L.etnik 2, Marttoo*, četrtek 9. oktobra »als 5tev. 229 KI DELAVEC Političen list. Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 5'50 mesečno. četrtletno K 16'50. Če si pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 5'—. — Inserati po dogovoru. List izhaja vsak delavnik po 16. uri popoldne z datumom drugega dne. Posamezna številka stane 30 vin. Uredništvo in uprava: Narodni dom (vhod iz Kopališke ulice! Telefon St, 242. Predsednik Ufilson bolan. Woodrow Wilson leži težko bolan v Beli hiši v Washingtonu. V Parizu si je pokvaril želodec in se je bolan vrnil v Ameriko. Skoro petdeset tisoč mrtvih in par stotisOč ranjenih je žrtvoval na francoskih bojiščih za — kakor je vedno naglašal, človeške ideale, za idejo pravice, demokracije, samoodločbe in miru. Več milijonov vojakov so v Ameriki oborožili in opremili ter jih poslali v Evropo. Woodrow VVilson je odločil zmago, uničil Nemčijo, avstro-ogrsko monarjiijo, Bolgarijo in Turčijo. Rešil je Francijo, Anglijo in Italijo. Toda ko je prišlo do pravega dela na mirovni konferenci, so njegove moči popustile. Narodi so pričakovali, da bo ta svetovna vojna porajala nekaj velikega, moža, ki ustvarja svoj čas ter ga nad-kriljuje. Prepričani so bili, da bo VVoodrovv VVilson eden izmed prorokov, ki bo dal tej zgodovinski dobi svoj naziv. Toda dopustil je, da so zlorabili na mirovni konferenci pravico samood- Veliki mogul. Angleški spisala A. K. Green. (Dalje). (61) »Ali ga je gospod ]ones videl?« »Ne, hiša je, kakor se boste spomnili, zaklenjena, Gospod Fairbrother je dal, ko je zapustil mesto, svojim uslužbencem dopust. Svojega upravitelja je vzel s seboj, to je odpeljala sta se skupaj. Toda v brzojavkah iz* Santa Fč ni omenjen. Kakor se vidi, ni sledil gospodu Fairbrotherju v hribe«. »To pravite s tako čudnim naglasom«, sem pripomnila. »Ker se nam je to čudno zdelo. Kje je zdaj Sears ? In zakaj ni ostal pri gospodu Fairbrotherju, če je imel. ko je zapustil mesto, očividno namen, spremiti ga v rudo-kop »Placida?« Ta okoliščina nam je dala misliti, gospodična Van Arsdale, ko smo mislili na samotno potovanje gospoda Fair-brotherja od one točke, kjer je zbolel, pa do njegovega rudokopa pri Santa Fč. Toda popolnoma prav smo presojali to dejstvo, kakor so to dokazale nadaljne okoliščine«. »Zdaj, gospodična Van Arsdale«, je nadaljeval nadzornik, ko sem ga hitro pogledala, »vam hočem dokazati, da vam zelo! zaupamo, s tem, da vam izdam, kaj so naši j ljudje o tem Searsu poizvedeli. Kakor sem ločbe. Naše najlepše dežele, naši najboljši bratje in najkremenitejši značaji, Primorci, Goričani, Istrijanci, Dalmatinci, ječe pod laško pestjo in nasilnostjo V teh naših jugoslovanskih ozemljih so se kakor za vedno vgnezdili imperialistični, nikdar siti Italijani, ki uničujejo one dele našega ljudstva, ki je ostalo navzlic vsem grozotam na svoji grudi. S pomočjo perverznega d’ Annunzia je italijanska vlada neoficielno, toda faktično zasedla Reko, edino jugoslovansko pristanišče, ter grozi, da zasede tudi Dalmacijo. Od našega telesa so nam faktično že odrezali tretjino. Brez Reke Jugoslavija ne more dihati. Mož, ki je hotel narodom svojih štirinajst točk in svojih triindvajset načel darovati kakor z nove Oljske gore, je v Parizu dopustil, da so na mirovni konferenci ravno z našim slovenskim narodom, ki je mnogč pripomogel do konečne zmage, slabejše postopali, nego bi postopal Metternich. Vendar smo pa še vedno upali, da bo vsaj v zadnjem hipu vložil svoj veto ter dal nam, Jugoslovanom, kar je jugoslovan- že rekel, bodo jutri časopisi to celemu svetu raztrobili. Menim, da boste potem razumeli, zakai vam je gospod Gryce tako nujno zaukazal, da ne izvedete svoje namere, ko vam je srce narekovalo, izvesti jo, da s tem operete gospoda Duranda. Gospod Gryce je popolnoma mojega mnenja, da se moramo izogibati, vznemirjati tako imenitno osebo, kakor jo zdaj vi opazujete, dokler je še najmanjše upanje, zaslediti drugega povzročitelja zločina. In tako upanje imamo v resnici. Ta mož, ta Sears ni nikakor brezpomemben človek, za kakršnega ga vsled njegove službe smatramo. Spričo kratkega časa, ki smo ga imeli na razpolaganje — še le včeraj je prišel ]ones k meni v pisarno — sva midva, gospod Gryce in jaz, v tem oziru odkrila zelo interesantna dejstva. Ta Searsova uda-nost napram gospodu Fairbrotherju mi je bila skrivnost in nam je bila že prvi dan po' zločinu tako natančno znana, kakor danes. Toda čustva, s katerimi je opazoval gospo Fairbrother — no, to je nekaj drugega. In še le snoči smo izvedeli, da je bila udanost, ki ga je vezala z njo, one vrste, ki se ne ozira niti na starost niti na stan. Ni bil Adonis in, kakor smo izvedeli, dovolj star, da bi mogel bitt njen oče. Toda navzlic temu smo izsledili že več oseb, ki pripovedujejo čudne stvari o strastni vstrajnosti, s kakršno so ji njegove stare oči sledile, če sta se slu- skega, Italijanom pa, kar je italijanskega. Toda bolezen Wilsonova naj bo že telesna ali diplomatična, postaja za našo Jugoslavijo največja nevarnost. Woodrow Wilson ne more ali noče pomagati. In tako je najbrže naše zadnje upanje, naša zadnja opora splavalo po vodi. Iskrenih prijateljev nimamo v Parizu. Preostaja nam edinole zaupanje v svojo lastno moč. Z lastno močjo in krvjo, če bo treba, bomo pa tudi branili najboljši del našega ozemlja ter ga priborili nazaj V tem oziru so štete minute. In zločinec in izdajalec domovine je oni, ki v teh resnih časih vsled strankarskega egoizma preprečuje enoten nastop ujedinjenega jugoslovanskega naroda. V tem boju za naš narodni in gospodarski obstanek pač ne smemo delati državne politike naljubo temu ali onemu častihlepnemu politiku, pa najsi bode tudi dedič takozvanega očeta Jugoslavije. Mi potrebujemo danes treznih in nesebičnih mož, katerim je domovina vse. čajno srečala, dokler je bila še v hiši svojega soproga. In drugi poročajo, še živahnejše kakor prvi, kako se je navadno mudil, ko se je preselila v svoje lastno stanovanje, v sosednem parku, da bi zagledal le iz daljave njeno postavo, ko je stopila v svoj'voz. In prišlo je tako daleč, da je ta njegova brezmiselna, skoro starikava strast za to krasotico postala splošno med ljudstvom znana. Pri razpravi so jo zamolčali le z ozirom na gospoda Fairbrotherja. ki pri svojem upravitelju ni nikdar opazil te slabosti. Navzlic temu imamo sedaj pričo ali ni čudno, koliko prič se more dobiti z majhnim trudom, priče, ki niso nikdar na to mislile, da bi se same javile? — pričo, ki hoče priseči, da je nekega večera videl, kako je dvignil za njenim hrbtom pest, ko je šla ošabno mimo njega v svojo hišo. Ta priča ie prepričan o tem, da je bil ta mož Sears, ona dama pa gospa Fairbrother. Edina točka, o kateri ni popolnoma na jasnem, se tiče čustev njegove soproge, če namreč izve, da je bil ono uro v onem kraju, dočim so mislili, da je popolnoma kje drugje«. Nadzornik se je na-| smehnil. »Ali ima upravitelj slab značaj«, sem vprašala, da je ta izraz njegovih čuvstev na-pravil tako velik vtisk na njo ?« »Ne vem, kaj naj, vsaj dozdaj, rečem o tem«, (Dalje prib.) delavec. mkkkbtu, am 9 oktobra iiSlS. Politične vesti, ______________ Trifkovičev kabinet. Ministerska lista, ki jo je sestavil g. Marko Trifkovič je najimenitnejša politična kombinacija, kar smo jih doslej imeli in poznali. Tako vlado, kakršno je sestavil on, bi lahko sestavil vsak parlamentaren klub, samo, da šteje toliko članov, kolikor je ministerskih portfeljev. Da taka vlada nikoli ne bo dobila ne večine, ne kvoruma, to je vedel tudi g. Trifkovič, toda kaj za to. Če parlament ne bo hotel glasovati zanj, se ga razpusti, njegova vlada pa potem razpiše volitve ter vlada tako dolgo, dokler se te ne izvedejo. Ker se je pa bal, da bi pri regentu s tem načrtom pogorel se je zatekel k laži. Nalagal je regenta, da sta mu s pomočjo soc. demokratov večina, kakor tudi kvorum zagotovljena, kar pa se je kmalu izkazalo za laž. Istotako je nalagal regenta s pogodbo, ki da jo je baj£ storil z »Narodnim klubom«, dočim je v resnici le prevzel ono, ki jo je s tem klubom svoječasno sklenil Protič. Ob odločni volji regenta, ki je zahteval, kot najvišji čuvar državnega edinstva, od »Narodnega kluba« jasne in brezdvomne izjave, pa se je tudi ta lažnjiva in zahrbtna nakana g. Trifkoviča razbila. Iz vsega tega je jasno razvidno, da je separatistični triperesni deteljici Protič-Laginja-Korošec vse na tem, da bi prišli še pred volitvami v konstitu-anto do nermejene vlade, ter tako dobili v roke priliko, da prejudicirajo bodoče ukrepe koustituante. Na poti k temu cilju so jim dobra vsa sredstva, tudi laž, zavijanje in potvorjenje. In če je bil glede kvalitete teh mož doslej kedo še na nejasnem, odslej dalje gotovo ni več. Trifkovičev poizkus sestaviti opozicijonalno listo pa je bil najbrže zadnji poizkus te družbe, ker kakor poročajo zadnje vesti, so prišli posebno radikalci do prepričanja, da so njih nahlepi neizvedljivi ter so baje že pripravljeni pogajati se z demokrati in socijalisti, ter tako pomoči do sestave močne definitivne kvalicijske vlade, v kateri bodo tudi Črnogorci ter vsi drugi zmernejši elementi. Mi pozdravljamo to rešitev že vnaprej. 11 t? Dnevne novice. Velik shod bo v nedeljo v Mariboru! Govorijo zastopniki vseh treh delov našega naroda: Srb, Hrvat in Slovenec. Agitirajte! Tožbo proti »Malim Novicam" je vložil g. vladni komisar dr. Pfeifer. Občinstvo bo imelo pri prihodnji obravnavi priliko prepričati se o resnici tega lističa. Razžaljen obrekovalec. »Male Novice« so užaljene zaradi tona, v katerem je ž njimi spregovoril vladni komisar dr. Pfeifer v svojem odgovoru. Čudno je, da »Male Novice« niso bile razžaljene pred enim tednom, ko so to pismo prejele. Toda takrat so »Male Novice« molčale, češ: saj svet ne ve, da smo prejeli to pismo. Dr. Pfeifer je dal »Malim Novicam« cel teden časa, da pridejo na dan ali z njegovim pismom, ali z dokazi — to je menda dovolj kavalirsko. Ker pa je objava komisarjevega pisma »Malim Novicam« sapo zaprlo, jecljajo zdaj o »zakotnem pisaču« (to je namreč dopisnik »Malih Novic«). Take vrste ljudje še zahtevajo, naj se ž njimi govori »fino in nobel«. Tako se odgovarja na stvarno kritiko, ne pa na laži in nesramnosti. Z dostojnim nasprotnikom govorimo dostojno, s človekom, ki pljuva po ulici na mimoidoče ljudi in škropi blato na okrog, pa ne moremo drugače govoriti, nego da primemo konečno za palico. Sicer se tu izkaže pregovor: hoc scio pro certo ampak, če obdeluješ take ljudi z rokavicami, bo kdo mislil, da se jih res bojiš. Sicer pa naj naša javnost presodi, kako čast nam delajo »Male Novice« in če je za nas koristno in dostojno, da imamo tu na tako eksponiranem kraju list take faze, kakor ga ne premore cela slov. zemlja. Da se taki žurnali-rode v velikih mestih, kjer žive od tega ljudje, ki se ne znajo drugače preživ ljati, kakor da vzbujajo najnižje instinkte, je razumljivo, da pa je zašel tak list v Maribor, kjer bi morali ravno v teh časih pokazati malo višjo kulturno in moralno stopinjo, to je žalostno. Tak list igra ulogo Spitignjeva in če njegove ljudi tega ni sram — potem jih ne prepriča ne lepa ne grda beseda. Nas veseli samo, da vsi pošteni Slovenci pisanje »Malih Novic« obsojajo in da nas nič tako ne ponižuje pred Nemci, kakor ta način javnega boja, ki ga vodi ta list. Ker se gospodje od »Malih Novic« ne bodo naučili dostojnosti — bo pač dolžnost drugih — da to store. Ubogi škof, ubogi kanoniki. V »Straži« in »Malih Novicah« kličejo na boj proti škofu in kanonikom, ker ne dovolijo v stolnici slovenske službe božje. Presneto morajo imeti ti gospodje v Cirilovi tiskarni in okoli nje malo vpliva na svojega dušnega nadpastirja, če ne morejo doseči niti ene slovenske pridige. V Mariboru menda nimamo nemškega duhovnika, in tako morajo slovenski duhovniki v stolnici »lomiti« nemščino, ki je baje nihče ne razume. Ljudstvo je — kakor pravijo »Male Novice« — tako razburjeno, da se je bilo že v nedeljo bati, da bo vzrojilo. To se pravi, se spuntalo ter prav po šentiljskem načinu napadlo škofa in pa kanonike — z gorjačami. Celo velik ljudski shod nameravajo sklicati, na katerem se bo o tej zadevi govorilo — odločno besedo. Najboljše bi bilo, če bi se shod vršil pred škofijo. Tako torej nastopajo klerikalci, duhovniki proti svojemu škofu, ki so mu še pred par dnevi v »Slovenskem Gospodarju« peli slavo, 6amo vsled tega, ker noče pripustiti slovenskih pridig v stolnici, marveč je mnenja, da so tudi mariborski Nemci potrebni božje besede v njihovem materinskem jeziku. Nam je prav vseeno, kako se bodo zmenili in kdo bo odnehal — škof ali »Male Novice«. Čudno se nam le zdi, da so dvignili klerikalci zaradi naše popolnoma umestne kritike šolskih sester tak šunder, dočim zdaj oni sami zaradi nemškutarjenja dejansko groze škofu, svojemu predpostavljencu. Pravi klerikalni boljševizem! Mi pa svetujemo knezo-škofu, naj se poboljša, naj uvede slovenske pridige, predvsem pa naj ne kritikuje nečedne pisave klerikalnih listov iz Cirilove tiskarne, potem se mu zna zgoditi, da mu podari vlada za Slovenijo na predlog poverjenika za bogočastje krasen avtomobil za zasluge, kakor ga bo dobil ljubljanski škof Jeglič. Pesnikove besede. Češki pesnik Alojz Mrštik takole opominja češki narod: „6000 mi-Ijinov dolga imamo, a mi se veselimo: Letošna letina nas bo jedva prehranila, a mi svatujemo. Obrt stoji, država trpi vsled nezaposlenosti a mi — vpijemo. V vojni so neštete družine izgubile svoje hranitelje in ves imetek ter sedaj gladujejo, a mi — plešemo. Vojna nam je požrla stotisoče dragih bratov, sinov, očetov, a mi pojemo. V vseh družabnih slojih se je razširila moralna ptopalost, hinavstvo, tihotapstvo, zločini, a mi — živimo v zazkošju.. Denar se razsiplje, veseljači se in nori. Ne delajte tega, oprimite se dela. Samo z delom, neumornim, nepretrganim, poštenim delom bomO rešili in zasigurali Življenje, svobodo in čast države." Tako opominja češki pesnik svoj češki narod, ki je bil vedno poznan po svoji marljivosti, resnosti in vstrajnosti. Če velja to za češki narod, koliko bolj velja to za nas Jugoslovane. Kako je v Beogradu? V hrvaškem delu našega naroda, pa tudi v slovenskem, je razširjeno mnenje, da je V Beogradu vsega v iz-obilju, da se vse blago izteka v Beograd ter da je tam vse ceno, na našo škodo. To so _ zlobnim namenom širjene vesti, ki ne odgovarr jajo resnici Bil sem nekaj časa v Beogradu te spoznal tamkajšnje razim re, ki so take, da se čudim, kako jih narod more tako mirno prenašati. Draginja je neznosna, trikrat večja kot pri nas. Stanovanje je nemogoče dobiti, za majhno sobo zahtevajo mesečno 800 K. Gradi se ne nič, ker ena sama opeka stane do 3 K. Od vsega, kar sem videl, se popravljati samo dve hiši. Novega se ne gradi nič, tudi državnih stav ne, a uradi so nameščeni po privatnih hišah. Liter vina stane 30 K, a mleka 5 K. Mostu čez Donavo še vedno ni, tako, da se mora vse blago spraviti čez le po splavih Kaj pa pri nas? Dasiravno so živijenske razmere pri nas neprimerno ugodnejše, neudani stokrat več zabavlja kot pa doli v »srečnem" Beogradu. Demonstracije radi živil v Celovcu-U Velikovca poročajo z dne 5. oktobra: Dne 1. t. m. so se vršile v Celovcu demonstracije radi pomanjkanja živil. Ljudje so klicaji pred deželno vlado: »Wenn es nicht besser wird, gehen wir die Jugoslaven holen!« (Če ne bo boljše, pojdemo po Jugoslovane.) Nekaj mesarjev je reklo, da se ne dobi mesa preje, dokler ne pridejo Jugoslovani. Z drugi strani se javlja, da pričakujeje Celovčani naše čete ob treh popoldne. 1. jugoslovanski novinarski kongres. Priprave za 1. jugoslovanski novinarski kongres so v najboljšem teku. Sestavljen je poseben odbor, da izdela podroben program za kongres sam, kakor tudi poseben zabavni odbor za priredbo velike novinarske zabave. V svrho dogovora s srbskimi novinarji sta danes odpotovala v Beograd podpredsednik hrvatskega novinarskega društva g. Krešimir Kovačič, in tajnik g. Ante Brozovič. Prvi jugoslovanski novinarski kongres bo eden največjih kulturnih dogodkov v naši mladi državi. Novinarska razstava. Povodom prvega jugoslovanskega novinarskega kongresa dne 18., 19. in 20. oktobra se otvori v Zagrebu tudi novinarska razstava. Na tej razstavi se pokaže propagandističko delo časopisja za čas vojne v inozemstvu. Vsakdo, ki poseduje knjige, brošure, letake ali slična izdanja, ki so izšla za čas«, vojne ali v inozemstvu v svrho propagande za jugoslovansko vprašanje, se prosi, da jih odstopi za čas razstave novinarskemu društvu. Prijave hrv. novinarskemu društvu v Zagrebu (telefon št. 19—92). Blago Iz Češko-slovaške. Trgovci ki žele blago iz Češko-siovaške na podlagi kompenzacijske pogodbe naj se zglase v petek, dne 10. t. m. ob 19. uri v Gambrinu, kjer se vrši tozadevni sestanek. Nadalje se bode tudi o drugih važnih trgovskih zadevah govorilo. Promet s čehoslovaško državo. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani poživlja, vse trgovce, ki želijo uvažati blago iz Čehoslo-vaške republike, da ji blagovolijo takoj naznaniti približno množino, vrednost in vrsto blaga ter po možnosti tudi od kod. Materija! potrebuje zbornica za novo kompenzacijsko pogodbo naše dtžave s Čehoslovaško, za katero so pogajanja že v teku. Izvozniki, ki žele izvažati naše pridelke in proizvode na Češko naj enako prijavijo tozadevne podatke. «. Zveza vlnotržcev za vso Slovenijo s Sedežem v Ljubljani se ustanovi prihodnjo soboto 11. oktobra na ustanovnem shodu, ki se vrši v vrtni verandi hotela Union v Ljubljani. Pripravljalni odbor vabi vse trgovce, ki trgujejo Z vinom na debelo in imajo vinsko trgovino pri državnih uradih kot obrt prijavljeno ali kot glavno ali pa postransko obrt, na udeležbo, da se ustanovi tudi za to vclevažno panogo trgovskega stanu potrebna organizacija, kakor jo imajo drugi stanovi. Izvolil se bode pri tej priliki odbor za 1. 1919/20, ki bode potem zastopal nasproti drugim stSnovom in vladi naše potrebe in zadače. Ker se bode obravnaval1’ tudi glede carinskih tarifov, kakor tudi glede cen pri nakupu in prodan letošnjega vinskega pridelka, je udeležba za vs kega vinskega trgovca dolžnost; ob enem pa ima tudi vsalc priliko, slaviti primerne predloge, ki se mu zdijo v obrambo našega stanu potrebni. Zborovanje se vrši v hotelu Union v Ljubljani od 10. ure do y213. ure in od 15. do 17. ure; tako da se lahko vsi udeleženci Štajerskega vrnejo z večernim vlakom, ki gre ob %18. uro ali %6. zvečer. Opozarja se, da imajo vse tvrdke, ki imajo več članov, pri volitvi odbora, samo en volilni glas; tudi namestniki pooblastilom dotičnega vinotržca, ki bi bil slučajno zadržan, bodo pripuščeni k vojitvi odbora. Od katere tvrdke se udeleži več članov, imajo razen volilca, drugi člani le posvetovalen glas in pravico predloge staviti. Povabljeno je tudi poverjeništvo za trgovino in obrt, kakor tudi trgovska in obrtna zbornica. Za pripravijani odbor: Franjo Čuček, vinotržec v Ptuju. Trgovski nameščenci, ki iščete mesta, pozor! Mariborski krajevni odbor „Zveze trgovskih nastavljencev na slovenskem ozemlju v Ljubljani", je otvoril brezplačno posredovalnico. Čeravno državna posredovalnica za brezposelne brezhibno uraduje, vendar je V interesu trgovskih nameščencev, kakor tudi privatnih uradnikov obojega spola sploh, da se pri iskanju služb obrnejo v prvi vrsti na to stanovsko posredovalnico, kateri je mnogo na tem, da svoje ljudi kakor hitro mogoče nastavi ter jim dobljena mesta tudi osigura. Statistika, ki se bo iz tega posredovanja dobiia, bo za nadaljne korake zveze velike važnosti. Računa se torej na to, da se bo vsak posameznik takoj zatekel k nam ter tako razširil naš delokrog in pripomogel našemu udruženju do ugleda, ki bo koristil vsera. Posredovalnica t.e nahaja na Stolnem tr^u (Domplatz) št. 3 v hiši trgoyskega gremija, parter, vrata št. 2, ter uraduje ob delavnikih od 10.—12. ure. Odbor. Izvoz krompirja. Minister za trgovino in industrijo dr. Kramer je odobril predlog ljubljanske podružnice centralne uprave, s katerim se začasno odklanja vsako sodelovanje Slovenije pri kompenzacijskem izvozu krompirja v Avstrijo in s katerim se do nadaljne odredbe prepoveduje vsako nakladanje krompirja za inozemstvo sploh. Za vsa živila pa, ki se nakladajo za inozemstvo, se pa razven drugih dovoljenj zahteva Se posebno dovoljenje okrajnega glavarstva. Rudarji oproščeni vojaške službe. Vojni minister je odredil, da se imajo rudarji, ki vršijo vojno službo, takoj odpustiti in napotiti na delo v rudnike. Nabava cigaretnega papirja. Uprava državnih monopolov potrebuje za leto 1920. cigaretnega papirja za tvornice duhana v Nišu, Sarajevu in Ljubljani. V to svrho se bo vršila dne 18. oktobra licitacija. Tihotapstvo s tobakom. »Hrvatska Obrana« poroča, da prihaja dan za dnem do spopadov med tihotapci in finančnimi stražniki. Tako je prišlo na sarajevskem kolodvoru do formalne bitke, v kateri je padlo okoli petdeset strelov. Kliub temu pa se je posrečilo tihotapcem ubežati. Dijaška kuhinja v Mariooru ima svoj letošnji občni zbor prihodnji petek, 10. t. m., ob %20. zvečer v tukajšnem Narodnem domu. Vse ude vabi s tem odbor k polnoštevilni udeležbi. Umrli so: Josef Bonča, v javni bolnici; dr. Amand Rak, £dmund Schmidgasse 8; Jurij Lorber, Počkova 181; Julije Trentinl, Melinska cesta 13; Ferdinand Brajdič, v mariborski vojaški bol. I; Gregor Čauko, Sv. Anton na Pohorju; Rijavec Ivana, v javni bolnici; Loč Ivan, v javni bolnici; Matschegg Adolf. Tegetthoffova cesta 64. ^ Iz porotne dvorane. ^ V torek, dne 7. oktobra. Umor moia oziroma očeta. V nedeljo, dne 519. decembra 1918 se je raznesla v Godenincih pri Središču vest, da se je po noči obesil v svojem Skednju posestnik in tesar Ivan Luci, ki je ležal že nad dva meseca bolan na španski bolezni, a je teden dni poprej toliko okreval, da je vstal in mogel obiskati svoje znance. Njegova žena Helena Luci in hčerka Jožefa Luci sta trdili, da je Ivan Luci odšel v soboto, 28. decembra 1918, zvečer neznano kam z doma, da se ni vrnil in da ga je v nedeljo zjutraj na vse zgodaj našla hčerka Jožefa Luci obešenega v Skednju. Ivan Luci je bil na glasu kot dober gospodar in tesar, ki je užival splošno spoštovanje, zato je vzbudila njegova smrt med sosedi veliko presenečenje. Takoj so sumili hudodelstvo, zato se je takoj uvedla proti ženi in hčerki Ivana Lucija sodna preiskava, ki pa spočetka ni spravila na dan mnogo obtežilnega. Pozitivni uspeh je imela preiskava še le. ko se je 19. avgusta 1919 podal preiskovalni sodnik na lice mesta v Godenince. Takrat je najprej obširno priznala Jožefa Luci, ki se je kratko poprej omožila z Jožefom Branda. Ona je sodni komisiji v sobi in v Skednju natančno razkazala, kako se je dejanje izvršilo. Na to je ptiznala tudi njena mlajša, še le 13 let stara sestra, Terezija Luci, da je sodelovala pri očetovem umoru, in končno tudi žena Helena Luci, ko je videla, da ji tajenje nič več ne koristi. Po njih soglasnem priznanju je prišlo do umora Ivana Lucija zaradi tega, kei je nameraval Ivan Luci dati pesestvo enemu izmed svojih dveh sinov, dočim je hotela v soglasju z materjo imeti posestvo najstarejša hči Jožefa Luci, da bi se mogla poročiti z bratom svojega sedanjega moža, Antonom Branda, s katerim je imela lansko leto ljubavno razmerje. Ker se Ivan Luci niti z dobra niti z grda ni dal pripraviti do predaje posestva, je vzklilo v srcih žene in hčeri smrtno sovraštvo proti njemu in so že lansko leto sklenile, ga na kak način spraviti s sveta. V ta namen je hodila Jožefa Luci dogovorno s svojo materjo že lansko leto v Gradec in je naročila pri neki sorodnici 1 kg arsenika (mišnice), da bi Ivana Lucija zastrupile. Dobili pa ste namesto mišnice 1 kg gipsa, katerega sta mu enkrat med njegovo boleznijo primešale v juho, kar seveda ni imelo zaželje-nega učinka. Do sklepa, Ivana Lucija z vrvjo zadrgniti in na to obesiti, je prišlo po večkratnem posvetovanju v soboto, dne 28. decembra 1918 popoldne, ko je bil on odsoten z doma. Za to se je ponudila še tisti večer lepa priložnost. Luci je< namreč prinesel seboj ovseno slamo in brinje in prosil ženo, naj mu napravi parno kopelj za noge. Ker je Helena Luci to odklonila, je osnažil svoje škornje in šel spat. Med tem pa sta se obe obdolženci skupno z najmlajšo Terezijo Luci dogovorile, da bodo še ta večer moža oziroma očeta umorile in so napraviie natančen načrt. Pripravile so mu parno kopelj In ga zbudile, da se je vsedel k peči in položil noge v paro nad škaf. Med tem je stopila Jožefa Luci za njegov hrbet na klop pri peči in mu vrgla vrv s pripravljeno zanjko na vrat, na kar sta obe z materjo krepko potegnile, Teresija Luci pa je očetu izpodbila noge i2nad škafa, da se je vrv bolje zadrgnila. Tedaj je padel Ivan Luci na stran in zadel z glavo ob zraven stoječi stol in tako zadobil poškodbe na licu in ušesu, ki so jih drugi dan opazili sosedje. Ker je Ivan Luci bil vsled prestane bolezni slab, je takoj umrl. Na to so na noge mrtveca obule škornje in ga po nasvetu matere nesle skozi vežo in kuhinjo na Skedenj T» • Kuri Kr kitati *