S.eio VI., št. 150. PoSiitinc platana « gatovtal. M Ljubljani, v tcIss^ 7» julija 1922. Posani. it. 75 p. HflPKEJ Glasilo Socialistične stf^mkm lugasiaifile, vmmummBamaam agiaaBB Zasebno uradništvo. n,-r, cflm je pred voino zasebno urad* tia f °*> prece-i dobrr izhajalo, je voj* st uriJa tudi to vrsto duševnega ^elav* bede POtegn^a v vrtinec proletarske tudi^ r.°^np delavstvo, so si marali mot>QUr*.niki in nameščenci iskati sa* ZacijL °°i V z<*ruževanju — v organi* me-j^®s®^ni uradniki Slovenije so si že jo te^ no ustanovili rvojo organizaci* m LIZ: si z njo očuvali ali pa prido* ^ arsikatere že izgubljene pravice. skor0°^°jna vročica, ki se je op:ijela Zanesl« °T"anizacij in strank, ni pri* uradni tuc^ organizaciji zasebnega votv0,n;Va- Pojavili so se nekaki »drža* rovaril-*1** e^ementi, (demokrati) ter so bi g* J organizaciji na vse načine, da Priiasm naPram vladujočim strankam ni mop? stališče. Ker se to ni in se tudi Zacijj t °r ?6°diti, so napravili v organi* Ustanav? °r način, da so pričeli nizacije Jatl s^^ne» konkurenčne or ga* Jaii stn^ S?1° mi °d tega, da bi razbi* t°lik0 vrž- ° .orSanizacijo, če kolikor* Pa prj , } svojo dolžnost. Ne moremo je pre Priliki zamolčati dejstva, da gam2acirn krivde, da se je ta or* ljudj ki razbila, tudi na strani onih ie ueok, 80 to organizacijo vodili. Kakor P^teno fn°’ se j*m očita osebno ne* Zamoič ®t, tako se po drugi strani ne da so vodili organizacijo v Poitiem Pečnih vodah, da na svojem m razmahu ni mogla naprede* Poiskat;^Eniška organizacija, ki si ne zna drugih , Zaveznikov v organizacijah strei^i 7 »te^orij uradništva in če ne a ožjim sodelovanjem z de* lavskimi organizacijami, bo prej ali slej prispela na mrtvo točka. Povedati je treba, da so bili tudi člari temu stališču selo naklonjeni in ko je na lanskem kongresu predlagal sodr. Svetek, ki je bil' navzoč kot zastopnik Strokovne komisije, je večina delegatov ta predlog prav simpatično pozdravila. Rovariti preti temu predlogu so pri* čeli najprvo oni »državotvorci«, ki so letes to organizacijo sami razbili. 2ali* bog tudi oficijelno vodstvo organizacije predloga ni sprejelo popolnoma, tem* več, da ugodi nagnenju večine delega* tov, je obljubilo, da bo iskalo stikov z delavskimi organizacijami, vendar je treba konstatirati, da se to do sedaj še ni zgodilo. Razumljivo je, da rodi tako ravna* nje v delavskih vrstah upravičeno ne* zaupanje, vsled katerega pa imata obe skupini, delavstvo in uradništvo, še več* jo škodo. Trajno se pa to ne sme vršiti. Ne* znosne življenske razmere, v katerih živi nameščenec kakor tudi delavec, se ne bodo zboljšale same od sebe, tem* več bo treba zanje dejanj — silnih de* jan j. Uradnik in delavec, ki imata slične interese in skupnega nasprotnika, mo* rata skupno nastopati. Mi s svoje strani ponujamo roko, žal nam bo in ne bomo odgovorni za posledice, če jo druga stran ne bo spre* jela. Naše zaupnike po tovarnah in pod* jetjih pa prosimo, da informirajo urad* ništvo in nastavljence o tem našem sta* lišču. Opozorite jih na ta članek! ! kat, Pomen organi zacile ^rKanizaciia ima svoj veliki pomen, matere« P,a a sv°i verna pomen, ne nar(v*-Se^e D.0^agorna razumejo kultur-um6i Najprej in najboljše ga raz-in ku ljudstvo vladajo gospodar-^Veda+i • r™3’. D°la£oma se začeniajo tftr o„ ^koriščani. da so izkoriščani fcroti ^^kušaio postaviti v obrambo ?ttega p.;Kriš.čevalceni. Zgodovina delavska ifania n.as uči. da so od vsega poletu ter * S” ]e za^ razvijati kapitali-d&lavuL-o ni:m sužnost, izbruhnile vstaje neo^8* ^udstva, sedai tu, sedaj tam. ^ne?a m 0 sicer ter mno£okrat brez ie bilo organiziranim izdani« x m ^ahko zatreti vsako tako ali Da z ne ^ruj^če ^ oboroženo silo ?«* lahv^Z5tradanjem- vse to nam ie da-izkori?o„ rf2umljivo. Proti organiziranim ^°spodi J .ern ter absolutno vladajoči ?r^anizirnrle izkoriščano ljudstvo ^amn «0?* ,Danes v dvajsetem stoletju natančne programe, v okviru ka- terih imamo začrtane svoie zahteve. Da delavno ljudstvo spozna naše cilje, imamo časonise, knjige ter govornike, kateri razlagajo po shodih program in zahteve. Vsak govornik, vsaka propagandna knjiga ter časopisi naglašaio: izkoriščano ljudstvo. organiziraj se! Kajti kaj nam pomagajo samo lepi programi, če ljudstvo ne spozna poti. ki oelie do izvedbe programa? To pa so organizacije. Zakaj? Kaj nam morejo organizacije pomagati? V organizaciji se hočemo združiti vsi tisti, ki smo snoznali cilje za prave in tudi za dosegljive. Gotovo oa je. da iih nam ne bo nihče ns krožniku serviral, temveč se bomo morali v organizacijah za nje boriti, da jih dosežemo. To ie Pa silno težavno, karti vsak bo imel drugo mnenje, kako se naj organiziramo in kai nai vsak dela in kako se nai ravna, kratko kaj so 'njegove dolžnosti. Zato ie pa treba v vsaki organizaciji jasnosti. Da si bomo vsi na jas- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska uiica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana polt pred. 168. Tel. int št. 312. Ček. rac. St. Il.y59. Siane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankiraite in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. nem. so se zbrali skupaj delgati od vseli organizacij ter sklenili zakon, po katerem se hočemo ravnati in temu zakonu pravimo pravilnik (statut). Pri sklepanju pravilnika pa niso bili vsi za njega, ker so se jim zdele nekatere točke o dolžnostih preostre, zatorej so glasovali tisti proti* večina je pa bila za njega. S programom se pa strinjamo vsi. —1 Kaj hočemo sedai storiti? Hočemo zaradi manjšine pravilnik izpreminiati? Ne! če bi tako delali, ne bomo nikdar gotovi, ker bo imel vedno kdo kai ugovarjati. Čakali bomo zato. da ga izpremeni zopet večina* če bo to snoznala za potrebno. Kaj pa hočemo storiti s tistimi, ki se pod nobenim pogojem nočejo držati sklepov? To vprašanje prepuščamo elanom v premišljevanje. Do pred kratkim nismo mogli trditi, da bi imeli kakšne organizacije. Polagoma in z velikimi fizičnimi napori si je zmi-< sel za organizacije pridobila tal. Vse, kar se hoče imenovati organi-* zacija, mora imeti silo. moč. Kjer tega ni. ne moremo govoriti o kakšni organizaciji* kajti vsak bo delal, kar se mu bo ljubilo in ne bo čutil nobejie odgovornosti. Tak« šnemu . očetju pravimo anarhija. Mi se pa zavedamo svojih ciljev in tudi svoje odgovornost'. Zatorej se organiziramo in si izvolimo za vodstvo odbor, kateri prevzame odgovornost, da se sklenjeni sklepi izvršijo. Članstvo ima pravico in ne samo to. temveč tudi dolžnost, da se prepriča, če se sklepi izvršujejo, kajti kritika zdrave in pametne opozicije bo mnogo pripomogla k zboljšaniu organizacij. Na vsakem prihodnjem občnem zboru si bo članstvo. ki ve kaj hoče in dela. zbralo vodstvo takšno do katerega bo imelo zaupanje. Vsak pa. ki se ie postavil izven organizacije. nima pravice, da kritizira delovanje vodstva ali vsai ne drugačne, kakor io ima vsak nasprotnik. Nasprotniki (klerikalci itd.) imajo gotovo tudi pravico, da nas kritizirajo. Organizacija bo obdržala svoio moč le, če bo imela orožje, da se lahko brani proti vsakemu škodljivemu uplivu in bo. če se zaveda svoje odgovornosti, tudi to orožje rabila. V tem oziru ne more biti nobenega govora v disciplinirani organizaciji o kakšnem popuščanju ali kompromisih. Kdor je v organizaciji, se mora ukloniti dis iplini, sicer ga mora organizacija izločiti iz svojih vrst, če se sam ne izloči. ________ DRŽAVNI PRORAČUN. Pretekli teden je pričela narodna skupščina razpravo o proračunu za L 1922. Pri, tei priliki je imel finančni mini« ster uvodni govor, kjer je povedal mar« sikai zanimivega. Tako je bilo spočetka določenih izdatkov 9 miliard. končno pa se je posre« čilo znižati nroračunjene izdatke na 5 miliard in 690 milijonov Din. Med drugim je bilo to mogoče vsled znižanja števila uradništva; odpuščenih je bilo 9996 uradnikov. Glede dohodkov ni povedal jasno, če bodo izdatke res popolnoma krili. Govoril je seveda o davkih in se dotaknil najbrže predvsem tistih, kjer misli nož še bolj zastaviti. Predvsem je omenil neposredne davke, ki so nanesli manj, kakor je bilo predvideno: posebno slabo, da se je izkazala Slovenija. Koliko vemo, je Slovenija plačala vse predvidene direktne davke in še celo več. Naši poslanci bodo morali za neosnovan napad na Slovenijo, pošteno prijeti fin. ministra. Prešel je tudi na valutno vprašanje ter izrekel trditev, da povzročata padanje dinarja umetnim potom Zagreb in Ljubljana. Tudi mi smo tega mnenja, pristavimo samo: tudi Beograd. Dragoceno je priznanje fin. ministra. da je mogoče manjšati vrednost naše valute tudi umetnim potom. Do sedaj so se odločujoči krogi izgovarjali na povojne razmere. Naše mnenje je, če se nekaj izpreminja umetnim potom, se bi že našla kakšna druga »umetna« pot, da bi se umetna izpremcmba ne vršila Tisto pot seveda bi morala najti vlada, ki je pa v Beogradu. Če je ne more najti :n preprečiti. da onadva potiskata valuto navzdol. potem je pač še najbolj kriv Beograd sam. H koncu je dal fin. minister izraza, prepričanju, da se finance boljšajo in da borno kmalu na «zeleni veji«. Žal moramo reči. da so to samo besede. Vse kaže, da je minister marsikaj zamolčal tako ni niti omenil visečih državnih dolgov (koliko jih je, kdo sploh ve?) Sicer pa vsakdo, mislimo, na lastni koži čuti. kako se državne finance boljšajo, vedno so boljše samo valuta pada z vsakim dnem — raste pa draginja. Če imenuje minister to zboljšanje imenujemo mi po naše poslabšanje. Politične vesti. + Kriza belgrajske vlade še vedno traja in je baje odvisna od avdijence zunanjega ministra Ninčiča pri kralju 'Aeksandru. Pašič je naenkrat avzel odklonilno stališče proti Italiji, poleg tega pa se še ni pomiril pravosodni mi* nister, preko katerega je kralj pomilo* stil atentatorja Stejiea, ki so ga hoteli obesiti 28. junija. + Belgrad pričakuje carsko rusko vlado. Ko je poslanec Šimrak protestiral, ker ni dobila »Hrvatska Obrana« iz Osijeka brezplačne železniške karte ter se pritožil da jih pa dobivajo brezplačno ,Wranglovci, so mu odgovorili: »Ej, gospod poslanec, ti se ne vozijo brezplačno. Mi vse te vožnje bilježimo, pa ko bo prišla carska ruska vlada, bomo dobili vse te vožnje plačane!« -j- Bel grajska vlada bo podaljšala začasno trgovinsko pogodbo z Avstrijo, ki poteče 30. t. m. -j- Usoda lOOmilijonskega dolart skega posojila še ni znana, ker se radi* kalci pod vodstvom Vel. Jankoviča tru* dijo preprečiti posojilo. Kakor poročajo iz Belgrada pride v pondoljek na vrsto razprava o tem posojilu, ki bo trajala ves prihodnji teden. ■■+ Na bolgarsko mejo so odposlali dva pehotna polka in tri oklopne avto* mobile. Kakor poročajo, je izgrede v Makedoniji povzročil predvsem nesre* čni belgrajski režim, ki je uprizarjal ve* leizdajniške procese proti stotinam ma* kedonskih kmetov, katere so s pavšal* nimi trditvami, da držijo z Bolgari, ob* sojali na več let ječe oz. jih usmrčali. + Avstrijska strokovna komisija je objavila pregled za leto 1921. Strokovna komisija je štela koncem leta 1921. 1,079.777 članov, med katerimi je 261.540 žen. + Pri demonstracijah za zakon o zaščiti republike je prišlo v nekaterih krajih v Nemčiji, kakor v Frankfurtu a. At. Koln-u, Diisseldorfu in IViesbadenu do krvavih pobojev, ki so jih, po poročilih, izzvali komunisti. Drugače so demonstracije potekle v najlepšem redu. + Berlinska policija je vsied množečih se napadov opremila vse tiste, ki so na črni listi reakcionarnih elementov, s policijsko stražo. Med zaznamenovanimi so: prometni minister general v. Groner, poštni minister Giesbert, glavni urednik »Votssische Zeitung« Georg Bernhard in še cela kopica drugih. + V Beri 'u so 3. t. m. pričeli z obravnava proti bivšemu ruskemu častniku Sabeljskemu in Faborickemu, ki sta pred kratkim pri napadu na voditelja ruskih kadetov, Miijukova. umrtila urednika Nabokova in ranila več oseb. Obtoženca sta že leta 1917. pobegnila v Nemčijo, kjer sta delovala v vseh protirevolucionarnih akcijah ruskih izseljencev. Miijukova sta nameravala usmrtiti, ker sta ga smatrala za glavnega povzročitelja ruske revolucije. Obravnava še traja in ji prisostvuje obilo ruskih izseljencev. + Maksimilijana Hardena, urednika berlinskega »Zukunfta« je napadlo 3. t. m. več oseb, ki so ga z gumijevimi palicami na tla podrli. K sreči pa ga niso do smrti pobili in tako se je posrečilo policiji z Har-denovo pomočjo aretirali glavnega napadalca. Ta napad je v najtesnejši zvezi s člankom, v katerem je Harden zahteval, odločno postopati proti nemškim nacional-cem. + Bavarski ministrski predsednik Lorchensfeld je sklical takoj po svojem povratku iz Berlina ministrsko sejo. na kateri je poročal o berlinskih sklepih. Ministri so se izrekli proti zakonu o zaščiti republike. + V boju za delavske zadruge v Julijski Benečiji so zmagali na celi črti socialisti. Komunisti niso dobili na kon* gresu zadrug, ki se je te dni vršil v Trstu, niti enega zastopnika v odboru. + Vsedržavni svet delavske konfederacije se je pričel v Genovi 3. t. m. Poslanec Aragona je v svojem govoru po-vdarjal, da če bi se delavstvo hotelo postaviti v okom sedanjemu položaju z generalnimi stavkami ali s puntarskim gibanjem, bi imeli proti sebi ne le vse sile fašizma. temveč tudi oboroženo silo države. Ne preostaja nič drugega, nego da.se izrabijo parlamentarne sile, ki naj zasigu-raio delavstvu jamstva, potrebna za življenje in prosti razvoj. + Uporaba armad. Poročajo nam: Evropo naj nanovo zgrade stalne evropske armade — se glasi v načrta, katerega je predlagal Ligi narodov major A. D. Watts. prejšnji glavni inženir sedmega bataljona canadskih železniških čet ter sedaj ravnatelj neke jeklarske družbe v Angliji. A/lajor Watts izjavlja, da trošijo stalne armade v Evropi velikansko eneržijo tekom manevrov in vežbanj in če bi tern armadam poverili konstruktivno nalogo zopetnega zgrajenja od vojne raztrgane Evrope, bi lahko ekonomske izgube popolnoma nadomestili. »Jaz ne morem videti nikakega uveljavljenja razoroženda«, je rekel major Watts.« Evropski narodi morajo obdržati male obrambne armade in če je stvar taka. zakaj bi teh armad ne uporabili za povečanje narodnega bogastva, mesto da predstavljajo velikansko breme? »To bi ne predstavljalo nikakega vmešavanja v industrije, kaiti delo v pristaniščih, zalivih in gozdovih, katerega bi se lotile te armade, je delo, katerega sl nikdo drugi ne more privoščiti, ker bi bilo predrago »Vzemimo slučaj Francije. Njena pristanišča so naravnost v obupnem stanju. Prilike v železniških iztočiščih so slabe in dosti prostora je tudi za velik razvoj vodnih sil.« »Nobenega vzroka tudi ni. zakaj bi boljše ne izrabili njenih skladov potasija.« Major VVatts ni mnenja, da bi bila vojaška vrednost stalnih armad zmanjšana vsied njih uporabe v konstruktivne svrhe ter predlaga, da naj bi bile čete najmanj po dva me- seca V letu deležne _ poglobljenega . ^ vežbamia, »Armade bi lahko razvl,l n . .^vnih nično izurjenost tekom takih rek . ^ -,e del«, je izjavil major \Vatts ter do -e’ir:ev in bila svetovna vojna dejanski vojna : za da so osem odstotkov časa armad P etjj0žil inženirske načrte. Načrt, katerega j razIii major VVatts Ligi narodov, doloca, a j ;{a narodi financirajo taka javna retonstruKC i dela, kakor jih morejo financiran, a . ^ ga narodov financira druge jZ ar- ristili mednarodni trgo\,ni. »Napr ■ mad kapital, mesto breme«, je reKei • 4- »Petit Parisien« poroča, da je a riški kongres sprejel 9. februarja . • } kon. ki določa, da morajo vsi ^ g vrniti v teku 25 let svoje dolgo , „500 5/o obresti. Francija dolguje Amer milijonov dolarjev, tako da bi zna anuitet okoli 200 milijonov dola j ■■ ^ Angleška stavila Franciji iste POK« ' a znašal dolg 2500 milijonov dolarja - anuitet okoli 160 milijonov dolarje. „ cija bi morala tedaj letno plače vsotei 1500 milijonov mark v zlatu, to J ^ -]0 ki je nekoliko višja od one ^vso . mora plačati Nemčija Franciji. prj-je seveda, če bodo zavezniške d ^ stale na povračilo medsebojnih gj0 v + Iz Rige poročajo, da je P Jrfovi Petrograd 6 parnikov, vojaki, z ^ra-in municija. Sovjetske čete baj ugra-vajo napasti zapadno Estonijo, ^ nabito velike množine žita, ki 80 kopičene. Herbert + Amerikanski parnik zaple' ver« je sovjetska oblast na Kri ^ ki nila. češ, da je bil nekdaj rus pa so ga Amerikanci zaplenili- se bo + Reuterjev urad Poroča, raZjasnu položaj na konferenci v Haag_ Litvi' tekom enega tedna. Ruski d ^ de-nov je namreč izjavil, da se ^ v M0” legacija v teku enega tedna „vedeli za skvo, če ne bodo do tega t Rusu1* količino kredita, ki ga daje a V Eaa' + Ruski monarhisti v B hls^0v, ki s0 gu so prijeli 15 ruskih nion z nalTl,e” prišli tja z napačnimi dokuht vQ^ja rusk'e nom usmrtiti Litvinova. ki 3 delegacije. . priobčil^' + »New York Times« J .. poro^ nek Klementa von Radovvlt ’ da je bila v posetu pri biv ^ izjav ■ cesariu Viljemu, ki je ob tel P ^etnčh da upa v povratek monar J ^ na preda pa ve. da 011 ne bo pti8 p0trjuif "k stol. Mnenje kajzerja Yv|ie jLl bl na‘ java Lloyd Georgeja. ki je r® ’j;a. če D stala resna mednarodna S1 .. zmagali v Nemčiji reakciona r se J . + Ameriški niiliarder M«* n beigi -sestal z angleškimi, francos^ _ g Late* skimi člani pariške konfcro Dj poveh1 mi se je zedinil, da bodo sklical y pa-bra meseca konferenco za rižu. Dnevne Opozarjamo vse sodruge^^jte-dolini. da bomo priobčili T doPis iz vllki »Napreja« zelo zanimiIv reobii|C'' valj. ki ga danes, žal. zar gradiva nismo mogli objavi . ge pre-Slovenski maturantje-poto^ tekli torek odpeljali na poo v gel£r0 nje, so prispeli v sredo. 5. t. ' rejeB-kjer so jih zelo gostoljubn ppra^' Na posvetovanju tglc.f.a naj postoP^ nikov v Zagrebu so sklenil 1, • vsa gledališča enotno v ?noSti ize vprašanjih ter da se P° čijo plače igralcev. Vršila I. t. m. svečana manifestacija v P °s ay° zmage češkoslovaškega naroda fmo tnim tlačiteljem. Dne 17. ju. • 3? padel pri Fossaltu eden iz. n Pfpa^atorjev čeho slovaških legij ma P°dporočnik Čapek, nekdanji rudar v Moravski Ostravi, a 19. junija Vri m . ™ dva druga legijonarja —■ CpJc'k in i urpiš — obešena od Avstrij. ' A jih o vi ostanki so bili odkonani n prepeljani v Prago. Mesto Zborow *a blvsl avstrijsko.ruski meji v Galiciji, ruJr- S° Srostovoljnim, odkritosrčnim stvom m' P°Polnoma soglašamo z vod-da bo dniV da ie treba napeti vse sile, h° tako .ada potrebni kredit za zgrad-dppjg g ouj.no potrebnega šolskega postnih li ° i Se ,rn0Ta danes stiskati po pri-Ce hi tako- nima Prostora za vzporedni- ce hi tako • nima Prostora za vzporedtii-Rično razumljivo, da je treba ener-etati« pri izboru sprejetih. Na drugi strani pa je tudi človeško razumljivo. da se razburjajo težko prizadeti, ko vidijo izgubljeno Ito svojega otroka. V neznanju položaja, vzrastli v današnjih zastrupljenih političnih odnošajih, vidijo vzroke tudi tam, kjer: jih ni. Naša krivda je. da nam je zdrknila v naglici notica v obliki, kakor nam je došla. Zato smo takoj potem po lastnem nagibu poiskali zanesljive informacije ter dognali položaj, kakor ga tudi slika vodstvo zavoda. Knjigoveška stavka. Neki železničar, Anton Porenta, prihaja popoldne redno delat, (stavkokaz). Knjigovezi opozarjajo južno žeelznico. naj malo gleda na svoje ljudi, da ne bodo drugim skaze delali. Udruženie 'jugoslovenskih inženierjev in arhitektov. Sekcija Ljubljana sklicuje sestanek petek 7. t. m. ob 20. v posebni sobi »Hotela Tratnik«. Vsled važnosti razgovora o ukinitvi nekaterih oddelkov tehniške fakultete, organizaciji avtonomne direkcije saobračaja, izdelavi načrta občne državne saobračajne mreže, se pričakuje polnoštevilno udeležbo. — Odbor. Neki gospod, Ljubljančan, je izgubil v torek 4. t. m. popoldne v Tivolskem gozdu črno usnjato listnico z nad 3000 K denarja, šofersko legitimacijo z sliko na ime E. K. in drugimi spisi. Oseba, ki je listnico našla, je bita opažena in se zasleduje. Poživijo se, da preden postane kaznjiva, prostovoljno odda ali pošlje najdeni predmet proti nagradi 800 K v trgovino Ivan Gričar. Šelenbu-rgova ulica ati pa na policijo. Isto nagrado dobi, kdor lastniku do izgubljenega pripomore. c@u@9 Pomočniške izkušnje. V nedeljo, ne 3. julija so se vršile pomočniške izkušnje. Pri izkušnji so bili tudi elektrotehniški vajenci iz mestne elektrarne. Izkušali so jih Mahorko, poslovodja mestne elektrarne in bivši izdelovatelj klavirjev g. Ropaš. Gospod Rebek, ali čutite nesmisel? Gospod Mahorko se še do danes ni izkazal pri občini z izpričevali. Občina jih je zahtevala, a ni dobila ničesar. In vendar ga je nominiral g. Rebek za izprašalca svojih lastnih vajencev, ki jim je grozil. da jim bo dal pri izkušnji po hrbtu, ker niso hoteli delati vzornega dela za preizkušnjo pri Ropasu, ampak so prosili g. Rebeka, da delajo pri koncesioniranem mojstru. — »Nova Doba«, obrt tako ne bo napredovala! Nariba. Nesreča, Alojzija Čelofiga, delaivka Icarto-nažne tovarne v Mlinski ulici, je iz neprevidnosti vtaknila desno roko v rezilni stroj, ki ji je odrezal dva prsta. Še k ponočnjaškemu davku. Pišejo nam: »Ljudski glas« preteklega tedna je priobčil pod rubriko »Maribor« članek, ki nasvetuje, naj bi enodinarski ponočnjaški davek, kakor ga sedaj uvajajo po vseh večjih občinah, spremenili v progresivni davek na ceho. Ta misel je zelo dobra že raditega, ker bi prinašala na socialno pravičen način ogromne dohodke ne samo velikim občinam, temveč tudi manjšim, katerim bi se potem izplačalo, da ga uvedejo. Samo moramo pripomniti, da progresivnost, kakor io priporoča omenjeni članek, ni progresivnost — vsaj jasno ni izražena — temveč diši boli Po takzsv. percentualnosti. ki nima s progresivnostjo, kakor jo mi socialisti razumemo in tudi uvajamo, dosti skupnega. Mogoče je uredništvo nalašč pustilo pasirati to nejasnost, tla izzove praktično debato o pravi progresivnosti: na vsak način pa mora dobiti članek dostavek, ki bo pomenil popolno jasnost. Clankar govori o desetodstotnem obdavčenju na ceho. bi moral povedati, ali si misli stvar tako, da bodo vse cehe. majhne in velike, obdavčene z istimi desetimi odstotki, lo bi ne bilo pravilno, ker bi bogati požeruh še vedno dal relativno istotoliko davka iz svojega žepa, kakor revež, ki bi si privoščil iz potrebe čašo bele kave in kos kruha v skupnem znesku za 2 in pol do 3 dinarje. Pravično pa bi bilo tako. da bi se ceha do 5 dinarjev prav nič ne obdavčila, do Ib dinarjev recimo 10 odstotkov, do 20 dinarjev 15 odstotkov, do 30 dinarjev 20 odstotkov itd. Teh številk seveda ne predlagamo kot končnoveljavne, temveč, se lahko vzamejo po različni potrebi drugo diferenco med dvema najbližjima členoma v progresivni vrsti po znanem matematičnem obrazcu, ki je silno preprost. Tedaj šele bi bd davek izveden po čistem načelu in tedaj šele bi lahko govorili, da ni 'davek proti socialističnim, to je proti pravičnim nazorom. Bogati lenuhi bi sicer »gor. plačali«, ampak niti oni ne bi,mogli govoriti, da se jim godi krivica. Prosimo cenj. uredništvo, da se naše misli objavi. -— Pristaši neokrnjenih načel. Hitra pomoč io potrebna. Porocali smo že o hudi nevihti, ki je koncem preteklega meseca razsajala po Ptuj* skem polju. Šele sedaj smo v stanu po* dati natančnejšo sliko. Ca 150 milijonov kron je napravila toča škode. Polje in vinogradi v vseh treh sodnih okrajih ptujskega političnega okrožja^ so mar* sik j e popolnoma uničeni. Ljudje, ki so si obetali izredno dobro letino, so čisto obupani, marsikdo bo moral vzeti be* raško palico v roke, ker je ponekod ujma trte tako obdelala, da ne bodo mogle več let obroditi sadu. Hitra dr* žavna in zasebna jrodpora bi bila na mestu in to v čim izdatnejši meri, da se ne bo v zimskih mesecih pojavil glad. V sedanjih razmerah je že tako, da nosi vsaka elementarna nesreča podob* ne posledice za seboj. Človek, ki je ga* ral celo leto, da preskrbi sebe in dru* žino, je naenkrat pahnjen v skrajno bedo, iz katere se mnogokdaj ne. more več izkopati. In vendar bi se dalo vse* mu temu na enostaven način odpomoči, če bi sprejela država obsežno zavaro* valno akcijo v svoje roke. Vpreči bi morala šolo k temu, da bi ljudstvo ob vsaki priliki podučevala, kako bi lahko ostalo v vseh neprilikah gospodar po* ložaja. S takim podukom bi šola nudila več pozitivnih uspehov, kot pa da j a v* nost poneumnjuje s patriotičnimi kapu* cinadami. Na mestu bi bil tudi zakon, ki bi ljudstvo prisilil, da se zavaruje za majhen denar proti življenskim in na* ravnim nezgodam (n. pr. tudi proti po* žaru, ki napravi vsako leto toliko ško* de). Da bi imel tak zakon najboljše uspehe, dokazujejo razne evropske in druge države, ki ga imajo žc uvedenega. Seveda bi morala država v tem slučaju sprejeti zavarovalnice v svoje roke in vsaj po večjih krajih ustanoviti podruž* nice. Zasebnih zavarovalnic je pri nas premalo in ljudstvo jim niti ne zaupa. Je tako, da gledajo preveč na masten dobiček, premalo pa na svoj idealni na* men. Pri državnem zavodu ni tako tež* ko odpraviti ta samodobičkarski mo* ment. Enake uspehe kakor državna ak* cija bi žela akcija posameznih občin. Če ustanavljajo občine v svojem delo* krogu razne hvalevredne hranilnice in posojilnice, čemu bi se jim ne obnesle tudi zavarovalnice? Treba bi bilo samo jasnega spoznanja, da so za to postav* ljene, da ljudstvu koristijo, ne pa da nad njim gospodarijo. Tam, kjer imamo socialisti večino v občini, tam bi morali dati v tem oziru zgled. Če že noče vlada sama hoditi v delu za javno dobrobit v prvi vrsti, naj bo vsaj še toliko desinte* resirana, da ne bo metala dobri inicia* tivi polen pod noge. Videli pa smo, da ni državi nikoli škodovalo, _ nasprotno celo koristilo, kjer je začela izvajati so* cialistične zahteve. Primer imamo v, bolniškem zavarovanju delavcev. Črna. Blagohotnost naših kapita* listov in njih podrepnikov nas sili, da se javnosti pritožimo in opišemo našo uso* do. Težka roka angleškega podjetnika nas neusmiljeno tlači dnevno nižje k tlom, servira nam razne dobrote v našo škodo in nam krati dan za dnem itak borni, a krvavo zasluženi kruh. Navrgli so temu trdemu kruhu zdaj še, da mo* ramo ženske * delavke opravljati moška naporna in nevarna dela pri žični že* leznici, ako sploh hočemo biti deležne dobrot tukajšnjega rudnika. Tu Kodo sicer gg. Krajger, Kordan et Co. ugos varjali, češ: same so to zahtevale, da pa ne boste gg. petolizci mislili, da ne po* znamo vaših prefriganih nakan, vam ta« koj odgovarjamo: to našo v skrajnem obupu^ prineseno zahtevo ste po dobro premišljenem načrtu umetno provoci* rali, vedoč 3. da je tu ugodna prilika do* biti cenejše moči za žično železnico, 2. je s tem brezposelnost odstranjena, še celo nove moči so lahko sprejeli, in 3. vam je še pa povrh kak hinavec šepa nil na uho delavsko hvaležnost: »An* gleži^so pa fejst«, kar se končno tudi prileže. Povrh tega ste s tem dosegli glavni akt svojega programa: omožene na cesto! In tu tiči pravzaprav glavni vzrok naše pritožbe. Pomislite in sodite sotrpini! Začeli so po vrsti tako: naj* starejše delavke, ki bi mogoče v krat? kem začele zahtevati pokojnino, na cesto, ker nam ne marajo plačati tistih par krajcarjev pokojnine, za katero smo garale celo življenje pri njih, na cesto omožene, ker itak mož dobiva »napitnino«, s katero naj danes preživ* Ija sebe in družino, — no in na vse zad* nje tudi takih ni treba več pri obratu, ki ne ugajajo očesu enega ali drugega apostola. Izmed vseh teh so pa najmanj potrebne »angleškega kruha« tiste, ki se nahajajo v oni preklicani rdeči stro* kovni organizaciji. — Da nas, odpušče* ne, zato nekateri zasmehujejo, je pač žalosten dokaz nezavednosti in delav* sk'e nesolidarnosti, dokaz pa tudi, da »ata Krajger« pristransko »čistijo«, ker sicer bi vsaka, ki še sme delati, morala biti pripravljena danes ali jutri na ena* ko usodo in ne bi bila škodoželjna! — Kar se pa tiče očitanj, da žena ne spada v tovarno, pa prizadetim odgovarjamo, da me to rade pripoznamo, in prepri* čani bodite, da nas le skrajna beda sili v tovarno; skrb za otroke je vzrok, da dajemo svoje moči tja, kamor nas na* rava gotovo ni namenila in pomagamo našim možem prislužiti to, kar je za naš obstanek neobhodno potrebno! Za* torej prizadeti! Dajte našim možem tak zaslužek, da bo naša eksistenca zasigu* rana in lahko se boste otresli nas žensk! Vam, delavke, pa kličemo: Organizacija je vaša zaščitnica, v organizaciji je vaš prostor, zavednost in solidarnost je tisti naš meč, s katerim si bomo priborile človeško bodočnost. Zatorej ne kopajte jame drugemu, ampak podajte roko so* trpinu in skupno bomo zmagali! — Več odpuščenih delavk. Povsod, kamor zahajaš, poglej« če imajo socialistično časopisje. Naroča se v Ljubljani, poštni preda! 168. Širi naš tisk! »Naprej«, socialistično glasilo, edini delavski dnevnik, stane mesečno samo 10 Din, — Ali si naročen nanj? Ali so naročeni nanj tvoji prijatelji, znanci in sorodniki? Potrudi se, da razširiš socialistično časopisje, ker le tako RAZNO PERILO za dame, gospode in deco priporoča tvrdka A, & E. Skabernč Ljubljana, Mestni trg 10. kateri je zmožen tapeciranja sten in usnjatega dela. Poizve se v upravi »Naprej*. Kočiiaža (voznika) zanesljivega, oženjenega in izprašanega kurjača sprejme »Kolinska tovarna" v Ljubljani. Za koeijaža je stanovanje, razsvetljava in kurjava v tovarni. Ključavničarje, železostrugarje, livarje in mizarje sprejme takoj „SMEV“, strojna tovarna v Bjelovaru. Plača po urah do K 20'—; v akordu zaslužek znatno večji. pride med delavno ljudstvo socializem. bo edini spremenil današnje krivične mere. Če kdo res ne more žrtvova l sečno 10 Din za dnevnik »Naprej«, naj Ra naroči skupno s svojim prijateljem.^ če je sam. naj si naroči vsaj tedefK. številko »Napreia«: »Ljudski Glas«, haja vsak četrtek in velja samo ^ par na mesec. - tvo- — Vrednost denarja, * S0.50 Din. 1 lira 3.72 Din. 100 avstnjsK kron pa 41 par. . „frarj = Letošnja letina. Od vseh dohajajo najugodnejša poročila o letošnje letine. Ugodno vreme pospe^ rast in razvoi. Posebno sadja obeta je izredno veliko. Dobra letina ^ vdaja vsaj z enim upom: v norma ^ sili vpliva letina odločilno na cen • p3 nezdravih razmerah, ki v njih ® ^ špekulacija oogania cene kvisKu je dovolj blaga, če bo pa^ letina se šna, kakoršna se obeta, je upat. špekulaciji ne bo posrečilo tira ‘. na dO' navzgor in da ostanejo cene vsaj sedanji višini. Že to bi bila vet1 eflgjial" bitev, če bi cene vsaj enkrat ze v svoio pot navzgor. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr' Odgovorni urednik : Anton Podbe^. Tisk Učiteljske t i s k a r n !|II „ctni, trezne izvežbani, prvovrs o; goB' moči. Ponudbe na fekcijska tovarna » §t g, Ljubljana, Emone eSijivii» Istotam se od a a 0a krojačem proti kave s ^ treZoi dom. Spretni, zanes j v tovarB°' Pria jndktim utrni tajita r. z- z o. z. v Ljubljani naznanja tem potom, da se v smislu sklepa zadnjega občnega zbora dne 28, decembra 1921 nahaja v likvidaciji. Podpisani likvidatorji poživljajo tem potom vse upnike, da priglasijo svoje terjatve do 1. avgusta 1. 1922. Za likvidacijo: Prezelj Anton 1. r. Jesse Anton 1. r. Rozman Janko 1. r. V Ljubljani, dne 3. julija 1922. r. z. z o. z. A.U*) V LJUBLJANI, Dunajska cesta 33 („BAtKA N O i> D Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolouijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesm --------------- izdelki. ---------- r; »bij*111 Telefon 336. Brzojavni naslov: Nakupovalna i Čekovni račun štev. 10.473. Konsum. društvo rudarjev ¥ Hrastu^11 vpisana zadruga a omeienJm poroštvom —* ■jz sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4 °lo. ------------------- Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 elanov ter sledeče društvene sklade: «, Rezervni delež K 120.201*82. —= Društveni delež K 17.1^ Blagovni promet za 1» 1919/20 j© znašal K 2,963.098*48. Delež znaša K 100*-—» Clan postane lahko vsak.