-1991. Izbr ano gr adi v o iz ar hi v skih f ondo v in zbir k P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici (2001), • V ink o V odopi v ec, 187 8-195 2 – r azsta v a ob 60-letnici smrti duho vnik a in g lasbenik a (2012), • Dolg a pot do kr ajše cest e – r azsta v a izbr anih dok ument o v ob 30. obletnici odprtja sabotinsk e cest e (2015), • »F rnaž a«, mes t o v malem – r azsta v a ob 70. obletnici mesta No v a Gorica (2017). P ogost o se je odzv al tudi na r azna po v abila za pripr a v o str ok o vnih član - k o v s podr očja zgodo vine, zlasti lok alne, za pr edsta vitv e na simpozijih ali za obja v o v r azličnih zbornikih. Pisal je o por očanju slo v ens kih časopiso v na Gorišk em o cer kv enih zade - v ah in o učit eljiščih med obema v ojnama. Za čas po k oncu druge s v et o vne v ojne je pripr a vil r azpr a v e o upr a vno-t erit orialnih ur editv ah, o cer kv eni deja vnosti v ar hi v skih dok umentih oblastnih or g ano v , o naspr ot o v anjih no vi k omunistič - ni oblasti, o k ulturnih podobah v Ajdo v ščini – Šturjah. V eč r azisk a v in obja v je namenil društv om in ljubit eljski k ulturi v posameznih kr aje vnih ok oljih na Go - rišk em. Njego vi članki so v v eliki meri nastajali na osno vi ar hi v sk eg a gr adi v a Domoznanstv o je njego v a v elik a ljubezen. Sodelo v al je pri pripr a vi v eč kr aje vnih in t ematskih zbor nik o v , medt em k o je bil pri pripr a vi zbornik a o do - mačem kr aju g la vna gonilna sila. Zgodo vini s v ojeg a kr aja je nasploh pos v ečal v elik o pozornosti. Pisal je o poimeno v anjih kr aja Šentvid - P odnanos, o kr aje v - nem dr uštv enem ži v ljenju (zlasti o pe v ski deja vnosti) in knjižničarstvu, kr a - je vni k ulturni dediščini, posameznih vidikih delo v anja kr aje vnih cer kv enih sk upnosti, r ad je pisal o nastank u slo v ensk e drža vne himne in njeni po v eza vi z do mačim kr ajem. Pr ecej se je pos v ečal r azisk a v am po v ojnih poboje v , pr a vno d v omlji vih pr oceso v in drugih nepr a vilnosti na območju občin Ajdo v ščina in Vi - pa v a. Nazadnje je k ot upok ojenec prispe v al obšir en spominski zapis v zbornik u ob 50-letnici P okr ajinsk eg a ar hi v a v No vi Gorici. 44 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia Izposta vimo nek aj publik acij, pri k at erih je pustil v elik pečat: • Občinska središča v obdobju 1814–1961 na območju sedanjih občin Ajdo- vščina, Nova Gorica in Tolmin . No v a Gorica: P okr ajinski ar hi v ski muzej, 1991. • Št. Vid – Podnanos – zbornik prispevkov o kraju in njegovi zgodovini . No v a Gorica: P okr ajinski ar hi v , 1996. • Mešani pevski zbor »Stanko Premrl« Podnanos: 20 let . P odnanos: Mešani pe v ski zbor »Stank o Pr emr l«, 1997. • Primorska poje – 30 let: [zbornik ob 30-letnici revije 1970–1999 in ob 30-le- tnici delovanja Zveze pevskih zborov] . Ajdo v ščina: Z v eza pe v skih zbor o v Primorsk e, 1999. • Občina Miren - Kostanjevica 1994–2004: zbornik občine ob 10-letnici . Mi - r en: Občina, 2004. • Za dom in rod – v spomin na dogodek v Prvačini na dan sv. Cirila in Metoda, 5. julija 1920 . Prv ačina: Kr aje vna sk upnost; P okr ajinski ar hi v v No vi Gori - ci, 2006. • Pod varstvom sv. Frančiška Ksaverija: župnija Lozice v času in podobah . Ljubljana: Ž upnijski za v od Dr a v lje, 2006. • Grgarski zbornik . Gr g ar: Kr aje vna sk upnost: T uris tično društv o, 2009. • Iztrgano iz spomina: zbornik prispevkov o Bukovici in Volčji Dragi . Buk o vi - ca: Kr aje vna sk upnost Buk o vica - V olčja Dr ag a, 2017. • Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku za- hodne Banjške planote . K oper: Znanstv eno-r azisk o v alno sr edišče, Založba Annales ZR S, 2018. • Vesela Goriška: zbornik o ljubiteljski kulturi . No v a Gorica: Z v eza k ulturnih društ e v , 2019. P os v ečal se je tudi pr edsta vitv am pomembnih osebnosti iz primorsk eg a ok olja – k ot pisec besedil, pr eda v at elj, sodela v ec pri pripr a vi str ok o vnih pos v e - t o v , ur ednik al i sour ednik publik acij: o Matiji V ert o v cu, Rihar du Dolencu, Stank u Pr emr lu, F r anu Žgurju, Iv anu R udolfu, V alentinu Staniču, Andr eju P a v lici, P etru Med v eščk u, Vi nk u V odopi v cu, Joži Lo vr enčiču, Mihaelu T or ošu, Alojzu K ocijan - čiču, Otmarju Črnilog arju, Mar k u V uk u. Obsežnejši in pomembnejši delež je v lo - žil pri naslednjih r azpr a v ah in publik acijah: • V alenti n Stani č v ja vnem spominu (1996, 2009). • Premrlov zbornik . Ljub ljana: Družina, 1996. • Alojz K ocjančič v Cir ilmet odijsk em društvu k at oliških duho vnik o v in v Slo v ensk em duho vnišk em društvu (2003). • Fran Žgur – vipavski slavček . P odr ag a: Ž upnija, 2007. • Marko Vuk, 1947-2004: spominska slovesnost na Mirenskem Gradu, 24. 11. 2007 . Gorica: Zadrug a Gorišk a Mohorje v a, 2010. • Otmar Črnilogar – človek mnogih talentov. Celje: C eljsk a Mohorje v a druž - ba: Društv o Mohorje v a družba, 2013 in 2019. Sicer bi še lahk o našt e v ala, a naj bo do v olj. Pripo v ed o 40-letnem delu Jurija R ose v ar hi v ski službi bom zaključila z naslednjimi besedami: zagot o v o je v slo v enskih ar hi vih bilo in še v edno je v elik o pridnih, delu pr edanih ar hi vist o v , v endar je zagot o v o malo takih, ki bi se skr bi za k ulturn o dediščino pr edajali s t olik šnim čustv enim zanosom, k ot je t o počel naš Jurij, in bi t o s v oje občut enje znali ob v saki priložnosti tudi primerno ubesediti. 45 Letnik 47 (2024), št. 1 7. Red. prof. dr. Jedert Vodopivevc Tomažič (a vt orica Anja Pr ops) Jedert V odopi v ec, r ojena leta 1953 v P o - st ojni, je leta 1972 maturir al a na Gimnaziji K oper . Še ist eg a leta se je vpisala na F ak ult et o za k emijo in k emijsk o t ehnologijo smer or g ansk a k emija Uni v erze v Ljubljani (UL). P o diplomski nalogi z naslo v om Študij sinteze in uporabe reagentov, ve- zanih na polimerne nosilce v organski sintezi se je kmalu po zaposlitvi v Ar hi vu R S v int er discipli - narni po v eza vi z r esta vr at orsk o specialk o Ak a - demije za lik o vno umetnost in oblik o v anje (UL) vpisala na magistrski študij k emijsk e t ehnologije na F ak ult eti nar a v oslo vje in t ehnologijo. Študij je zaklj učila z magistrsk o nalogo Uporabnost ne- katerih sintetičnih polimerov pri konserviranju in restavriranju kulturne dediščine na papirju , ki jo je uspešno zago v arjala 15. no v embr a 1988. Ok - t obr a 1999 je dokt orir ala na Oddelk u za umetno - stno zgodo vino – smer k onserv at orstv o Filozof - sk e f ak ult et e (UL) z disertac ijo Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah – soodvisnost s konservatorskimi in restavratorskimi posegi . Z zapos litvijo v Ar hi vu R epublik e Slo v enije (AR S) je s v ojo ži v ljenjsk o pot pos v etila zaščiti ar - hi v sk eg a gr adi v a in drugih pr edmet o v k ulturne dediščine iz papirja in per g amenta. Od leta 1992 do leta 2019, k o je v odila Cen t er za k onservir anje in r esta vrir anje pri AR S, se je sk ozi multidiscipli - nar en prist op, ki združuje r azisk o v anje, str ok o v - no izpolnje v anje in pedagošk o delo, oblik o v al k olekti v izk ušenih k onserv at or k -r esta vr at or k, ki v sak odne vno prispe v ajo k ohr anjanju ar hi v sk eg a gr adi v a na drža vni r a vni. V es čas s v oje zaposlitv e v AR S se je pos v e - čala pedagošk emu delu na podr očju k onservir a - nja in r esta vrir anja gr adi v a na papirju in per g a - mentu, saj t o vrstneg a izobr aže v anja v Slo v eniji ni bilo. Še danes je deja vno v ključena v pr oces iz - obr aže v anja na podr očju mat erialneg a v ar o v anja in k onservir anja ar hi v sk eg a gr adi v a, saj pr eda v a na samost ojni visok ošolski izobr aže v alni usta - no vi Alma Ma t er E ur opea, smer ar hi vistik a. Na Oddelk u za bibliot ek arstv o Filozof sk e f ak ult et e (UL) je pr eda v ala pr edmet Zaščita in k onservir a - nje knj ižničneg a gr adi v a. Od leta 1999 je bila na Oddelk u za r esta vr at orstv o Ak ademije za lik o v - no umetnost (UL) v ključena v podiplomski študij r esta vr at orstv a gr adi v a na papirju in per g amen - tu. V okviru Ar hi v sk eg a centr a za str ok o vni r a - zv oj je v odila seminarje na podr očju mat erialne - g a v ar o v anja in k onservir anja ar hi v sk eg a gr adi v a in sode lo v ala k ot izpr aše v al k a pri str ok o vnih iz - pitih iz ar hi vistik e za pr edmet V ar o v anje in zašči - Dr. Jedert Vodopivec Tomažič (Foto: Igor Modic) 46 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia ta ar hi v sk eg a gr adi v a. P oleg t eg a je bila članica sk upne k omisije Ministrstv a za k ultur o R S za nazi v s v etnik t er k omisije Ministrstv a za k ultur o R S za str ok o vne izpit e in nazi v e za podr očje r esta vr at orstv a, bila je izpr aše v alk a pri str ok o vnih izpitih za podr očje k onservi r anja in r esta vrir anja pisne in lik o vne dediščine na papirju in per g amentu t er ment orica in soment orica št e vilnim pripr a vnik om. Z znanstv eno in s str ok o vno ja vnostjo je delila nujnost mat erialneg a v ar o - v anja. K ot r azisk o v alk a je so delo v ala v pr ojektih Inštitu ta za celulozo in papir v Ljubljani na podr očju r azisk a v o vzr okih star anja papirja. V letih 1991 do 1994 je bila v ključe na v znanstv eno-r azisk o v alni pr ojekt »R azisk a v a mehanizmo v star anja papirja«, v letih 1994 do 1999 je sodelo v ala pri aplik ati vnem pr ojektu » T r ajnost papirja in k art ona«. Leta 2003 je or g anizir ala mednar odni simpozij: »R azsta v ljanje ar hi v sk eg a in knjižničneg a gr adi v a t er lik o vnih del na papirju – Standar di mat erialneg a v ar o v anja« t er bila ur ednica ist oimensk eg a d v ojezične - g a zbornik a, kjer je sodelo v alo šest domačih in 16 tujih a vt orje v . Bila je pobudni - ca in v odja pr ojekta »R azmer e v ar hi v skih depojih«, v k at er eg a so bili v ključeni v si slo v enski ar hi vi. Delni r ezultati so bili pr edsta v ljeni na pos v et o v anjih v V e - lenju leta 2007 in R adencih leta 2008. Leta 2009 je soor g anizir ala pos v et o v anje Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. Mednar odno je sodelo v ala v str ok o vnih or g anizacijah, k omisijah, na se - minarjih in k onf er encah. V sklopu K omit eja za pr e v enti vno zaščit o ar hi v sk eg a gr adi v a v zmernih klimatsk ih pogojih, ki deluje v okviru Mednar odneg a ar hi - v sk eg a s v eta (ICA/CPTE), je leta 2003 sodelo v ala z E vr opsk o k omisijo za dost op in pr ese rv acijo (ECP A). V mandatnem obdobju 1989 do 1991 je bila dopisna čla - nica k omit eja za k onserv acijo pri mednar odnem ar hi v sk em s v etu (ICA/C CR). V mandatnem obdobju 1996 do 2000 je bila imeno v ana za r edno članico k omit eja za mat erialno v ar o v anje ar hi v sk eg a gr adi v a pri Mednar odnem ar hi v sk em s v etu (ICA/CPR). V mandatnem obdobju 2000 do 2004 je bila pr edlag ana in pono vno izv oljena v K omit e za pr e v enti vno zaščit o ar hi v sk eg a gr adi v a v zmernih klimat - skih pogojih, ki deluje v okviru Mednar odneg a ar hi v sk eg a s v eta (ICA/CPTE). V letih 2003–2 006 je k oor dinir ala delo vno sk upino za or g ansk e mat eria - le, ki je r azisk o v ala r azgr adne pr ocese, k or ozijo in vr emensk e vpli v e v znanstv e - no-t ehnološki sk upini EU C OS T A ction G8 W G3 na pr ojektu »Nedestrukti vne analize in t estne met ode na muzejskih objektih / Non-d estructi v e Anal y sis and T esting of Museum Objects«. V obdobju 2008 do 2012 je bila članica izvršneg a odbor a k onserv at orje v -r esta vr at orje v nacionalnih ar hi v o v EU . R ed. pr of. dr . Jedert V odopi v ec T omažič je s s v ojim int enzi vnim str ok o v - nim delom vnesla no v polet str ok o vnemu in znanstv eno-r azisk o v alnemu pri - st opu na podr očju hr ambe, r azisk o v anja t er k onservir anja-r esta vrir anja de - diščine na papirju in per g amentu v ar hi vih, knjižnicah, muzejih in sor odnih ustano v ah. Z neposr ednim ang ažir anjem ji je uspelo d vigniti r a v en str ok e, ki je primer lji v a s s v et o vno r a vnijo. O str ok o vnem in znanstv enem delu priča tudi njena bog ata bibliogr afija. V sist emu Cobiss je e videntir anih v eč k ot 400 vpiso v , od znanstv enih in str ok o vnih člank o v , prispe v k o v na k onf er encah, simpozijih in pos v et o v anjih do monogr af sk e publik acije in r aznih pog la vij v monogr af skih publik acijah, ki jim je bila nemalokr at tudi ur ednica ali sour ednica. Leta 2009 je pr ejela nagr ado Mir k a Šubica za ži v ljenjsk o delo v k onserv at orsk o-r esta vr a - t orski str oki. Leta 2018 je pr ejela T rubarje v o priznanje , ki g a podeljuje NUK za pomembne prispe v k e k ohr anjanju nacionalne pisne k ulturne dediščine. Leta 2024 je bila na pr edlog član o v društv a imeno v ana za častno članico Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije. O njeni neizm erni pr edanosti ohr anjanju bog astv a ar hi v o v priča njena obsežna bibliogr afija, ki jo je zelo t ežk o po vzeti v nek aj t očk ah. Na t em mestu zat o izposta v ljamo dosežk e, ki so imeli ozir oma imajo v elik vpli v na r azv oj in pr epozna vnost k onserv at or sk o-r esta vr at orsk e str ok e, ki je neločlji v o vpeta v delo v anje ar hi v o v , ar hi v sk o str ok o in ek sist enco ar hi v sk eg a gr adi v a. 47 Letnik 47 (2024), št. 1 Izpostavljena dela in dosežki: Dr . Jede rt V od opi v ec T omažič je bila pobudnica in sod ela v k a v pr ojektu r azv oja in izdela v e tr ajno obst ojneg a papirja in k art ona, ki ustr eza zaht e v am standar da za tr ajnost in obst ojnost (ISO 11108). T a se upor ablja k ot nosilec za zapis dok ument o v tr ajne vr ednosti, za zaščit o gr adi v a v ar hi vih, knjižnicah, mu - zejih, g alerijah t er v post opkih k onservir anja in r esta vr ir anja. R ezultat dolgole - tneg a r azisk o v alneg a sodelo v anja z Inštitut om za celulozo in papir je slo v ensk a pr oizv odnja tr ajnostneg a papirja in k art ona. Kazalnik njeneg a za v edanja pomembnosti r azv oja str ok e, popularizacije ar hi v sk e k ultu rne dediščine in mednar odneg a sodelo v anja so bili dogodki ob jubilejnih obeležjih Centr a za k onservir anje in r esta vrir anje (CKR) v AR S. Ti so bili pod v odst v om dr . Jeder t V odopi v ec T omažič v edno po v ezani s str ok o vnim mednar odnim sodelo v anjem: • 40. obl etnica CKR: r azsta v a s k atalogom Zapis in podoba in mednar odni simpozij z izidom zbornik a Konserviranje in restavriranje knjig in papirja , • 50. obletnica CKR: r azsta v a P olst oletja, int er disci plinarni pos v et Svetloba in kulturna dediščina t er zbornik Polstoletja, • 60. obletnica CKR: r azsta v a in zbornik Konserviranje knjig in papirja 2 . Med leti 2007 –2009 je v od ila v sedrža vni ar hi v ski pr ojekt o stanju ar hi - v skih depoje v , v k at er em so po enotni met odologiji na podlagi desetih deja v - nik o v tv eg anja pr eg ledali stanje v depojskih enotah nacionalneg a, v seh šestih r egionalnih, tr eh ja vnih in tr eh cer kv enih ar hi vih. Leta 2009 je izšla tudi publi - k acija Arhivski depoji v Sloveniji , v k at eri so pr edsta v ljeni r ezultati ugota v ljanja tv eg anj v slo v enskih depoji h. Ar hi v ski depoji so t emelj ar hi v a, medt em k o so g la vna njiho v a pr oblematik a neustr ezni klimatski pogoji in pr enatrpanost skla - dišč. Z mednar odnim udejstv o v anjem, s članstv om v r azličnih r azisk o v alnih sk upinah in or g anizacijah t er z or g anizacijo mednar odnih simpozije v tak o doma k ot v tujini je dr . Jedert V odopi v ec T omažič, ob sodelo v anju in pr edanosti sodela v k v CKR, uspela slo v ensk o k onserv at orsk o str ok o, ki skr bi za ar hi v sk o gr adi v o, d vigniti na s v et o vno r a v en. Na t em mestu lahk o izposta vimo seminar - je, pos v ečene k onservir anju in r esta vrir anju lik o vne dediščine t er ar hi v sk eg a gr adi v a na papirju in per g amentu pod v odstv om Karmen Rinesi Čor ak iz Rima, in sklop seminarje v , pos v ečenih knjižnim v eza v am pod v odstv om pr of. Chri - st opherja Clar k sona iz Oxf or da. Leta 20 00 izda na knjig a Vezave srednjeveških rokopisov: Strukturne prvine in njihov razvoj , ki je bila najpr ej zapisana k ot njena dokt orsk a diser tacija, je pomemben mejnik na podr očju r azisk o v anja knjižnih v eza v v Slo v eniji in med - nar odno. Knjižne v eza v e so v s v etu še r azmer oma slab o r azisk o v ano podr očje, zat o knjig a lahk o služi k ot str ok o vno v odilo pri k onservir anju in r esta vrir anju sr ednje v eških knjižnih v eza v . Priloga 1: SEZNAM ČASTNIH ČLANOV DRUŠTVA • 1983: dr . P a v le Blazni k, dr . Bogo Gr af enauer , dr . Iv o Mur k o, dr . Božo Ot or e - pec, dr . Ser gij Vilf an, dr . F r an Z witt er , • 1984: J ank o Jar c, • 1989: M ajda Smole, • 1991: d r . V asilij Melik , • 1996: E ma Umek, • 2000: A lek sander Vid ečnik, • 2004: dr . Jože Mlinar ič, Ma rija Oblak Čarni, P et er Ribnik ar , mag. Milica T r ebše Št olf a, dr . Jože Žontar , • 2011: d r . F r ance Mart in Dolinar , • 2014: d r . Ignacij V oje, 48 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia • 2024: Marija Hernja Mast en, dr . Bogdan K olar , Marjeta Matije vič, Emica Ogrizek, dr . Zdenk a R adminič Bonin, Jurij R osa, dr . Jedert V odopi v ec T o - mažič. Priloga 2: SPOMINSKI ZAPISI ČASTNIH ČLANOV 1. Bogdan Kolar: POGLED NA DELO V ARHIVU ČETRT STOLETJA KASNEJE V se se je začelo z u v ajanjem usmerjeneg a izobr aže v anja v slo v ensk o sr e - dnje šo lstv o, pot em k o je bil aprila 1980 spr ejet zak on o usmerjenem izobr a - že v anju. Prvi dijaki so se vpiso v ali v no v e pr ogr ame v šolsk em letu 1981/82. No v a šolsk a ur edit e v je prinesla v elik o zmede tak o med dijaki k ot med učit elji, posledično je po vzr očila hitr o slabšanje k ak o v osti izobr azbe. Na družboslo vno - -jezik o vni smeri je bil u v ede n pr edmet Inf ormatik a, dok umentalistik a in ar hi vi - stik a. Učbenik za ar hi vistik o je pripr a vil pr of. dr . Jože Žontar (izšel je leta 1984). Namenjen je bil dijak om tr etjeg a letnik a družboslo vno-jezik o vne smeri in dija - k om četrt eg a letnik a na splošno k ulturni smeri. K er sem s v oje pedagošk o delo začenjal na Sr ednji v erski šoli Želimlje, kjer so potr ebo v ali učit elja za omenjene v sebine, sem v času študija zgodo vine in ang leščine vpisal v se pr edmet e s po - dr očja ar hi v sk eg a izobr aže v anja, ki so sicer bili namenjeni študent om samost oj - ne smeri študija zgodo vine. T ak o sta bili usmerjeno izobr aže v anje in šolsk o delo na s v oj način pripr a v a na delo v ar hi vu. Očitno so o mojem študiju in delu v šoli izv edeli na šk ofijsk em or dinariatu v Ljublj ani, kjer je bil gener alni vik ar šk of dr . Stanisla v Lenič. On se je dogo v arjal z mojim pr eds t ojnik om in r ezultat je bil, da sem bil sept embr a 1987 po odhodu dr . F r anceta M. Dolinarja v AR S po v abljen, da pr e vzamem delo v ar hi vu. Prišlo je do dogo v or a med v odstv om nadšk ofije in v odstv om salezijansk e sk upnosti, g lede na k at er eg a sem pr e vzel v odenje ar hi v a, dokler nadšk ofija ne bi dobila lastneg a str ok o vneg a, ki bi pr e vzel t o delo. V pr ašanja, po v ezana z delo v anjem cer kv enih ar hi v o v , je na r a vni P okr a - jinsk e šk of o v sk e k onf er ence obr a vna v al S v et za cer kv eno zgodo vino in ar hi v e, v k at er em so bili v odit elji tr eh šk ofijskih ar hi v o v in nek at eri drugi, ki jih je ime - no v al pr edsednik k onf er ence. Šk ofijski ar hi v v Mariboru je zast opal dr . Ant on Ožinger , šk ofij ski ar hi v v K opru pr of. F r ance Kr alj in nat o mag. Marjan V ogrin. Sr ečanja so bila občasna, v endar smo sk ušali nast opati enotno t er zast opati in - t er ese cer kv enih ustano v in ar hi v sk eg a gr adi v a. NŠ AL je takr at delo v al v pr ost orih ljubljansk e nadšk ofi jsk e k urije – t o je v de lu pr ost or o v v pritličju in del v prv em nadstr opju nadšk ofijsk eg a d v or ca. V skladu s cer kv eno zak onodajo je bil pr edst ojnik ar hi v a v sak okr atni r a vnat elj nadšk ofijsk e pisarne (k ancler), ki je bdel nad delo v anjem ar hi v a, upor abo gr a - di v a in spr ejemal odločitv e, ki so bile odgo v or na zaht e v e upor abnik o v . Ar hi v sk a čitalnica je bila za obisk o v alce odprta prv e tri dni v t ednu. Ob mojem prihodu so v ar hi vu do t edaj delale tri za vzet e uršulink e. S. Mat eja (Dor ot eja) Gorišek je bila znana po s v oji natančnosti in še danes je mo - goče najti dok ument e, pri k at erih se tak oj opazi njena pisa v a. Njeno delo je nadalje v ala s. Jasna K ogoj, ki mi je pomag ala pri u v ajanju v ar hi v sk o delo. Za matični del ar hi v a in čitalnico je skr bela s. F ani Žnidaršič, ki je v sak o jutr o pri - hajala iz Mekinj, kjer je v samostanu skr bela za bolne sestr e. V ist em času je zaključe v ala še sr ednjo medicinsk o šolo in imela ob v ezno pr ak so v ljubljan - sk em Kliničnem centru. V ečkr at se je zgodilo, da je bila dežurna ponoči, nak ar je zjutr aj prišla v ar hi v in tam nadalje v ala do pozneg a popoldne v a. S po v ečanim št e vilom ur delo v anja čitalnice in z v eč gr adi v a so bile k asneje potr ebne doda - tne zaposlitv e. K onec osemde setih let pr ejšnjeg a st oletja je zelo por aslo zanimanje za 49 Letnik 47 (2024), št. 1 upor abo cer kv eneg a ar hi v sk eg a gr adi v a, pr ed v sem na podr očju matičnih zade v . Zat o je bil najustr eznejši od go v or odpir anje čitalnice na pet dni v t ednu. Za v eč ur ado v , ki so domo v ali v nadšk ofijsk em d v or cu, je postala t olik šna prisotnost obisk o v alce v ar hi v a mot eča. K er je prihajalo no v o in no v o gr adi v o, je bilo tr eba po v ečati skladiščne pr ost or e in skr beti za naba v o potr ebne opr eme. Pri t em so nam bili v pomoč tudi upor abniki ar hi v a. Obča sno se je v ar hi vu mudila pr of. Ljudmila Schmid- Še - mr l, ki je bila lekt orica slo v ensk eg a jezik a na uni v erzi v Bernu. Dala je pobudo in zbr ala sr edstv a za nak up prv eg a r ačunalnik a. K er g a nadšk ofija ni mog la u v oziti, smo t o st orili s pomočjo dr . Jožeta Žontarja, takr at r a vnat elja Zgodo vinsk eg a ar hi v a Ljubljana. T o je bil prvi r ačunalnik v enem od ur ado v ljubljansk e nadšk o - fijsk e k urije. T ak oj smo začeli sodelo v ati z AR S, kjer so u v ajali pr ogr am ARMID A in skr beli za izobr aže v anje njego vih upor abnik o v . S poslo v anjem tr eh šk ofijskih ar hi v o v so bili se v eda str oški. Isk ali smo možnosti, kje dobiti sr edstv a za njiho v o kritje, k ajti v odit elji šk ofij (in še bolj šk ofijski ek onomi) so bili pr epričani, da ni dolžnost Cer kv e financir ati delo v anje ar hi v o v , ki so namenjeni v sem upor abnik om, ne g lede na njiho v odnos do Cer - kv e. Obstajala je možnost , da bi bilo ar hi v sk o gr adi v o br ezplačno na r azpolago le tistim upor abnik om, ki bi bili deja vni člani Cer kv e, t o je tistim, ki so sodelo v ali pri vzdrže v anju cer kv enih ustano v in bi t o tudi lahk o dok azali, za druge bi u v edli nek e vrst e upor abnino ali v st opnino za delo v čitalnici. Zat o smo isk ali možnosti za sklenit e v spor azuma z Ministrstv om za k ultur o R S, s k at erim bi t o pokrilo del str ošk o v in bi s t em bilo ar hi v sk o gr adi v o na r azpolago v sem upor abnik om, ne g lede na njiho v odnos do Ce r kv e. K ot zaključek pogo v or o v , pri k at er em so v eli - k o delo opr a vili str ok o vni dela v ci AR S, je bil sklenjen spor azum med Slo v ensk o šk of o v sk o k onf er enco in R epublik o Slo v enijo ozir oma Ministrstv om za k ultur o R S o so financir anju ar hi v sk e deja vnosti Kat olišk e cer kv e v Slo v eniji. T o je bil prvi spor azum sploh, ki sta g a v samost ojni Slo v eniji sklenila drža v a in Cer k e v . 16. aprila 199 3 sta g a podpisala pr edsednik Slo v ensk e šk of o v sk e k onf er ence dr . Alojzij Šuštar in minist er za k ultur o Ser gij P elhan. Z ustano vitvijo samost ojne Slo v enije je v odit elj ljubljansk e nadšk ofije po - tr ebo v al dodatne pr ost or e za sr ečanja in spr ejeme. K er so bili pr ost ori v nadšk o - fijsk em d v or cu potr ebni za druge namene in k er so dot edanji pr ost ori, ki jih je imel na r azpolago ar hi v , pr emajhni, smo z v odstv om šk ofije isk ali možnosti za selit e v . No vi pr ost ori na Kr ek o v em tr gu so bili načrtno pr eur ejeni za potr ebe ar hi - v skih skladišč, delo vnih pr ost or o v in čitalnice. Selit e v je bila izv edena v letu 1995. V saj nek aj sr edst e v je šlo za mikr ofilmanje gr adi v a, ki je bilo najbolj po - šk odo v ano in bi v sak a nadaljnja upor aba pomenila še dodatno šk odo. Šlo je za v eč najstar ejših matičnih knjig, ki so bile tak o ali drug ače pošk odo v ane. Dokler gr adi v o ni bilo r epr oducir ano, g a je bilo tr eba umakniti iz upor abe. Imeti v saj osno vni v odnik po zbir k ah in f ondih, je bila v de v et desetih letih pr et ekleg a st oletja pomembna želja v sak eg a ar hi v a. V se m pripr a v a ni uspela. V NŠ AL smo se za vzeli za izdela v o, čepr a v nam ni uspelo pridobiti k ak šne finanč - ne podpor e zunaj šk ofijskih meja. V odnik je izšel leta 1999. Šlo je za prv o publi - k acijo (in zat o s k ak šno pomanjklji v ostjo), ki jo je izdal NŠ AL. V eč pozornost i je bilo namenjene delo v anju v skladu z načelom pr o v e - nience. V t em okviru je bilo na enem mestu zbr ano gr adi v o gospostv a Gornji Gr ad, ki se je pr ed t em nahajalo na v eč kr ajih. R a vno tak o je bilo na enem mestu zbr ano in ur ejeno gr adi v o Karitati vne zv eze, ki je bila do druge s v et o vne v ojne osr ednja ustan o v a Cer kv e na k aritati vno-socialnem podr očju. Prizade v anja so bila namenjena r eše v anju vpr ašanja župnijskih matičnih knjig. T e so bile že ob izbruhu v ojne in še bolj po letu 1945 r aznesene na r azlične kr aje. Kak šen pri - mer ek se je ohr anil v župnijskih ur adih. V ečino knjig so imele občine ozir oma upr a vne enot e, ki so star ejše knjige, ki jih niso v eč potr ebo v ale za r edno poslo - v anje, oddajale osr ednjemu drža vnemu ar hi vu. Del knj ig se je nahajal pri služ - bah Ministrstv a za notr anje zade v e R S. Med Slo v ensk o šk of o v sk o k onf er enco 50 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia in Ministrstv om za notr anje zade v e R S je bil dosežen dogo v or , da se originalne matične knjige zbir ajo v šk ofijskih ar hi vih. V zposta v ljen je bil sist em za izv a - janje tak o posta v ljeneg a načela in za spr otno dopolnje v anje zbir k župnijskih ur ado v . Pr e vze m v ečjeg a št e vila matičnih knjig je nar ek o v al po v ečanje skladišč - nih pr ost or o v . Za t o so se za vzele v se tri takr at delujoče šk ofije na Slo v ensk em (K oper , Ljublja na, Maribor). Isti sist em pr e vzemanja in hr anjenja je ob v eljal po letu 2006, k o je bila Kat olišk a cer k e v na Slo v ensk em na no v o or g anizir ana in so bile ustano v ljene tri no v e šk ofije. Zaposleni v cer kv enih ar hi vih smo bili v es čas obr a vna v ani k ot enak o - pr a vni člani ar hi v sk e sr enje. P o v abljeni smo bili na str ok o vna zbor o v anja in na r azlične oblik e izobr aže v anja, ki sta jih or g anizir ala AR S ali ADS. Opr a vili smo str ok o vne izpit e. Z v elik o v ečino zaposlenih v ja vni ar hi v ski mr eži smo imeli dobr e odnose . P o v abljeni smo bili k deja vnostim, ki jih je or g anizir alo ADS. V v eselje in zado v oljstv o mi je bilo, da sem lahk o bil član Izvršneg a odbor a ADS v letih 1990 do 1996. Odlično je bilo sodelo v anje v ur ednišk em odboru stano - v sk eg a g lasila Arhivi ; bil sem član od leta 1994 do leta 2001. Skr bel sem, da so bile pr edsta v ljene publik acije, ki so go v orile o delo v anju cer kv enih ar hi v o v po s v etu in so po v ezo v ale dela v ce v t eh ar hi vih. K o je leta 200 0 ljubljansk a nadšk ofija dobila s v ojeg a str ok o vnjak a, moje sodelo v anje v ar hi vu ni bilo v eč potr ebno. Zat o je bil čas za slo v o in za no v e izzi - v e pri delu na T eološki f ak ult eti Uni v erze v Ljubljani, medt em k o sem v ar hi v od t edaj prihajal le še k ot upor abnik in imel občasno pr eda v anja o ar hi v skih t emah za študent e ist e f ak ult et e. 2. Jedert Vodopivec Tomažič: KAKO SEM SE ZNAŠLA V ARHIVU IN ARHIVISTIKI Junija 1979 sem diplomir ala na Uni v erzi v Ljubljani (UL) na F ak ult eti za k emijo in k emijsk o t ehnologijo smer or g ansk a k emija. T udi takr at tak oj po k ončanem študiju (še posebej med poletjem) služb ni bilo na pr et ek. T ak o sem spr ejela nadomeščanje por odnišk e na osno vni šoli v Pr eski pri Med v odah, kjer sem štiri mesece pouče v ala k emijo. Urnik mi je do v olje v al, da sem lahk o isk ala in r azisk o v ala možne zaposlitv e. K er sem v edela, da k emik e potr ebujejo tudi na po - dr očju pr euče v anja k ulturne dediščine, sem se pozanimala g lede možnosti nada - lje v anja študija in ugot o vila, da je Uni v erza v Ljubljani že takr at imela magistrski študij or g anizir an zelo int er disciplinarno. Na matični f ak ult eti si mor al vpisati d v e tr etjini pr edmet o v , medt em k o si lahk o tr etjino izbr al na k at eri k oli f ak ult eti UL ali tudi drugje. Glede int er disciplinarnosti študija na UL mor am r eči, da sem bila k asneje ob u v edbi bolonjsk eg a študija zelo pr esenečena, k o so na v ajali, k ak o bo ta no v a študijsk a r ef orma omogočala bistv eno v ečjo pr ožnost in int er disci - plinarnost , ki je pr ejšnja naj ne bi ni omogočala. Danes v si, ki smo bili ali smo še vplet eni v uni v erzit etno izobr aže v anje, v emo, da t emu ni r a vno tak o. P ot me je zanesla tudi na Ak ademijo za lik o vno umetnost in oblik o v a - nje UL. T u sem od pr edst ojnik a oddelk a za k onservir anje in r esta vrir anje pr of. F r anca K ok alja izv edela, da se bo naslednje let o (leta 1980) v t edanji Ar hi v So - cialistične R epublik e Slo v enije – A SR S (danes Ar hi v R epublik e Slo v enije – AR S) iz ta kr atneg a Muzeja ljudsk e r e v olucije Slo v enije – ML S (danes Muzej no v ejše in sodobne zgodo vine Slo v enije) pr eselil oddelek za r esta vrir anje knjig in papirja t er ob t ej priliki tudi k adr o v sk o okr epil s tr emi dodatnimi delo vnimi mesti, med k at erimi je bilo tudi mest o za k emik a. 13 Se v eda sem se tak oj po v ezala s t edanjo 13 Gr abnar , Marija: R azv oj osr ednje slo v ensk e k onserv at orsk o-r esta vr at orsk e dela vnica za papir in per g ament 195 6–1996. V : Zapis in Podoba (ur . Jedert V odopi v ec in Nataša Golob). Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 1996, str . 11–20; Gr abnar , Marija: R azv oj r esta vr at orsk o-k onserv a - 51 Letnik 47 (2024), št. 1 v odjo oddelk a Nado Č učnik Majcen, 14 ki mi je inf ormac ijo potr dila in s v a ostali t er še v edno ostaja v a v stik u. V vmes nem času sem spr ejela še eno nadomeščanje por odnišk e, in sicer v k emijsk em labor at oriju na Inštitutu za higieno ži vil za V et erinarski f ak ult eti UL, kjer bi me tudi r edno zaposlili, a zgodilo se je, da se mi je ur esničila dolgoletna želja delo v ati na podr očju dediščine, bila sem spr ejeta na delo vno mest o pri - pr a vnice v k onserv at orsk o-r esta vr at orsk em (K -R) oddelk u Ar hi v a SR Slo v enije. T u sem bila zaposlena od 3. no v embr a 1980 do upok ojitv e 3. okt obr a 2019. P o nek aj letih dela v Ar hi vu R S sem se prija vila na magistrski študij na F ak ult eti za nar a v oslo vje in t ehnologijo t er Ak ademiji za lik o vno umetnost in oblik o v anje UL t er na Inštitutu za celulozo in papir (ICP) k ot mlada r azisk o v alk a dobila možno st opr a v ljanja r azisk o v alneg a dela pod ment orstv om dr . Gabriele No v ak v sklopu magist erija pod ment orstv om pr of. Boža Ig ličarja. Študij sem leta 1988 zaključila z nalogo »Uporabnost nekaterih sintetičnih polimerov pri konserviranju in restavriranju kulturne dediščina na papirju «. Sodelo v anje z ICP se je uspešno nadalje v alo v sodelo v anju z dr . Met o Černič, o čemer pričajo opr a - v ljeni sk upni pr ojekti in št e vilne obja v e. R azmer e v K -R oddelk u Ar hi v a R S so bile po odhodu Nade Č učnik Majcen zlasti zame pr ecej nedeja vne. Začela sem isk ati drugo zaposlit e v . Imela sem sr e - čo, da so v Nar odni in uni v erzit etni knjižnici (NUK) v Ljubljani na izpr aznjeno mest o v odje oddelk a za k onservir anje in r esta vrir anje isk ali no v o v odjo. Prija - vila sem se in bila spr ejeta, a me je takr atna dir ekt orica Ar hi v a R S Marija Oblak Čarni pr epriča la, da sem ostala Ar hi vu R S. P onudila mi je mest o v odje oddelk a, medt em k o je dot edanjeg a v odjo pr emestila na delo vno mest o izv en našeg a od - delk a. T ak o sem v danih r azmer ah dobila možnosti za str ok o vno delo, osebni r azv oj in r azv oj oddelk a. Danes, k o g ledam nazaj, lahk o r ečem, da sem imela podpor o pr a v pri v seh dir ekt orjih. Marija Oblak Čarni in dr . Ema Umek sta mi, med št e vilnimi drugi - mi možnostmi, na začetk u leta 1987 omogočili enot ede nsk o bi v anje na Dunaju, kjer so me spr ejeli na takr at zelo ug lednem oddelk u za k onservir anje in r esta - vrir anje A v strijsk e nacionaln e knjižnice (ÖNB). T u sem dobila vpog led v njiho v o K -R delo in str ok o vno knjižnico. V Ar hi v R S sem se vrnila z v elik o lit er atur e, ki v Sl o v eniji še ni bila doseg lj i v a. V t em času študijsk eg a bi v anja na Dunaju sem ži v ela v Kaf olo v em domu, kjer sem se spoznala dr . Natašo Golob, s k at er o s v a v sak o jutr o imeli enak o pot , ona v r ok opisni oddelek, jaz v K -R oddelek A v strij - sk e nacionaln e knjižnice. T o znanstv o se je k asneje v Ljubljani r azvilo v plodno sodelo v anje. Pr of. dr . Nataša Golob je bila tudi moja som ent orica pri dokt or atu »Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah: soodvisnost s konservator- skimi in restavratorskimi posegi «, ki sem g a zaključila leta 1998 na FF UL na Oddelk u za umetnostno zgodo vino, smer k onserv at orst v o, pod soment orstv om pr of. dr . Ser geja V rišerja in pr of. dr . Janeza Höflerja. Dir ekt orju dr . Vladimirju Ž umru sem mor am zah v aliti za v elik o podpor o, da smo v CKR – Centru za k onservir anje in r esta vrir anje Ar hi v a R S lahk o izpe - ljali pr ecej k onf er enc, simpo zije v in obsežno r azsta v o s publik acijo ob 40. letnici oddelk a t er v elik o t eor etično pr aktičnih izobr aže v anj. P opolnoma je r azumel, da je v v seh oz irih bolj smis elno in ceno vno neprimern o po v abiti str ok o vnjak e k nam v Ar hi v R S, k ot poslat i eneg a ali d v a na izobr aže v anje drug am. T ak o se je med dr ugim dogodilo tudi naše nek ajletno sodelo v anje s Karmen Čor ak, Slo - v enk o, ki v Ita liji deluje na podr očju k onservir anja in r esta vrir anja dediščine na papirju. Karmen Čor ak je v Ar hi vu R S v drugi polo vici de v et desetih let pr e - t orsk e de ja vnosti v Ar hi vu R S od 1995 do 2006. V : POL stoletja (ur . Jedert V odopi v ec). Ljublja - na: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2006, str . 12–17. 14 Nada Č učnik Majcen, uni v . dipl. ing. k emije, v odja oddelk a za k onservir anje in r esta vrir anje papirja in per g amenta v MLR in A SR S od 1977 do 1983. 52 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia t ekleg a st oletja v odila nek aj enot edenskih izobr aže v anj na podr očju specialnih t ehnik k onser vir anja in r es ta vrir anja papirja. V letih od 1997 do 2010 smo v CKR Ar hi v a R S izpeljali še drugo zelo pomembno v ečletno sodelo v anje s pr of. Crist opherjem Clar k sonom. 15 Sprv a smo k udeležbi na t eh d v ot edenskih t eor e - tično-pr aktičnih izobr aže v anjih po v abili le k olege iz k onserv at orsk o-r esta vr a - t orsk eg a odde lk a v NUK, a v naslednjih letih še k olege s Hrv ašk e in iz drugih e vr opskih drž a v . 16 Glede na t o, da je bilo na podr očju r esta vrir anje knjig v ar hi - vih in knjižnicah nujno d vigniti r a v en K -R prist opa, je bilo smiselno, da smo v ta pr ojekt v ključili čim v eč str ok o vnjak o v s sor odnih podr očij. T ak o s v a s pr of. ddr . Natašo Golob 17 or g anizir ali tudi pr eda v anja za študent e, zaposlene v usta - no v ah, ki v arujejo k ulturno dediščino, in drugo zaint er esir ano ja vnost , r azsta v e, k onf er ence in obja v e. Skr atk a, sodelo v anje s pr of. ddr . Natašo Golob je pot ek alo r es na št e vilnih r azličnih r a vneh, po v ezanih z ar hi v sk o in drugo pisno dediščino. V času, k o je bil dir ekt or dr . Mat e vž K ošir , smo obeležili 50. letnico oddel - k a z r azsta v o in s publik acijo. 18 S podpor o takr atneg a dir ekt orja dr . Dr ag ana Ma - tiča sem or g anizir ala str ok o vno ek sk urzijo sk upine v odilnih ar hi vist o v iz Ar hi v a R S in ZAL v češk e in nemšk e ar hi v e, kjer smo si og ledali njiho v e ar hi v sk e sta v be s ciljem, da slo v enski ar hi vistiki zagot o vimo ustr ezne jše ar hi v sk e depoje. Žal (zar adi v elik o r azličnih vzr ok o v) iz t e mok e ni nastalo v elik o kruha. T udi dr . Jože Dežman je bil našemu delu in oddelk u v ed no naklonjen. Za - dnjemu dir ekt orju dr . Bojanu C v elf arju se zah v aljujem za v ečletno sodelo v anje, a še najbolj, k er je ob moji upok ojitvi podpr l moje pr ed loge, v CKR sekt orju ob - držal izpr aznjeno delo vno mest o in spr ejel Anjo Pr ops. Mednar odni stiki so se zagot o v o pomnožili in pog lobili na št e vilnih k on - f er encah in simpozijih, a še posebej, k o sem bila pr ed št e vilnimi leti, na pobu - do dr . P etr a P a v la Klasinca, imeno v ana v odbor za k onservir anje in r esta vrir a - nje pri mednar odnem ar hi v sk em s v etu (ICA/CPTE) in k asneje v odbor v odij k onserv at orsk o-r esta vr at orskih oddelk o v pri e vr opskih nacionalnih ar hi vih (EHC-N A/EU). V t em ok olju sem imela možnost osebno sodelo v ati s s v et o vno priznanimi str ok o vnjaki s podr očja v ar o v anja ar hi v sk e in druge k ulturne de - diščine. Čepr a v se z dr . Klasincem v pr et eklosti nisem v edno po v sem strinjala, sedaj že dolgo let uspešno sodeluje v a na podr očju visok ošolsk eg a izobr aže v a - nja prihodnjih ar hi vist o v na oddelk u za ar hi vistik o in dok ument ologijo, ki se je pr a v let os pr eimeno v al v f ak ult et o za ar hi vistik o v sklopu Uni v erze AlmaMat er E ur opaea Maribor . Na po v abilo pr of. dr . Martina Žnidaršiča, pr of esorja in pr edst ojnik a oddel - k a za Bibliot ek arstv o in inf ormacijsk o znanost Filozof sk e f ak ult et e UL, sem bila leta 19 97 po v abljena v pr oces visok ošolsk eg a izobr aže v anja na podr očju zašči - t e, k onservir anja in r esta vrir anja ar hi v sk eg a, knjižničneg a in gr afičneg a gr adi v a. Sprv a samo na Filozof ski f ak ult eti UL, kmalu za t em sem bila po v abljena še na Ak ademijo za lik o vno umetnost in oblik o v anje UL t er na Nar a v oslo vnot ehni - šk o f ak ult et o UL. V sklopu t eg a pedagošk eg a delo v anja je nastalo v eč k ot 30 diplomskih nalog po star em in no v em bolonjsk em sist emu. Med njimi so tudi naloge s k onserv at orsk o-r esta vr at orsk eg a podr očja (Andr eja (Godler) K ozjek, 19 15 V odopi v ec, Je dert: Christ ophe r Clar k son in njego v o r e v olucionarno delo v anje na podr očju k onservir anja t er r esta vrir anja knjige v s v etu in Slo v eniji. V : Arhivi 44 (2021), št . 2, str . 385– 400. 16 V odopi v ec, Je dert: Christ opher Clar k son and T eaching: Book Conserv ation Staff T r aining in Ljubljana. V : Journal of Paper Conservation 20 (2019), št . 1–4, str . 36 –46 (https://doi.or g/10. 1080/18680860.2019.1747833). 17 V t eh letih je pr of. Nataša Golob opr a vila še drugi dokt or at . 18 V odopi v ec, Je dert (ur ., a vt or): POL stoletja in S v etloba in k ulturn a dediščina. Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2006. 19 Godler , Andr eja: Vpliv knjigoveških strukturnih elementov na funkcionalnost in kakovost knjig: diplomsko delo . Ljubljana, 2000. 53 Letnik 47 (2024), št. 1 Tina Bu h, 20 Bl ank a A v guštin Florjano vič, 21 Stank a Gr kman, 22 Nataša P et elin 23 in Anja Pr ops 24 ), tri znanstv ene magistrsk e naloge (Andr eja Dr agoje vić 25 iz D AH v Zagr ebu, Iv a Gobić Vit olo vič 26 iz D AH na R eki in Blank a A v guštin Florjano vič 27 iz AR S), d v e zaključeni dokt orski disertaciji (Meta Čern ič 28 iz ICP v Ljubljani in Andr eja Dr agoje vić 29 iz D AH v Zagr ebu). O de lu, ki sem g a opr a vila na podr očju v ar o v anja, k onservir anja in r esta - vrir anja pisne in gr afične k ulturne dediščine, priča v eč k ot 400 vpiso v v Cobiss, med k at erimi bi izposta vila: • V odopi v ec, Jed ert (ur ., a vt or , f ot ogr af ): Vezave srednjeveških rokopisov: strukturne prvine in njihov razvoj = Medieval bindings in Slovenia: binding structures on stiff-board manuscripts . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v eni - je, 2000. • V odopi v ec, Jed ert; Budnar , Miloš; P elicon, Primož : Application of the PIXE method t o or g anic objects. V : Nuclear instruments & methods in physics research. Section B, Beam interactions with materials and atoms , v ol. 239 (2005), št . 1–2, str . 85–93. • V odopi v ec, Jed ert (ur ., a vt or ): Analiza stanja v slovenskih javnih arhivskih depojih . Ljubljana: Ar hi v R epublik e Slo v enije, 2009. • V odopi v ec, Jed ert; Šmit , Žig a; Pr ok eš, R adek; Ďur o vič, Michal: Ir on g all degr adation studied b y PIXE and XRF in the hand-colour ed plat es of tw o copies of Her berst ein 's aut obiogr aphies. V : Ink corrosion - the missing link (ur . Geor gios Boudalis et al.). Horn, Wien: Ber ger , 2021, str . 127–147. • V odopi v ec, Jed ert (ur ., a vt or ): Isk anje ar hi v skih vir o v Istr abenza: 1948– 1996. V : Od Istra benza do Istrabenza : 1948–1996 . K oper: P okr ajinski ar - hi v , 2021. Sk ozi leta sem spoznala in v pr ak si dobila potr dit e v , k ak o pomembno je skr beti tudi za r azv oj str ok e in podmladk a na našem malošt e vilnem in v r eal - nem s v etu pr ecej zaposta v ljenem podr očju. Že nek aj let pr ed upok ojitvijo sem int enzi vno r azmišljala in se deja vno trudila, da r a v en pridobljeneg a znanja ne bo pot onila ali zv odenela. V 39 letih delo v anja v Ar hi vu R S sem imela v elik o možnosti sodelo v anje tudi z drugimi, domačimi in tujimi str ok o vnjaki: z r esta vr at orji, s k onserv at or - ji, z ar hi visti, muzealci, bibliot ek arji, s fiziki, k emiki, z ar hit ekti, gr adbeniki, s pr a vniki, z no vinarji in drugimi sor odnimi pr ofili, ki delujejo na podr očju v a - r o v anja dediščine, in dobila potr dit e v , da je v ar o v anje dediščine, v k at er o sodi 20 Buh, Tina: Knjižnica gradu Snežnik: pravilno hranjenje in varovanje knjižničnega gradiva: di- plomsko delo . Lož, 2001. 21 A v guštin Flor jano vič, Blank a: Popis knjižnih vezav: (na primeru 23 knjig iz frančiškanskega samostana Kostanjevica v Novi Gorici): diplomsko delo . Šk ofja Lok a, 2002. 22 Gr kman, Stan k a: Vpliv vezivnosti škroba na postopek restavriranja papirja: diplomsko delo . Lju - bljana, 2003. 23 P et elin, Nataša: Dopolnitev modela dokumentacije za evidentiranje konservatorsko-restavra- torskih posegov na pisni in grafični dediščini: diplomsko delo . Ljubljana, 2011. 24 Pr ops, Anja: Materialna podoba knjižnega dela Moskovski zapiski Žige Herbersteina: magistr- sko delo = Structure and materials used in Žiga Herbersteins book Moskovski zapiski : master's thesis . Ljubljana, 2017. 25 Dr agoje vić, Andr eja: Konserviranje in restavriranje likovnih del na papirju velikega formata - kartoni za zidne slike v katedrali v Đakovu: magistrsko delo . Ljubljana, 2010. 26 Gobić Vit olo vić, Iv a: Konserviranje in restavriranje knjižnih vezav v arhivih: magistrsko delo . Ljubljana, 2011. 27 A v guštin Flor jano vič, Blank a: Minimalni konservatorsko - restavratorski posegi na starejših knjižnih vezavah: magistrsko delo . Ljubljana: 2011. 28 Č ernič, Marjeta: Trajnost in obstojnost dokumentnega gradiva na papirju: doktorska disertaci- ja . Ljubljana, 2008. 29 Dr agoje vić, Andr eja: Papirji iz Valvasorjeve grafične zbirke zagrebške nadškofije: doktorska di- sertacija . Ljubljana, 2021. 54 Anja Pr ops (ur .): Pr edsta vit e v no v o imeno v anih častnih članic in člano v Ar hi v sk eg a društv a Slo v enije, str . 27–55 Sedemdesetletnica Arhivskega društva Slovenije || 70th Anniversary of the Archival Society of Slovenia tudi ar hi vistik a, izr azit o int er disciplinarno podr očje. Za učink o vit e r ezultat e se mor a približno enak o vr edno pr epletati družboslo vno, nar a v oslo vno in t ehnič - no znanje. S št e vilnimi smo sk upaj izpeljali r azlične manjše ali v ečje pr ojekt e in obja v e. V sodelo v anju z R TV Slo v enija smo npr . z r ežiser jem Jadr anom St elet om pripr a vili tudi d v a izobr aže v alna dok umentarna filma: Biblija oživljena 30 in Val- vasorjeva slava. 31 Na t em mestu se v sem zah v aljujem za uspešno sodelo v anje. Sk ozi leta delo v anja sem opazila, da so v Slo v eniji muzealci in bibliot e - k arji v elik o pr epozna vnejši k ot ar hi visti in ar hi vistik a. T o se odr aža tudi na in v sta v bah, v k at erih delujemo eni in drugi. Sk or aj v se knjižnice in muzeji imajo ne - primerno boljše in v ečje pr ost or e, med k at erimi je pr ecej funk cionalno in est et - sk o pr eno v ljenih zgr adb ali no v ogr adenj. Pr epričana sem, da v ar hi vih hr animo 30 Biblija oži v ljena, dok umentarn a oddaja: https://365.rtv slo.si/ar hi v/dok umentar ci-izobr aze - v alni/174245375 (dost op: 30. 5. 2024). 31 V al v asorje v a sla v a: https://365.rtv slo.si/ar hi v/dok umentar ci-iz obr aze v alni/17438594 8 (dost op: 30. 5. 2024). Tik pred zaključkom mojega službovanja v Arhivu RS smo 1. oktobra 2019 skupaj s sindikatom Arhiva RS organizirali strokovno ekskurzijo v Ribiški muzej v Križu pri Trstu in Cerje ter zaključili v gostilni v Selah na Krasu, kjer je nastal tudi posnetek, na katerem smo od leve proti desni: Marjana Cjuha, Stanka Grkman, Jedert Vodopivec Tomažič, Lucija Planinc, Tatjana Rahovsky in Darja Harauer. (Foto: Roman Marinko, Arhiv RS) 55 Letnik 47 (2024), št. 1 k oličinsk o in v sebinsk o izje mno pomembne dediščine (po moji oceni bistv eno v eč k ot muzeji in knjižnice), a za k at er o žal širša str ok o vna in laična ja vnost zelo malo v e. Upam, da bodo naslednje gener acije zaposlenih v ar hi vih znale ustr e - zno nadgr aditi in pr edsta v lj ati pomen ar hi v sk eg a gr adi v a, ar hi v skih depoje v in ar hi v sk eg a dela ja vnosti ustano vit eljem in odloče v alcem. PRESENT A TION OF THE NEWL Y APPOINTED HONORAR Y MEMBER S OF THE AR CHIV AL SOCIETY OF SL O VENIA The Ar chi v al Society of Slo v enia mar k ed the 70th anni v ersary of the f ounding of the Society b y appointing se v en new honor ary members. The title of honor ary member w as a w ar ded t o Marija Hernja Mast en, Dr Bogdan K olar , Marjeta Matije vič, Emica Ogrizek, Dr Zdenk a R adminič Bonin, Jurij R osa and Dr Jedert V odopi v ec T omažič. The e xperts pr esent ed in the article come fr om a v ariety of fields: ar chi v al science, hist ory , conserv ation-r est or ation t o other r elat ed disciplines. Ho w e v er , the y all ha v e in common the dedication of their pr of essional car eer t o ar chi v al heritage and ha v e left an indelible mar k on the pr eserv ation of cultur al heritage with their w or k. In her 40-y ear car eer as an ar chi vist , Marija Hernja Mast en has made a k e y contribution t o the r estitution of ar chi v al mat erials and the pr omotion of Slo v enian ar chi v es. In addition t o numer ous publication s and monogr aphs, Pr o - f essor Dr Bogdan K olar has made an important contribution t o the de v elop - ment of ecclesiastical ar chi v es in Slo v enia, the int egr ation of public and chur ch ar chi v es and the publicatio n of ar chi v al sour ces. In her capacity as Pr esident of the Ar chi v al Society of Slo v enia, Meta Matije vič plan ned a number of e v ents and t ours. She also had t o deal with the issue of inadequat e space f or deposi - t ory of ar chi v al mat erials w hile managing the No v o Mest o unit of the Hist orical Ar chi v es Ljubljana. Emica Ogrizek demonstr at ed her passion f or ar chi v al sci - ence b y participating in w or king gr oups and society's bodies, in addition t o her dedicat ed w or k at the R egional Ar chi v es Maribor . She also acti v el y contribut ed t o the cr eation of rules and r egulations f or ar chi v es in Slo v enia. As a member of the Ar chi v al Society of Slo v enia and edit or of the Viri series, Dr Zdenk a R adminič Bonin has made a not ew orth y impact on the ad v ancement and pr omotion of ar - chi v al science. Her contribut ions ha v e been included in se v er al pr of essional and scientific publ ications. Thr oug h his vigor ous acti vities in the field of education and r esear ch of ar chi v al mat erials, Jurij R osa left a str ong mar k on ar chi v al sci - ence and the Ar chi v al Society of Slo v enia, co-cr eating the ar chi v al landscape in Slo v enia with int er est , dedication and kno w ledge. Dr Jedert V odopi v ec T omažič has de v ot ed her pr of essional lif e t o pr ot ecting and cons erving cultur al heritage and ar chi v al mat erials on paper and par chment . Her w or k has been instrumen - tal in r aising pr of essionalism in the field of pr eserv ation, r esear ch and conser - v ation of ar chi v al mat erials in Slo v enia. SUMMAR Y