3*4
Listek.
ravno  prijetni  posel,  da je v imeni  oddaljenih  dedičev lepo  in za pokojnika častno uredil tudi vse druge stvari, katere je bilo po  Levstikovi smrti še urediti.
Razven omenjenih dveh gospodov so literarno ostalino potem, ko je bila že urejena, pregledali še gg. prof. M. Pleteršnik, Ivan Zeleznikar in Fr. Leveč. Vsi jezikoslovni spisi, tukaj našteti pod točko A do D, izročili so se g. prof. Pleteršniku, da jih porabi za novi slovenski slovar, ostale spise (pod točko E do /, razven privatnih pisem) je pa, kakor čujemo, kupil ljubljanski knjigar Bamberg ter se zavezal, da vsaj pesmi Levstikove izdri, do  novega leta.
»Die praktische Philosophie und ihre Bedeutung fiir die Rechtsstudien.«
Ein Peitrag zur Reform unserer Universitaten von Dr.   Eduard Fechtner.    Wien.    Alfred Holder   18S8 ,  8,  87  stranij. Cena 80 kr.
Šolsko vprašanje je v naši dobi na dnevnem redu. Na vseučiliščih je pravniška fakulteta reform najpotrebnejša. Ker juristi vladajo v pravnem in državnem življenji, zato je učna vzgoja tega stanii silno imenitna, in najslavnejši modrijani so pogostoma kazali na nedostatek pravnih študij. Kako hočejo v ozbiljnih časih pravo pogoditi možje, ki poznajo le od mogotcev kodifikovane zakone, na podlagi rimskega prava, ki razločuje slobodnjake in robove? Le vladajoči narodi so pisali zakone, nikdar vladani, da si zagotove svojo nadvlado ! In le modrijan, ki samostalno iz človeško nravi išče zakonov za človeštvo, ki z napredkom v prosveti in znanostih izkuša približati se končnemu idejalu (od tod sicer nestalnost njegovih sistem, a neprecenljiva vrednost je že v str-mljenji samem!), modrijan je poklican, kazati pravo pot bodočemu pravništvu, ako se hoče človeštvo kedaj rešiti od pamtiveka zakonitih krivic, ki še tarejo ne sam6 poje-diuce, nego cele narode! In slutnjo, da bode Slovan še rešitelj svetu, v čem jo iskati, kakor v prepričanji, da teptani rod (in kdo je bil huje teptan od Slovana, po kojem so si narodi prikrojili izraz za robstvo?!) bo priboril trpečemu človeštvu — spasiteljne zakone. Pisatelj, sam Slovan, vplel je v misli svoje obilico izrekov najslavnejših mož ka-žoč, kako je   praktično  modrozuanstvo ali etika juristom najpotrebnejša.
Ker pa se propedeutika uči že po gimnazijah, razpravlja zadnji oddelek modro-slovni pouk na nji. Pri tej priliki spominja, kako sedanja gimnazija abiturijentu ne da niti najmanjšega navodila v bodočnost, da nevedna mladost izbira in določuje narastaj učenih stanov. Naloga profesorju modroslovja naj bi še bila, maturantom podajati pregled raznoterih strokovnjaških študij in vlada bi po njih lehko vplivala na razmerno razdelitev, kažoča: tu je pomanjkanje,  tam izobilje  kandidatov.
Modrijan je idejalist, dostikrat nepraktičen, ali po idejalih se razcvita, iž njih do zoreva boljši sad — lepša bodočnost naša ! Idejalno pisana knjižica zaslužuje, da jo preči-tajo višji in najvišji vzgojevatelji mladine, v obče gg. profesorji.         Dr. Fr. Simonič.
,,Ljubljanski Zvon"
izhaja   po   4   pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot   na mesec v zvezkih   ter   stoji vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta   1  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele  po  5  gld.  60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki:  Fr.  Leveč i.  dr.  — Izdajatelj  in odgovorni urednik:   Fr.  Leveč Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska   »Narodna Tiskarna«   v Ljubljani.