Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 1 Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 2 Oglasi Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Tretja stran Iz vsebine: Tema tedna: Izbira dimnikarja na strani uporabnika, cene se lahko občutno razlikujejo ................... 4 Osnovna šola Gornji Grad: Po menjavi kritine še ureditev učilnice za računalništvo .................................... 6 Občina Nazarje: Začela se je prenova prizemskih oken na športni dvorani ...................................... 6 Direkcija RS za vode: Temeljita prenova dotrajanega Grušoveljskega jezu ............................................. 9 Razstava v Fašunovi hiši: Družina vrbopletarja Ivana Verdnika skrbno očuvala očetovo zapuščino .............. 15 Prostovoljka Petra Lamprečnik: »Nič ne more poplačati trenutkov, ko te hvaležni otroci objamejo ...« .................. 16 Kulturno društvo Radmirje: Igra Luci osvojila mlade udeležence delavnic .......................................... 16 Ljubno ob Savinji: Tadej Brgles zmagal drugič zapored ........... 18 Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Za- kona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lek- toriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. ISSN 0351-8140, leto XLIX, št. 33, 18. avgust 2017. Izha- ja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90- 791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.sa- vinjske.com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 3 Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik Dimnikarstvo po novem Zaradi varovanja zdravja, življenja, premože- nja in okolja ter zaradi učinkovite rabe goriv mo- rajo biti kurilne, dimovodne in prezračevalne na- prave pravilno vgrajene in vzdrževane. Za njiho- vo varno delovanje po zakonu skrbijo dimnikar- ji s pregledi po vgradnji oziroma pred začetkom njihove uporabe, rednimi letnimi pregledi in či- ščenji, meritvami emisij dimnih plinov, izrednimi pregledi na zahtevo inšpektorja ali uporabnika, odstranjevanjem katranskih oblog, svetovanjem glede zmanjšanja porabe energije in prepreče- vanjem izpustov škodljivih emisij. Z novim letom je začel veljati nov zakon o di- mnikarskih storitvah, ki je namesto koncesijske- ga prinesel tako imenovani licenčni sistem, ka- terega prednost, tako za izvajalce kot uporabni- ke dimnikarskih storitev, je, da dimnikarske druž- be sedaj niso več omejene na posamezna ob- močja, uporabniki pa imajo možnost proste iz- bire dimnikarske družbe z vsemi koristmi konku- renčnega trga. Uporabniki so zavezani, da izberejo dimni- karsko družbo in ji omogočijo prvi pregled no- vovgrajene male kurilne naprave, vpis male ku- rilne naprave v evidenco ob prvi izvedbi dimni- karskih storitev in izvedbo dimnikarskih storitev, da eno leto hranijo zapisnik o izvedenem pregle- du in da na podlagi odločbe pristojne inšpekcije odpravijo ugotovljene pomanjkljivosti. Če se uporabnik dimnikarskih storitev odloči zamenjati dimnikarsko družbo, to stori do 30. ju- nija tekočega leta, sprememba pa velja za ob- dobje najmanj enega leta. To obdobje se lahko tudi skrajša, če pristojna inšpekcija ugotovi, da dimnikarska družba ne opravlja storitev v skla- du z zakonodajo. Uporabnik dimnikarskih storitev izbere dimni- karsko družbo s seznama, ki ga objavi ministr- stvo za okolje in prostor. Pregled aktualnega se- znama dimnikarskih družb pokaže, da nobena izmed njih nima sedeža na območju Zgornje Sa- vinjske doline, pet se jih nahaja v Celju, po ena pa v Velenju, Žalcu, Taboru in Grižah. Vse osta- le so še bolj oddaljene, kar je dobro upošteva- ti spričo dejstva, da imajo dimnikarji pravico za- računati potne stroške, če je sedež njihove druž- be oddaljen več kot 25 kilometrov od kraja biva- nja uporabnika. Uporabniki, ki do 30. junija letos niso izbrali dimnikarske družbe, so s tem sprejeli odločitev, da bo zanje dimnikarske storitve še naprej opra- vljala družba, ki je to počela do 31. decembra la- ni. Kako so se o tem odločali naši občani, poro- čamo v tokratni anketi, ki dopolnjuje aktualno te- mo tedna. (JJ) (JM) Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 4 Naša anketa Tema tedna, Anketa Ste zamenjali izvajalca dimnikarskih storitev? jetno pa ne bo poceni za tiste, ki imajo večje dimnike in kurilne enote na različne energente. Gusti Pahovnik, Krnica Z dimnikarskimi storitvami nisem zadovoljen. Do sedaj sem namreč sam čistil dimnik in peči, dimnikarji pa so moje opravljeno delo samo pre- kontrolirali in pregled visoko zaračunali. Že sedaj so bile cene dimnikarskih storitev previsoke v pri- merjavi z opravljenim delom. Kako se bodo cene v prihodnje oblikovale, nisem seznanjen. Tudi do sedaj so si obračunavali potne stroške, zato ne vem, zakaj bi to bilo sedaj drugače. Nina Kos Čeplak, Nazarje Pri nas za vzdrževanje kurilnih naprav skrbi mama. Ona je vedno poskrbela, da so nas obi- skali dimnikarji. Ti so vedno zgledno opravili svo- je delo, zato se tudi nismo odločili, da bi izkoris- tili menjavo izvajalca. O cenah nisem razmišlja- la, saj bodo morali biti izvajalci med seboj konku- renčni. Fanika Kočnar, Matkov Kot O izbiri novega izvajalca nismo razmišljali. Do sedaj smo vedno kurilne naprave doma čistili sa- mi, dimnikar je prišel le enkrat letno po predhodni najavi in pregledal, ali je vse dobro narejeno. Na- to je naredil zapisnik in pregled, vsaj po mojem mnenju, preveč računal – nesorazmerno za vlo- ženo delo. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo Nada Vukadinović Bešlić, Mozirje Z dosedanjo dimnikarsko službo nisem bila zadovoljna. Bili so izredno neorganizirani, dimni- karji se niso dogovarjali niti med sabo. Zgodilo se mi je namreč, da sta v nekaj dneh razmika prišla dva dimnikarja iz istega podjetja in drugi niti ni ve- del, da je bil kdo pri nas. Upam, da bo sedaj bolje. Na podlagi ponudbe, ki smo jo pred časom dobi- li v poštni nabiralnik, sem izbrala drugega izvajalca. Ta je sicer obljub- ljal ugodne cene in kakovostne storitve, a do sedaj na mojo prijavo ni bi- lo odziva. Pričakovala sem namreč, da bodo vsaj poklicali, da so prejeli mojo prijavo in da se dogovorimo o obisku. Kurilna sezona je pred vrati. Branko Zakrajšek, Gornji Grad V Gornjem Gradu smo priključeni na daljinsko ogrevanje in doma imam le kmečki štedilnik, ki ga občasno rabim. Tega so mi do sedaj čistili na dve leti. Z dosedanjo dimnikarsko službo sem ze- lo zadovoljen. O obisku smo se vedno telefonsko dogovorili, fantje pa so vedno prišli ob določeni uri in naredili vse, kar smo se dogovorili. Cene tež- ko komentiram, saj sem sam potreboval le delček njihovih storitev. Ver- S zadnjim junijskim dnem se je zaključila izbira izvajalcev dimnikar- skih storitev. Nekateri lastniki malih kurilnih naprav so to možnost izko- ristili, drugi so ostali pri dosedanjih dimnikarskih službah. Te lahko obli- kujejo cene po svoje, saj je zakonsko določena le najvišja cena dimni- karske ure, ki je za tretjino višja od dosedanje. Kako so se odločili na- ši anketiranci? DIMNIKARSKE STORITVE NA KONKURENČNEM TRGU Izbira dimnikarja na strani uporabnika, cene se lahko občutno razlikujejo Letošnji vročinski vali so poskrbeli, da še ne razmišljamo kaj veliko o novi kurilni sezoni, kar pa se lahko spremeni že v dob- rem mesecu dni. Na naše kurilne naprave in z njimi povezane dimnikarske storitve vendarle ni pozabila vlada, prihajajoča ku- rilna sezona bo namreč prva s sistemom licenciranih dimnikar- jev, ki jih lahko stranke izberejo same. V začetku avgusta je za- to ministrstvo za okolje in prostor v skladu z novo dimnikarsko zakonodajo določilo časovne normative za opravljene storitve, konec julija pa je že določilo okvirne najvišje možne cene za di- mnikarske storitve. DOLOČENE OKVIRNE NAJVIŠJE MOŽNE CENE Menjave dimnikarjev so v skla- du z novo zakonodajo možne vsa- ko leto do 30. junija, izbira nato ve- lja najmanj 12 mesecev. Podatek o tem, koliko ljudi je letos dejansko zamenjalo dimnikarja, še ni znan. Strokovnjaki opozarjajo, da je od- ločitev treba sprejeti upoštevajoč cene storitve in lokacijo izbranega podjetja oziroma dimnikarja. Novi ali stari dimnikar, ki bo čistil kurilno napravo in dimnik ter izvajal obve- zne meritve dimnih plinov, se bo pri pisanju računa moral držati zakon- sko določenih okvirjev. Vlada je določila okvirne najviš- je možne cene za dimnikarske sto- ritve, ki so višje kot v prejšnji zako- nodaji. Po novem bo najvišja do- voljena cena za dimnikarske stori- tve 33 evrov na uro brez DDV, do spremembe je bila 25,20 evra brez DDV. Dimnikarska podjetja bodo seveda lahko storitev zaračunala po nižji postavki, kar je sicer velja- lo že zdaj. Dimnikar bo pri opravlja- nju dela tudi omejen, vsako posa- mezno opravilo je normirano, torej časovno omejeno. CENA STORITEV BO ODVISNA TUDI OD DOGOVORA Na pristojnem ministrstvu so določili, da sta za prvi pregled pri malih kurilnih napravah potrebni dobri dve uri in pol (158 minut), za redni pregled le 20 minut. Za redno mehansko čiščenje dimo- vodne naprave (dimnika) potre- buje dimnikar 25 minut in za ma- lo kurilno napravo na tekoče go- rivo 44 minut. V to so že vključe- ne priprave na izvedbo storitve, storitev, administrativni postop- ki, vpis v evidence in izdelava po- ročil. S tako normiranimi deli bo naj- višja možna postavka za prvi pre- gled znašala 86,90 evra brez DDV, za redni pregled pa 1 1 evrov brez DDV. A kot opozarjajo na mi- nistrstvu, gre za maksimalno viši- no dovoljenih cen, uporabnik se lahko z dimnikarjem dogovori za Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 5 Tema tedna, Aktualno nižjo ceno dela, kar je pravzaprav tudi namen konkurenčnega trga. BODO ESPEJI CENEJŠI NA RAČUN DDV? Na končno ceno dimnikarske storitve bo imela vpliv tudi oddalje- nost dimnikarja, ki ga je uporabnik izbral. Če ste izbrali dimnikarja, ka- terega sedež podjetja je od vas od- daljen več kot 25 kilometrov, vam bodo k znesku za plačilo prišteli potne stroške v višini največ 0,25 evra za vsak kilometer nad 25 kilo- metrov. Pri izbiri dimnikarske druž- be je dobro vedeti tudi to, da le-ta ne sme zavrniti stranke, če je njej najbližje podjetje. Še en podatek je pomemben pri zniževanju končnega plačila dimnikarske storitve. Dimnikar, ki je samostojni podjetnik, ni zave- zanec za DDV, zato k svoji stori- tvi ne bo zaračunal 22-odstotne- ga DDV. Že samo s tem je lahko za dobro petino cenejši od več- jega dimnikarskega podjetja. Ve- lika podjetja zato že opozarjajo vil še ni določenih, a čas priga- nja. Pri tem izpostavljajo nere- šen vidik, in sicer, da ni omejen spodnji prag tega, katere stori- tve morajo biti obvezno opravlje- ne. To lahko privede do tega, da na račun nizke cene za storitev delo dimnikarja ne bo korektno opravljeno. Na pristojnem ministrstvu tudi še nimajo ocene števila gospo- dinjstev, ki so zaradi spremem- be zakona ostala brez izvajalca dimnikarske službe oziroma ko- liko uporabnikov je izbralo no- vega izvajalca. Zakon namreč predpisuje, da morajo uporab- niki kurilnih naprav za obisk di- mnikarja poskrbeti sami, v na- sprotnem primeru jim grozi glo- ba od 60 do 100 evrov. Uporab- nike bodo nadzirali inšpektorji za okolje in naravo. Po ocenah okoljskega ministrstva je v Slo- veniji preko 400 tisoč kurilnih naprav, zato inšpektorjem dela zagotovo ne bo zmanjkalo. Tatiana Golob na nelojalno konkurenco manj- ših. Člani Zbornice komunalne- ga gospodarstva so okoljskemu ministrstvu posredovali pobudo, da se davčna stopnja za dimni- karske storitve zniža z 22 na 9,5 odstotka. Takšen ukrep bi bil po- zitiven tudi za končnega uporab- nika, a končne odločitve s strani ministrstva še ni. KURILNA SEZONA PRED VRATI, VELIKO JE ŠE NEDOREČENOSTI Kurilna sezona na našem ob- močju traja od 1. oktobra teko- čega leta do 13. maja naslednje- ga leta, septembra dimnikarska podjetja že začnejo izvajati nov zakon. Pri sekciji dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slo- venije opozarjajo, da veliko pra- Dimnikar, ki je samostojni podjetnik, ni zavezanec za DDV, zato k svoji storitvi ne bo zaračunal 22-odstotnega DDV. MINISTRSTVO ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO OBJAVILO NOVA JAVNA RAZPISA Dvajset milijonov za naložbe v kmetijstvo Kmetijsko ministrstvo je nedav- no objavilo dva nova javna razpisa za naložbe v osnovna sredstva. 8. javni razpis je namenjen naložbam na kmetijskih gospodarstvih za le- to 2017, razen za nakup mehani- zacije. 3. javni razpis poleg kmetij omogoča sofinanciranje investicij tudi podjetjem v živilskopredeloval- ni industriji. DESET MILIJONOV ZA NALOŽBE NA KMETIJAH Predmet podpore 8. razpisa iz podukrepa 4.1 za letošnje leto so številne vrste naložb. Tako pride v poštev ureditev hlevov, greznic in čistilnih naprav ter nekaterih skla- diščnih kapacitet. Prav tako je mo- goče sredstva dobiti za nakup in postavitev rastlinjakov, za nakup protitočnih mrež in za ureditev traj- nih nasadov. Možna je podpora za ureditev pašnikov in obor za doma- če živali ali gojenje divjadi in za po- stavitev zaščite čebel pred med- vedi. Na sredstva iz razpisa bodo upravičene tudi naložbe v agro- melioracije, ureditev namakalnih sistemov ter ureditev cestnih, vod- nih oziroma vodovodnih in ener- getskih priključkov do javne infra- strukture. Višina podpore, ki jo lahko prido- bijo upravičenci za izvedbo nalož- be, znaša 30 odstotkov upraviče- nih stroškov naložbe, in se ob izpol- nitvi določenih pogojev lahko pove- ča do 50 odstotkov. ZA IZBOLJŠANJE KONKURENČNOSTI Kmetijsko ministrstvo je razpisa- lo tudi 10 milijonov evrov subven- cij za naložbe v predelavo, trženje oziroma razvoj kmetijskih proizvo- dov za 2017. Razpis je poleg nosil- cem kmetij, dopolnilne dejavnosti na kmetiji in zadrugam namenjen tudi espejem ter mikro, malim in srednjim podjetjem. Za podjetnike in podjetja je na voljo skupno šest milijonov evrov. Cilj razpisa je izboljšati konku- renčnost slovenske živilskoprede- lovalne panoge in s tem ustvariti nova delovna mesta. Velik pouda- rek je na naložbah, ki pripomore- jo k varovanju okolja in spodbuja- nju inovacij ter blažitvi podnebnih sprememb, kar je upoštevano pri točkovanju vlog in upravičenosti do sredstev. MOŽNOST TUDI ZA ZADRUGE Na sredstva iz razpisa lah- ko kandidirajo zadruge. O odda- ji vloge na razpis razmišljajo tudi v Kmetijski zadrugi Šaleška doli- na. Kot pravi direktor Ivan Drev, bi radi razširili in posodobili nekatere objekte, vendar dokončne odločit- ve o kandidaturi na razpisu še ni- so sprejeli. Za naložbe v predelavo kmetij- skih proizvodov je mogoče dobiti spodbudo v višini od 30, v nekate- rih primerih do 50 odstotkov upra- vičenih stroškov. ROKI ZA PRIJAVO Investitorji lahko vlogo v elek- tronski sistem vložijo od 21. av- gusta do vključno 29. novembra 2017 do 24. ure za 8. razpis oziro- ma do 30. novembra 2017 do 24. ure za 3. razpis. Na Kmetijsko gozdarskem zavo- du Celje so za kmetijske svetovalce pripravili dve informativni izobraže- vanji na temo obeh razpisov, prav tako so pripravili obvestilo za kme- tovalce. »Vse, ki bi želeli kandidirati na omenjena razpisa, prosimo, da se oglasite na vaši izpostavi kmetij- ske svetovalne službe po dodatne informacije glede pogojev in obve- znosti, predvsem zaradi pridobitve zahtevne dokumentacije v prime- ru gradnje, ki jo je potrebno priložiti vlogi,« so zapisali v obvestilu. Marija Lebar Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 6 Iz občin, Gospodarstvo MENJAVA STREŠNE KRITINE NA OSNOVNI ŠOLI GORNJI GRAD Po menjavi kritine še ureditev učilnice za računalništvo Krovska dela na stari stavbi gornjegrajske šole (foto: Štefka Sem) Na gornjegrajski osnovni šoli se izvaja sa- nacija strehe na starejšem delu objekta. Obči- na, ki financira investicijo, je izvedla javni razpis v dveh fazah, na podlagi katerega se je v pre- teklem letu obnovila streha vrtca. Letos se izva- ja druga faza, to je obnova strehe na šoli. Stroški te strehe bodo znašali 1 18.500 evrov za gradbe- na dela in dva tisoč evrov za nadzore, varnostni načrt in koordinacijo. SPOMENIŠKO ZAŠČITEN OBJEKT Obnova strehe se izvaja na starejši zgradbi z začetka 20. stoletja, ki je spomeniško zaščiten objekt, zato se dela izvajajo pod nadzorom Za- voda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Strešna konstrukcija je v relativno dobrem sta- nju, so pa vidni sledovi zamakanja, kar je pos- ledica dotrajane strešne kritine. Vidno je tudi luščenje fasadnega strešnega venca. GRADBENA IN KROVSKA DELA Sedanja kritina je bila valovit salonit, ki se za- menja z novo ravno paroprepustno vlaknoce- mentno kritno v rjavi barvi. V sklopu teh del se bodo po potrebi zamenjali vsi leseni elementi, sidrale kapne lege in ojačali špirovci, zamenjale se bodo obrobe in obnovili simsi, frčada in plo- čevinaste žlote, skratka izvedena bodo vsa pot- rebna gradbena in krovsko kleparska dela. NASLEDNJA FAZA UREDITEV UČILNICE Poleg tega se bodo zaradi kasnejše obnove računalniške učilnice vgradila strešna okna v skladu s projektom za ureditev podstrešja tega dela šole. Dosedanja računalniška učilnica na- mreč ni bila primerna in je niso smeli več upo- rabljati. Za ureditev učilnice so na Občini Gornji Grad ponovili javni razpis. Ko bo le-ta zaključen in izbran najboljši ponudnik, se bodo dela zače- la izvajati. Štefka Sem OBČINA NAZARJE Začela se je prenova prizemskih oken na športni dvorani V teku so prenovitvena dela na zunanjosti športne dvorane (fotodokumentacija Občine Nazarje) V teh dneh je nazarska občina pričela z del- no prenovo zunanjosti Športne dvorane Nazar- je. Dela izvaja lokalno podjetje Granava s Priho- ve, ki bo zamenjalo poškodovane in dotrajane steklene prizme na zunanjosti objekta. V lanskem letu je občina izvedla razpis za iz- bor izvajalca obnove poškodovanih prizemskih oken na športni dvorani. Ker se telovadnica med šolskim letom redno uporablja, so dela presta- vili na letošnje šolske počitnice. Po pogodbi naj bi bila prenova končana do 10. septembra, kot pravi župan Matej Pečovnik, pa bo izvajalec po- skusil projekt zaključiti že prej. Vrednost investi- cije je okoli 32 tisoč evrov. Občina kot lastnica športne dvorane je želela v dvorani prenoviti tudi pod. Zaradi dotrajanosti poda in ker ni več možno nabaviti rezervnih le- tev sedanjega parketa, so se prijavili na razpis za nepovratna sredstva, ki ga je v maju objavilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zaradi premajhnega števila prejetih točk je bila prijava neuspešna. Marija Lebar BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Boštjan Romih – ambasador blagovne znamke Bosch Boštjan Romih, priljubljeni televizijski in radij- ski voditelj, trener javnega nastopanja, oče treh otrok, ljubitelj izbrane in srčne kulinarike in še ve- liko več, je nov obraz hišnih aparatov Bosch. Tre- nutno se pojavlja v TV-oglasu, za jesen pa v pod- jetju že pripravljajo nove marketinške aktivnosti. KF Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 7 Iz občin, Oglasi PROSLAVA OB PRAZNIKU OBČINE LUČE Za Luče je značilna medsebojna solidarnost prebivalcev Najuspešnejših šest devetošolcev OŠ Blaža Arniča Luče je prejelo županove petice. (Foto: Primož Vajdl) Dobitniki občinskih priznanj v družbi župana Cirila Rosca (prvi z desne) (foto: Primož Vajdl) Petkov večer, 10. avgusta, je Občina Luče obeleževala svoj praznik. Na svečani prosla- vi v tamkajšnjem kulturnem domu je župan Ci- ril Rosc podelil občinska priznanja tistim posa- meznikom in društvom, ki so najbolj izstopali in dali prispevek k ugledu in prepoznavnosti Luč v tem letu. OBČINA ŠE NAPREJ POSLUJE BREZ DOLGOV V slavnostnem govoru je župan Rosc pozdra- vil vse zbrane in se jim zahvalil za doprinos pri razvoju kraja. Še posebej je izpostavil, da se ob- čina v preteklem letu ni zadolževala, kar je pra- ksa že vse od njenega nastanka. V letošnjem letu so uspeli asfaltirati in moder- nizirati številne ceste, vodotoke in objekte, ki so v lasti občine. Pridobili so vsa dovoljenja za grad- njo obvoznice in športne dvorane, katerih grad- nja se bo pričela v kratkem. Ponosni so lahko tudi na novega prvoligaša, Namizno teniški klub Savinja ter večanje števila prebivalcev. »Za Luče je značilno, da znamo stopiti skupaj, kot so znale tudi stare generacije,« je še dejal Rosc. PRIZNANJA ŠTEVILNIM POSAMEZNIKOM IN DRUŠTVOM Na proslavi je občina podelila priznanja šestim posameznikom in dru- štvom. Občinska priznanja so prejele Predice, ki ohranjajo kulturno tradici- jo predenja in jo širijo na mlajše rodove, Vera Rakun, ki že vrsto let opravlja patronažno službo in nesebično pomaga ljudem, Nejc Funtek, ki je letos z odliko zaključil osnovno šolo ter se izjemno izkazal na številnih tekmova- njih, Albin Moličnik, ki je že več kot šestdeset let član številnih pevskih zbo- rov v Lučah, nastopal je tudi na RTV Slovenija, poleg tega je član večine luč- kih društev, Športno društvo Raduha, ki že več kot štirideset let uspešno de- luje in skrbi za razvoj športa v kraju, ter Smučarsko tekaško društvo Luče in Smučarsko društvo Luče, ki skrbita za promocijo zimskih športov in razvoj mladih smučarjev, med katerimi najbolj izstopata Tina in Mateja Robnik. Med nagrajenci je bilo šest osnovnošolcev, ki so z odliko zaključili osnovnošolsko šolanje. Po- sebne županove petice so prejeli Nejc Funtek, Ema Metulj, Luka Moličnik, Manja Šumah, Blaž Zamernik in Daša Zamernik. PROSLAVA OBOGATENA S KULTURNIM PROGRAMOM Kulturni program je potekal v izvedbi tamkaj- šnjega kulturnega društva. V njem so se s petjem in recitacijami predstavili člani okteta Žetev in ljud- ski pevci zasedbe Tone Mlačnik Luče. Z igranjem na instrumente so se predstavili mladi lučki glas- beniki. Posebna točka je bila kratka dramska igra, v kateri so mladi kulturniki prikazali, kako je vča- sih potekala šentlovrenčka nedelja, ki poteka na čast zavetniku Luč, svetemu Lovrencu. Primož Vajdl Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 8 Organizacije, Ljudje in dogodki ČEBELARSKA ZVEZA SLOVENIJE Čebele je treba uvrstiti na seznam ogroženih živali Darko Glušič, predsednik Čebelar- ske družine Rečica ob Savinji: »Zanimivo je, da ravno iz Slove- nije, kjer imamo še znosne pogoje, prihaja ideja o razglasitvi čebele za ogroženo. Nekoč je ob vsaki kmetiji naše doline stal čebelnjak. Med se je cedil v kranjičih in v hišah so gorele voščene sveče. Pa so se pojavile bo- lezni in spremenila se je klima. Zdaj so čebele le pri čebelarjih, ki so pre- cej spremenili tehnologijo in osvoji- li znanja, da še uspejo s čebelami. Dovolj je eno neurje, pa se mede- nje prekine in tisto leto je medu le za preživetje čebelje družine. Vso ne- srečo izkoriščajo ali so ustvarili sve- tovni giganti s postavljanjem tovarn, kjer poleg plantaž sladkornega trsa proizvajajo »med«. Pri nas so mož- nosti za čebelarjenje še vedno bolj- še kot drugod po svetu. Kar nekaj slovenskih čebelarjev izvaža čebe- le v države, kjer je samoumevno, da po opraševanju sadnih plantaž druži- ne odmrejo. Dokler bodo čebele, bo tudi sadje in ostala hrana ter okolje za življenje. Z ukrepi za zaščito bi pomagali tudi drugim opraševalcem, ki so prepuščeni nemilosti klimatskih sprememb. Storimo nekaj, da bodo naši vnuki poznali tudi čmrlja.« Iz krovne organizacije sloven- skih čebelarjev je prišla pobuda, da se čebele na globalni ravni uvr- sti med ogrožene živalske vrste. Čebele so marsikje po svetu na robu izumrtja, kar kaže na povem degradirano in onesnaženo okolje, ki ni škodljivo le za živali, ampak tu- di za človeka. KONKRETNA ZAŠČITA ZA ČEBELO Predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč o po- budi pravi: »Z uvrstitvijo čebel na seznam ogroženih živalskih vrst bi čebele dobile konkretnejšo zaš- čito in predvsem jasno zavezo pri- stojnih in odgovornih, čebelarji pa končno možnost finančne pomoči za ohranjanje ogroženih živalskih vrst iz okoljskih ukrepov EU. Zelo pomembna je namreč tudi finanč- na pomoč čebelarjem, saj danda- nes čebele brez odlične čebelarje- ve oskrbe ne morejo preživeti.« O ZAŠČITI NAJPREJ NA APIMONDII Čebelarska zveza Slovenije si prizadeva, da pristojno ministr- stvo v Sloveniji, to je ministrstvo za okolje in prostor, ob strokov - ni pomoči ČZS in kmetijskega mi- nistrstva čim prej pošlje uradni predlog na pristojno evropsko ko- misijo, da se v EU čebele razgla- si za ogrožene. Pred časom je EU komisar za okolje Karmenu Vella javno obljubil podporo predlogu ČZS. Predstavniki slovenskih če- belarjev bodo na kongresu sve- tovne čebelarske organizacije Apimondije, ki bo septembra v Turčiji, predlagali, naj Apimondia naredi vse, da se povsod po sve- tu razglasi čebele za ogroženo ži- valsko vrsto. OPRAŠEVANJE KULTURNIH IN OSTALIH RASTLIN »Kjer ni pogojev za preživetje če- bel in drugih opraševalcev,« doda- ja Boštjan Noč, »pomeni, da je z okoljem nekaj hudo, hudo narobe, in tega se moramo ljudje veliko bolj zavedati, in sicer takoj! Opraševa- nje s pomočjo človeške roke je tek na zelo kratke proge, saj, če ne mo- re v takem okolju preživeti čebela, potem dolgoročno ne bo preživel niti človek.« Tekst in foto: Marija Lebar ASTRONAVT RANDY BRESNIK Zastavi Luč in Ljubnega ob Savinji v vesolju Ameriški astronavt Randy Bresnik na youtubu govori o Sloveniji ter o Ljubnem ob Savinji in Lučah. V začetku aprila je ambasada Združenih držav Amerike na sple- tno stran YouTube prenesla kratek video, v katerem ameriški astro- navt Randy Bresnik govori o Slove- niji ter o Ljubnem ob Savinji in Lu- čah kot krajih, od koder izvira nje- gova družina. Randy, ki je trenutno na ve- soljski misiji, v krajšem nagovo- ru pravi, da se pridružuje prazno- vanju ob 25-letnici uradnih odno- sov med državama Slovenijo in ZDA. V nadaljevanju omenja svo- je zgornjesavinjske korenine: »To poletje se odpravljam na vesolj- sko postajo, kamor bom z vese- ljem ponesel tudi zastavici Ljub- nega ob Savinji in Luč. Veselim pa se nadaljnjega sodelovanja med našima narodoma.« Kot smo že pisali v Savinjskih novicah, je ruska vesoljska rake- ta Sojuz v petek, 28. julija, iz ka- zahstanskega Bajkonurja pones- la tri vesoljce proti mednarodni ve- soljski postaji, ki se nahaja na ze- meljski tirnici približno 360 kilo- metrov nad Zemljo. Eden od čla- nov posadke je tudi Američan Randy Bresnik. To je že četrti ame- riški astronavt, ki ima slovenske prednike. »Sicer je Randy Bresnik že ve- teran vesoljskih poletov,« je pove- dal Metod Rosc, ki je podrobneje preučil družinsko poreklo in karie- ro »zgornjesavinjskega vesoljca«. Bresnik je Nasin astronavt že vse od leta 2004 in je z raketoplanom Atlantis že leta 2009 poletel na mednarodno vesoljsko postajo. Pri tokratni misiji naj bi v vesolju ostal dobre štiri mesece. Na mednaro- dni vesoljski postaji bo izvajal me- dicinske in ostale tehnološke razi- skave, ki bodo koristile za pripravo potovanj ljudi na Luno in Mars v pri- hodnosti. Marija Lebar Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 9 Organizacije 22. VLCERSKO TEKMOVANJE V LUČAH ZA MEMORIAL VOLER MLAČNIK Največ točk v vseh disciplinah si je »prižagal« Janko Mazej Pri podiranju na balon je bilo potrebno veliko natančnosti. (Foto: Marija Šukalo) Merjenje hitrosti rezanja z motorno žago. (Foto: Marija Šukalo) Nazarska območna enota Zavoda za gozdo- ve Slovenije (ZGS) je v okviru 48. Lučkega dne- va pripravila vlcersko tekmovanje, ki bilo tudi iz- birno za državno tekmovanje v Gornji Radgoni. Druženje lastnikov gozdov za memorial Voler Mlačnik je potekal to soboto v sodelovanju z luč- ko občino. V ravnanju z motorno žago se je po- merilo 32 tekmovalcev ZARADI DOBRE PRIPRAVLJENOSTI MANJ DELOVNIH NESREČ Po besedah vodje nazarske enote ZGS Anto- na Breznika je tovrstno tekmovanje preverjanje znanja in poznavanja varnosti pri delu v goz- du. »Z dobro pripravljenostjo, ki si jo ob vaji za tekmovanje lastniki pridobijo, prispevajo tudi k zmanjševanju delovnih nesreč ob delu z motor- no žago v gozdu,« je izpostavil Breznik. Tekmovalci in tekmovalke so se pomerili v za- seku in podžagovanju, preciznem rezu na pod- lagi, kleščenju, podiranju na balon ter preverja- nju znanja in brezhibnosti »motorke«. DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VODE Temeljita prenova dotrajanega Grušoveljskega jezu Predvidena vrednost del na območju, ki je delno v občini Rečica ob Savinji in delno v občini Ljubno, znaša 500 tisoč evrov. (Foto: Marija Šukalo) V sklop investicijskih vzdrževalnih del na porečju Drete in Savinje je Direkcija RS za vo- de v letošnjem letu uvrstila tudi prenovo Gru- šoveljskega jezu. Predvidena vrednost del na območju, ki je delno v občini Rečica ob Savi- nji in delno v občini Ljubno, znaša 500 tisoč evrov. Alenka Zupančič, vodja sektorja območja Sa- vinje na direkciji, je povedala: »Dela zajemajo sanacijo in utrditev celotnega temelja jezu, iz- vedbo novega vrhnjega sloja jezu z novim po- podenjem, izvedbo steze za prehod vodnih or- ganizmov, razširitev struge Savinje nad jezom, izvedbo dveh stabilizacijskih pragov na odseku pod jezom in ureditev erodiranih brežin pod je- zom.« Marija Lebar NAJBOLJE UVRŠČENI V preciznem rezu je bil najbolj natančen Stanko Goličnik, v zaseku in podžagovanju ter podiranju na balon se je izkazal Marko Komprej, v kleščenju Janko Mazej in v kombi- niranem rezu Blaž Mlinar. Največ točk v vseh disciplinah si je »prižagal« Janko Mazej pred Mihaelom Brlecom ml. in Danijem Avbreh- tom. V ženski kategoriji je slavila Lučka Jel- šnik pred Majdo Suhoveršnik na drugem in Darjo Bobovnik na tretjem mestu. Ekipno so se najbolje odrezali Brlec1, Šoštanj – Duseti in Šoštanj2. V Gornji Radgoni bodo barve nazarske enote zavoda za gozdove branili v moš- ki konkurenci Janko Mazej, Dani Avbreht in Stanko Goličnik, v ženski kategoriji pa se bo Jelšnikovi in Suhoveršnikovi pridružila Pavla Voler. Marija Šukalo Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 10 Kultura, Ljudje in dogodki VEČER LJUBENSKIH PEVCEV IN IGRALCEV Kratko, a sladko na večeru slovenske popevke Dogodivščine Ljubenke v Ljubljani so odigrali ljubenski gledališčniki. (Foto: Štefka Sem) Člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno ob Savinji so pripravili večer slovenske popevke. (Foto: Štefka Sem) CENTER RINKA SOLČAVA Invazivne tujerodne vrste ogrožajo naše gozdove Harlekinska polonica V petek, 4. avgusta, so v Centru Rinka v Solča- vi odprli razstavo o invazivnih tujerodnih vrstah v slovenskih gozdovih z naslovom Invazivke na poti. Razstava predstavlja rastline, živali, mikro- organizme in glive, ki ogrožajo slovenske gozdo- ve in s svojim delovanjem negativno vplivajo na okolje. Dr. Andreja Kavčič iz Gozdarskega inšti- tuta Slovenije je ob odprtju spregovorila o pro- jektu, katerega cilj je povečanje osveščenosti lju- di o škodi, ki jo povzročajo invazivke. OGROŽENA BIOTSKA RAZNOVRSTNOST Invazivne tujerodne vrste ogrožajo biotsko ra- znovrstnost s spreminjanjem habitatov, plenje- njem, tekmovanjem, prenosom bolezni ter iz- podrivanjem domorodnih vrst. Poleg škodlji- vih posledic za rastline lahko negativno vpliva- jo na zdravje ljudi, saj omogočajo razvoj bolez- ni in alergij. ŠKODA V KMETIJSTVU IN GOSPODARSTVU Njihova razširjenost se občuti tudi v kmetijstvu in gospodarstvu zaradi zmanjšanega pridelka, ogroženosti naravne sestave gozdov, poškodb na infrastrukturi in višjih stroškov vzdrževanja ze- lenih površin. Naselitve novih invazivnih tujero- dnih vrst so tudi ena izmed številnih posledic pod- nebnih sprememb, saj se na slovenska območja širijo številne mediteranske toploljubne vrste. KLJUČNO JE OSVEŠČANJE Naselitve invazivnih tujerodnih vrst so pos- ledica različnih ravnanj. Največkrat gre za re- zultat gospodarskih in socialnih dejavnosti člo- veka. Naseljujejo se na nova območja kot re- zultat namernih ali nenamernih vnosov. Za- ustavljanje njihovega širjenja je težavno, saj z rastjo populacij naraščata tako škoda, ki jo ustvarjajo, kot stroški za njihovo obvladovanje. Ravno zato je sistem zgodnjega obveščanja in hitrega odzivanja najbolj optimalna rešitev. To- vrstni projekti omogočajo spremljanje dogaja- nja na terenu in zaznavanje prihoda novih vrst v okolje. PRI NAS INVAZIVKE NEVARNE ZLASTI ZARADI SPREMINJANJA GOZDA V Sloveniji so invazivne tujerodne vrste zlas- ti nevarne zaradi njihovega spreminjanja proce- sov v gozdu. Gozd pokriva več kot 60 odstotkov slovenskega ozemlja, tujerodne vrste pa s svo- jim delovanjem vplivajo na zgradbo in delovanje zelenih površin. Razstava Invazivke na poti bo v prostorih Centra Rinka na ogled vse do sredine septembra. Tjaša Pečovnik V četrtek, 3. avgusta, so člani Mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Ljubno ob Savinji pripravili večer slovenske popevke. Pred kulturni dom so privabili precej obiskoval- cev, ki pa so tako kot pevci s strahom pogledo- vali v nebo. Kljub nevihti, ki je večer zaključila prezgodaj, so pevci izvedli večino načrtovane- ga programa. ZIMZELENE POPEVKE Slovenske popevke Na vrhu nebotičnika, Ka- ko sva si različna, Mini in Maksi, Življenje je vrti- ljak, Pesem za dinar in Med iskrenimi ljudmi so zadonele med navdušenimi obiskovalci. Zimze- lene popevke izvajalcev, kot so: Majda Sepe, Ivo Mojzer, Bele vrane in Pepel in kri, so še danes priljubljene in pogosto izvajane. Ljubenski pevci pod vodstvom Mitje Venišnika so z njimi obudili spomin na stare čase. Pevce so spremljali kita- rista Mitja Venišnik in Bojan Lamprečnik ter bas kitarist Ivo Mavrič. NI GA ČEZ MERCEDES K starim uspešnicam so spadale tudi stare zgodbe, ki so jih odigrali ljubenski gledališčniki Ana Napotnik, Polona Rihter in Miran Žerovnik. Zgodbe so bile dokaj resnične dogodivščine Lju- benke v Ljubljani. Ni bilo lahko pred pol stoletja z malega Ljubnega oditi v veliko Ljubljano. Prav tako se je bilo prijetno spomniti, kako so pole- ti domov prihajali gastarbajterji iz Nemčije, še posebej če so imeli lepega in za tedanje čase »hudega« mercedesa. Prireditev sta hudomuš- no povezovala Nataša Terbovšek Coklin in Luka Paulič, obiskovalce pa je pozdravila predsedni- ca KD Ljubno ob Savinji Zvonka Kladnik. Štefka Sem Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 Ljudje in dogodki, Oglasi 11 OD ŠTANTA DO ŠTANTA V LUČAH Od starih običajev do moderne odprte kuhne Lovske trofeje so na ogled postavili lučki lovci. S pritrkavanjem v zvoniku far- ne cerkve, streljanjem z možnar- ji in budnico Godbe Zgornje Sa- vinjske doline se je v nedeljo pri- čel zaključek 48. Lučkega dneva. Tega je pripravilo občina v sode- lovanju z društvi in posamezniki. Osrednji dogodek dneva je bil kot vrsto let do sedaj sprehod Od štan- ta do štanta. Rokodelci in ponudni- ki domače hrane so bili razpršeni po celi vasi. Perice so si po napornem delu odpočile in ohladile na perišču. Pred vlcersko bajto so upokojenci predli, krtačili in izdelovali špile za klobase. Na »zgornji vesi« so se učili filcati volno. ZBADLJIVKE OB PRANJU UMAZANEGA PERILA Perice so ob pranju perila prem- levale dogodke preteklega leta in komentirale, kako se je različno pe- rilo in rjuhe umazalo. Ob tem je bilo slišati prenekatero zbadljivko. Ob perišču je mlečne dobrote ponuja- la kmetija Spodnji Jerovčnik. V Juvanovi hiši sta Bernarda in Jaka Matijovc pokazala notra- njost objekta, opremljenega s sta- rinskim pohištvom. V Hiši Raduha je bilo pri odprti kuhni moč opa- le delo Franca Strmčnika, filcani iz- delki pa Marjete Flere. Pri Kovačnici so pripravili prikaz izdelave lesene hiše in lesene kriti- ne – šiklnov. Na ogled je bila raz- stava likovnih del domačinke Ber- narde Urh. Do vlcerske bajte so se obiskovalci lahko podali s »taksi- jem gratis«. Tu pa so lučki upoko- jenci pripravili pester prikaz starih običajev. Pletli so koše, brusili no- že, krtačili in predli volno ter izde- lovali »špile« za koline. Obiskoval- ci so lahko poskusili tradicionalne kmečke jedi za različne priložnosti: »grumpe«, masonk in šnite. V Lovskem domu so si obisko- valci lahko ogledali razstavo trofej lučkih lovcev. Tekst in foto: Marija Šukalo zovati pripravo hrane od odprtem ognju. LUČKI UPOKOJENCI PRIKAZALI STARE OBIČAJE Na »zgornji vesi« so medene dobrote ponujali čebelarji. Uni- katno izdelane različne predme- te za okras in vsakdanjo rabo so na ogled in prodajo ponudile Ni- ka Petek, Ana Kaker in Nina Molič- nik. Unikatno izdelane sklede so bi- Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 12 Ljudje in dogodki MOZIRSKI GAJ GOSTIL SVET ŽUŽELK Ob otvoritvi še nagrade mladim cvetličarjem Z dreves so viseli čudoviti cvetlični zapredki. Letošnji trije najbolj perspektivni mladi floristi, ki so pokazali največ na predizboru za Euroskills v Mozirskem gaju (z leve): Nina Kolar, zmagovalka Eva Smodiš in Tilen Lipnik ZANIMIVOSTI NARAVE Paradižnika velikana Paradižniku pri Lamprečnikovih v Spodnjih Krašah je tehtnica pokazala skoraj kilogram in pol. Paradižnik, ki je zrasel na domačiji Hrastnik – p. d. Molovnek na Lepi Njivi, je s svojimi 1.600 grami na dobri poti, da postane rekorder. V času podaljšanega vikenda je v Mozirskem gaju potekala tradi- cionalna poletna razstava. Uprav- ljavci parka cvetja na čelu z Dar- kom Beletom so se letos lotili cvet- ličnih upodobitev na temo čudovi- tega sveta žuželk. MLADI USTVARJALI CVETLIČNE KREACIJE NA TEMO ŽUŽELKE Uradna otvoritev razstave je bi- la 1 1. avgusta, ko se je na prosto- ru pred kmečko hišo zbralo lepo število obiskovalcev. Pridružili so se jim mladi iz vse Slovenije, ki so pod okriljem cvetličarskih šol in pod budnimi očesi mentorjev dva dni ustvarjali cvetlične kreacije na osrednjo temo, torej žuželke. Hkrati sta potekali dve tekmova- nji. Prva za pokal Mozirskega gaja – Mozirski tulipan, in druga, prediz- borna, Sloveniaskills za Euroskil- ls. EuroSkills je evropsko tekmova- nje v poklicnih spretnostih, na kate- rem tekmujejo tudi mladi slovenski tekmovalci v različnih poklicnih pa- nogah. V Gaju se tako vsako leto ob tem času pomerijo tisti, ki bi na evropskem tekmovanju želeli za- stopati poklic floristov. Najbolj perspektivni dijaki slo- venskih vrtnarskih šol so lahko in morali na tekmovanjih pokazati vse svoje znanje in spretnosti, da so očarali člane strokovne komisi- je, ki so ocenili njihova dela. RAZLIKE MED TEKMOVALCI SO SE MERILE V DESETINKAH TOČK Sodelujoče mlade cvetličarje in ostale obiskovalce je uvodoma na- govoril predsednik Obrtno-podje- tniške zbornice Slovenije Branko Meh. Izpostavil je dejstvo, da delo- dajalci vse bolj cenijo znanje in iz- kušnje, kar postavljajo pred uradno izobrazbo. Sodelujoči mladi floristi so po- kazali izjemne spretnosti, razlike med njimi pa so se merile v dese- tinkah točk. Pokal Mozirski tulipan je tako prejela Monika Murenc iz Centra biotehnike in turizma No- vo mesto. V naslednji krog za so- delovanje na olimpijadi poklicev Euroskills so se uvrstili Eva Smo- diš (Biotehnični center Naklo), Ti- len Lipnik (Šola za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje) in Nina Kolar z iste šole. Tekst in foto: Benjamin Kanjir Letošnja letina paradižnika je očitno postregla s kar nekaj nadpovprečnimi pri- merki. Na domačem vrtu pri Lamprečniko- vih v Spodnjih Krašah je zrasel orjaški para- dižnik, ki mu je tehtnica pokazala skoraj kilo- gram in pol. Paradižnik pa, ki je zrasel na domačiji Hra- stnik – p. d. Molovnek na Lepi Njivi, je s svojimi 1.600 grami teže verjetno rekorder letošnje se- zone v Zgornji Savinjski dolini. Je pridelal kdo še težjega? BR, MH Tri najboljše floristke tekmovanja za pokal Mozirski tulipan, na sredi avtorica zmagovalne cvetlične kreacije Monika Murenc. Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 13 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik Heraldika (17) Zastava Občine Mozirje Grb Občine Nazarje Grb Občine Rečica ob Savinji OBČINA MOZIRJE - NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Zastava Občine Mozirje je mod- re, bele in zelene barve. Na zastavi leži grb občine. Razmerje višine (le- žeče) zastave proti njeni dolžini je 1:2,5. Zastava je razdeljena v tri le- žeče barvne pasove. Ti so od zgo- raj navzdol modre, bele in zelene barve. Moder in zelen pas zavze- mata vsak po 48 stotin (48/100) višine zastave. Ločuje ju bel pas, ki zavzema štiri stotine (4/100) viši- ni zastave. Grb je na zastavi od levega ro- ba odmaknjen 18 stotin (18/100) širine zastave, od zgornjega roba pa 22 stotin (22/100) višine za- stave. Sam grb je visok 40 stotin (40/100) višine zastave. OBČINA NAZARJE Kraj je dobil ime po »nazarski kraljici«, lesenem kipu Matere bož- je z detetom v naročju iz oltarja lo- retske kapele, ki jo je dal leta 1625, kot prvo tovrstno kapelo na Sloven- skem, pozidati takratni ljubljanski škof Tomaž Hren. Prvotni grad ob sotočju Savinje in Drete je nastal vsaj v prvi polovi- ci 12. stoletja, prvič pa je omenjen leta 1248. Današnjo obliko naj bi dobil okoli leta 1480. Lastniki sko- zi zgodovino so bili oglejski patri- arh, vitezi Vrbovški, Vovbržani, gro- fje Celjski in Habsburžani, dokler ga leta 1615 ni kupila ljubljanska škofija in ga obdržala vse do dru- ge svetovne vojne. Danes je v njem sedež občine, lesarski in gozdarski muzej, zavod za gozdove, knjižni- ca in več gospodarskih subjektov. Grad Vrbovec je osrednji atribut v občinskem grbu. Grb je upodobljen na deljenem ščitu poznogotskega stila in je sa- nitske oblike. Zgoraj je v zelenem stebru enonadstropen dvorec z rdečo štirikapno streho. Na vsaki njegovi strani se ga dotika po ena rondela (okrogel stolp), zaključena z vencemcin (nadzidkov) in s ko- ničasto rdečo streho, dvorcu ena- kih višin. Spodaj so v stebru v eni vrsti tri zelene smreke, ki simbolizi- rajo gozdarstvo in lesarstvo, zaradi katerega se je to območje po drugi svetovni vojni hitro razvilo, in tri kra- jevne skupnost: Nazarje, Kokarje in Šmartno ob Dreti. Zastava Občine Nazarje je zele- na in bela s tremi zelenimi smreka- mi v eni vrsti na srednjem belem polju. Razmerje višine zastavine rute proti dolžini je 1:2,5. Zastavina ruta je vertikalno razdeljena na tri barvna polja, tako da je srednje po- lje kvadratno. Stranski polji in smre- ke so v enaki zeleni barvi, kot je ob- činski grb. Srednje belo polje ima atribut iz občinskega grba: tri zele- ne smreke, postavljene v eni vrsti. OBČINA REČICA OB SAVINJI Rečica ob Savinji je bila v prete- klosti poznana kot Rize, ki se prvič omenja leta 1 173, ko je v župnijski cerkvi skupaj z drugimi cerkvenimi dostojanstveniki zboroval oglejski patriarh Udarlih. Leta 1585 je Re- čica ob Savinji od avstrijskega ce- sarja Rudolfa II: dobila trške pravi- ce. Listina o tem ni ohranjena, oh- ranjen pa je grb, ki je podoben da- našnjemu, le da je bil rez med po- ljema lokovni in kasneje (v knjigi Steierische Ortswappen) trnasti. Trg Rečica ob Savinji, kakor tu- di drugi trgi v bližini, je nastal na ozemlju benediktincev, ki so ga slednji leta 1 140 dobili v dar od bavarskih plemičev za novousta- novljeni samostan v Gornjem Gra- du. Zaradi tega v rečiškem grbu najdemo osemkrako zvezdo, ki naj bi predstavljala samostanski red benediktincev. Trško upravo je vodil sodnik z določenim številom svetovalcev. Njihova zasedanja so verjetno po- tekala pod trško lipo, ki ponazarja samostojnost kraja. Lipa je rasla pred še danes ohranjenim Tavčar- jevim dvorom. Ohranjen je tudi sra- motilni kamen (pranger). Ob uvedbi lokalne samouprave v samostojni Sloveniji je Rečica ob Savinji tvorila skupno občino z Mo- zirjem, katere simbole smo opisa- Zastava Občine Nazarje li v prejšnji številki Savinjskih novic. Leta 2006 se je Rečica ob Savinji izločila iz dotedanje skupne občine v samostojno občino, ki je nato do- bila tudi svoj grb in zastavo. Grb Občine Rečica ob Savinji je upodobljen na ščitu poznogotske- ga stila sanitske oblike. Na grbu je upodobljena lipa, ki raste iz zelene- ga trohriba. Nad njo se pne nebo z zlatorumeno osemkrako zvezdo na sredini. Grb je vertikalno simetričen. Trohrib je sestavljen iz treh posa- meznih zelenih krivin. Centralna krivina je največja in je od stran- skih locirana višje, iz nje pa se dvi- ga simetrična zelena lipa z vrhom v sredini in dvema paroma zelo oli- stanih vej na levi in desni strani. Za lipo je polkrožna zlatorumena pod- laga. Nad njo je modro nebo, v ka- terem je osemkraka zlatorumena zvezda, ki je postavljena simetrič- no na navpično os grba. Grb je za- ključen z dvema obrobama enakih debelin, in sicer z notranjo obrobo v zlatorumeni barvi in zunanjo v ze- leni barvi. Zastava Občine Rečica ob Savi- nji je modre in zlatorumene barve. Na njej leži grb občine. Zastava je v navpični različici. Razmerje širine zastave proti njeni višini je 1:2,5. Zastava je razdeljena na dva ena- ka navpična barvna pasova. Levi pas zastave je v modri barvi, des- ni pa v zlatorumeni barvi. Grb na zastavi stoji centralno glede na širino, odmaknjen od ro- bov zastave za polovico širine gr- ba, po višini pa je od zgornjega ro- ba zastave oddaljen za celotno ši- rino grba. Razmerje širine proti viši- ni grba je 1:1,23. Nadaljevanje prihodnjič. Zastava Občine Rečica ob Savinji Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 14 Ljudje in dogodki, Organizacije ZLATI MATURANT DAVID MIKEK IZ DELC »Takšnega rezultata nisem pričakoval« Najljubši konjički Davida Mikeka so računalništvo, knjige in glasba. Objavljenih rezultatov letošnje mature so se še posebej razveselili David Mikek iz Delc in nje- govi bližnji. Zaključne izpite na srednji elektro in računalniški šoli je namreč opravil z odliko in ta- ko postal zlati maturant. Takega rezultata, kot sam pravi, ni pričakoval. Pri vseh štirih predme- tih mature je dosegel najvišjo oceno. ZA ODLIČNE REZULTATE JE POTREBNO VZTRAJNO DELO Osnovno šolo v Nazarjah je pred štirimi leti zak- ljučil kot odličnjak in se vpisal na elektro in raču- nalniško šolo Šolskega centra Velenje. Tudi tam je bil po ocenah vsa štiri leta v samem vrhu. »V šo- li mi ni bilo težko, res pa je bilo potrebno redno in zavzeto delo,« je David pojasnil svoj recept. NAJBOLJŠI TUDI NA TEKMOVANJIH V času srednje šole se je udeležil tudi več tek- movanj iz znanja na državnem nivoju in bil ze- lo uspešen. Tako je na področju matematike in zgodovine dobil dve zlati in dve srebrni prizna- nji, s srebrom je bila nagrajena tudi njegova razi- skovalna naloga s področja računalništva. MED PETIMI ZLATIMI Na maturi je bilo od sto dijakov pet zlatih in David je bil eden izmed njih. Takšen rezul- RAČUNALNIŠTVO, KNJIGE IN GLASBA Z računalništvom se ukvarja tudi v prostem času. Sam je že izdelal nekaj manj zahtevnih programov, sicer pa so programirali tudi v šoli. Poleg računalnika njegov prosti čas zapolnjuje- jo knjige. Že kot osnovnošolec se je lotil branja knjig, ki so štele tudi več kot tisoč strani. Sedaj bere predvsem dela v angleščini. Kot pravi, pa ima še tretjo ljubezen, in to je glasba. V Glasbeni šoli Nazarje se je učil igranja na trobento in ba- riton, igra pri Godbi Zgornje Savinjske doline in v mladinskem pihalnem orkestru Glasbene šo- le Nazarje. ZMAGOVALEC KVIZA MALE SIVE CELICE Pred dobrimi štirimi leti smo takrat uspe- šnega devetošolca bralcem in bralkam Sa- vinjskih novic že predstavili, ko je zmagal v TV oddaji Male sive celice in si za nagrado pri- služil 14-dnevni tečaj angleščine v Londonu. Njegove letošnje počitnice so malce drugač- ne od dosedanjih, saj se študijsko leto začne šele oktobra. Čas do takrat bo David Mikek, ki je šele napolnil 18 let, izkoristil za počitni- ško delo. Tekst in foto: Marija Lebar tat mu pomeni odlično podlago za nadaljnji študij. Vpisal se je na Fakulteto za elektroteh- niko, računalništvo in informatiko v Maribo- ru, smer računalništvo in informacijske teh- nologije. 110 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA BOČNA Od skromnih začetkov do dobro usposobljenih in opremljenih operativcev Bočki gasilci bodo v soboto, 19. avgusta, slavnostno obeležili 1 10-letnico delovanja. Ob 19. uri bo slovesnost, na kateri bodo podelili pri- znanja in odlikovanja ter z županom občine Gor- nji Grad podpisali pogodbo o financiranju gasil- ske cisterne, ki jo bodo nabavili še v tem letu. ZAČETKI LETA 1907 Prostovoljno gasilsko društvo Bočna je bilo ustanovljeno leta 1907 na pobudo učitelja Boži- darja Dediča. Razlog za ustanovitev društva se je pojavil že leta 1892, ko je strela zanetila po- žar, ki je uničil središče Bočne. Takrat so se po- rodile zamisli krajanov, da bi ustanovili društvo, ki bi s svojim delovanjem omililo posledice po- žarov in pomagalo pri drugih nesrečah, ki so ob- časno prizadele ljudi v vasi in okolici. HITER NAPREDEK Po podpisu ustanovne listine 1907 so leto kasneje že zgradili gasilski dom, leta 1909 pa so nabavili prvo ročno brizgalno, cevi in dru- go orodje. Vaščani so se usposobili za upora- bo orodja in se dogovorili, kako bodo ukrepali v primeru požara. V letu 1932 so nabavili mo- torno brizgalno, imeli so voz za prevoz članov, svoj prapor in uniforme, žal pa je bila večina te- ga imetja uničena med vojno. PO VOJNI NOV ZAČETEK Po vojni je bilo treba začeti znova. Najprej so nabavili nov prapor, nato novo brizgalno in kas- neje še kombi. Obnovili so gasilski dom in ure- dili priklop hidrantov na vodovodno omrežje. V letih 1981 in 1983 so obnovili in povečali gasil- ski dom, nekaj let kasneje so nabavili dve vozili TAM, sodobnejša orodja in opremo. TEMELJITA PRENOVA GASILSKEGA DOMA Ob 90-letnici so se razveselili novega prapo- ra, kasneje pa novega orodnega vozila s cister- no in gasilskega vozila. Ob 100-letnici društva so namenu predali motorno brizgalno, leto kas- neje pa so obnovili stolp ob gasilskem domu, ki so ga poimenovali Turn. Po obnovitvi strojne lo- pe se je pred tremi leti z zamenjavo vrat, oken in ostrešja ter obnovo fasade končala temeljita prenova gasilskega doma. Lani so v spodnjem delu stolpa uredili spominsko sobo. GASILCI AKTIVNI NA VSEH PODROČJIH Veliko pozornosti so bočki gasilci v vseh teh letih delovanja namenjali usposabljanju član- stva. Člani se redno udeležujejo tečajev za pri- dobivanje činov in specialnosti. Poleg rednih operativnih dejavnosti, kot so intervencije pri po- žarih, poplavah in drugih naravnih ter elemen- tarnih nesrečah, redno organizirajo vaje, sodelu- jejo na tekmovanjih v okviru Občine Gornji Grad in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline, so- delujejo pri pripravi dogodkov z drugimi društvi v kraju ter sodelujejo z vrtcem in šolo v Bočni. Štefka Sem Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 15 Ljudje in dogodki RAZSTAVA VRBOPLETARJA IVANA VERDNIKA V FAŠUNOVI HIŠI Družina skrbno očuvala očetovo zapuščino za bodoče rodove Ivan Verdnik se je rodil leta 1928 na Lepi Njivi nad Mozirjem. (Foto: Štefka Sem) Verdnikova hčerka Zofija Šuligoj (desno, levo Špela Poles) je povedala veliko zanimivega o očetu vrbopletarju. (Foto: Štefka Sem) Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji je do konca leta boga- tejše še za eno razstavo. V zgor- njem nadstropju so v sodelovanju z Vilo Mayer iz Šoštanja organizi- rali razstavo del vrbopletarja Iva- na Verdnika iz Šoštanja. O rokodel- cu sta spregovorili njegova hčerka Zofija Šuligoj in direktorica Zavo- da Savinja Ivica Orešnik. O ideji za razstavo je spregovorila Špela Po- les iz Vile Mayer, šoštanjski župan Darko Menih in ljubenski župan Franjo Naraločnik pa sta razsta- vo otvorila. Dogodek so s prepeva- njem obogatili ljubenski pevci. O OČETU VRBOPLETARJU Ivan Verdnik se je rodil leta 1928 na Lepi Njivi nad Mozirjem, kjer je obiskoval ljudsko šolo in šolanje DEOS CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Športno in kulturno udejstvovanje stanovalcev Za aktivne stanovalce nikoli ne zmanjka dogajanja. (Fotodokumentacija centra) Stanovalci DEOS Centra starej- ših Gornji Grad so bili povabljeni na športne igre domov upokojencev celjske regije. Igre so organizirali v Domu upokojencev Franca Sala- mona Trbovlje, v enoti Prebold. Sta- novalce je na igre pripravljala fizi- oterapevtka Martina Lamut. Pripra- ve so se obrestovale, saj so stano- valci dosegli osmo mesto. V centru so pripravili tudi zanimi- ve delavnice, katere so koordinirali prostovoljci Metka Bahlen Okoli, An- dreja Džakušič in Simon Macuh iz Nazarij. Predstavitev delavnic je bila odprta tudi za širšo javnost na do- godku Nefestival 2017, ki je potekal pod Tratnikovem kozolcu v Gornjem Gradu. Tu so predhodne dni že po- tekale igre, nastopi, pogovori, zgod- be umetnikov, ki so se jih udeležili tu- di stanovalci centra. Med predstavi- tvijo delavnic so stanovalci poveda- li nekaj o dogajanju pri njih, pokaza- li časopis, ki so ga v okviru delavnic pripravili, dva izmed stanovalcev sta prebrala svoji zgodbi. Štefka Sem zaključil med drugo svetovno voj- no. Leta 1952 je opravil mojstrski izpit za vrbopletarja in štiri leta kas- neje začel svojo obrtniško pot v Šo- štanju, kjer se je ustalil z ženo in pe- timi hčerami. Prav te so zaslužne, da so se številni izdelki njihovega ateljeja ohranili, številni so tudi še v uporabi. »Vse nam je naredu, kar smo ga fehtal,« še danes pravijo ljudje, ki so ga poznali, je o svojem ateju povedla Zofija. »Mnogokrat so ljud- je prišli do njega zgolj s kakšnim iz- rezkom iz tujih časopisov in ga pro- sili, če bi jim lahko kaj takega, kar je na sliki, tudi naredil. Vsako, še tako nenavadno naročilo mu je bilo po- seben izziv in se ga je lotil premi- šljeno in načrtovano. Nikoli ni rekel, tega pa ne bom, ne znam, ne zmorem. Bil je zelo inovativen – pripomočke za pripra- vo materiala za pletenje in izdela- vo predmetov si je izdelal kar sam. Bil je tudi izredno natančen. Njego- ve izdelke se da z zanesljivostjo prepoznati. Vsi pa so odraz zna- nja, spretnosti in ljubezni do pre- pletanja šib, ki jo je izražal in živel Ivan Verdnik, daleč naokrog poz- nan pletar iz Šoštanja, nekoč na tem območju edini in na srečo »do- ber«, pravijo. IZREDNO UPORABNI IN OBSTOJNI IZDELKI Za Verdnikovo rokodelsko dejav- nost je značilen estetski in funkci- onalni vidik. Pletel je izključno iz vrbovega šibja in/ali iz njega iz- delanih viter. Izdelki imajo po veči- ni močno, pleteno dno. Na sploš- no izražajo pletarjev čut za esteti- ko. Značilna je uporaba različnih načinov pletenja pri enem izdel- ku, na primer enostavno pletenje z dvema šibama, z eno šibo, nato še »na kito«. Verdnikovi pletarski izdel- ki so dragocen del pletarske dediš- čine, za katere velja izjemna razno- vrstnost glede na uporabo. Tako so ohranjeni predmeti za dom: svetila, koši za perilo, smeti, košarica za volno, podstavki za rastlinje, stoja- lo košare za novorojenčka, otroške garniture, sedež za sanke, majhni vozički za punčke in podobno. V Verdnikovi zapuščini je bogata be- ra najrazličnejših košar, košev, ška- fov, opletenih steklenic. Razstava bo odprta do konca decembra. Štefka Sem Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 16 Ljudje in dogodki PETRA LAMPREČNIK, PROSTOVOLJKA V MLADINSKEM ZDRAVILIŠČU IN LETOVIŠČU DEBELI RTIČ »Nič ne more poplačati trenutkov, ko te hvaležni otroci objamejo …« Študentka razrednega pouka Petra Lamprečnik (druga z leve) je del letošnjih počitnic namenila prostovoljnemu delu v letovišču na Debelem rtiču. (Fotodokumentacija PL) Petra Lamprečnik iz Spodnjih Kraš je študent- ka Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer razre- dni pouk. Končuje četrti letnik, skoraj mesec le- tošnjega poletja pa je preživela kot prostovoljka v Mladinskem zdravilišču in letovišču na Debe- lem rtiču, kjer se trudijo, da zdraviliškim otrokom in otrokom iz socialno šibkejših družin omogoči- jo aktivno letovanje v prijetni okolici. VSAKO LETO VEČ KOT 15.000 LETOVIŠČARJEV Letovišče je v lasti Rdečega križa Slovenije, vsa- ko leto pa ga obišče več kot 15 tisoč otrok in mla- dostnikov, ki sodelujejo v različnih zdravstvenih, gi- balnih in drugih pedagoških programih. V zadnjih letih se je letovišče razvilo v sodoben nastanitveni počitniški center, ki omogoča prijetno bivanje tik ob morju. Potekajo zdravstvena letovanja in rehabilita- cije, kot so kolonije diabetikov, astmatikov ali otrok s celiakijo, pa tudi letovanja otrok iz socialno ogro- ženih okoljih, šole in vrtci v naravi ter priprave mla- dih športnikov v okviru športnih taborov. TRI KATEGORIJE OTROK Otroci na zdravstvenem letovanju ostanejo štirinajst dni, stroške njihovega bivanja v celoti krije zavarovalnica. Dnevno se udeležujejo vod- ne vadbe, dihalnih in telovadnih vaj, po potrebi tudi fizioterapije in masaže. Druga skupina ot- rok prihaja iz socialno ogroženih družin, ti pride- jo na letovanje za en teden ali deset dni v sodelo- vanju z območnimi združenji Rdečega križa. So predvsem na počitnicah, čas aktivno preživljajo v naravi in na kopanju ter se udeležujejo delav- nic. Zadnja skupina otrok, ki prihajajo na letova- nje pod okriljem določenega podjetja ali organi- zacije, se uveljavlja predvsem v zadnjem času. Vsak vzgojitelj ima v skupini največ dvanajst otrok in je odgovoren zanje ves čas letovanja. Na teden je v letovišču okrog 500 otrok, zato so urniki obrokov in ostalih aktivnosti še kako pomembni. DELO V VSEH TREH SKUPINAH Petra je v času prostovoljnega dela spozna- la delo v vseh skupinah. Najprej je čas preživlja- la z mladimi filharmoniki, starimi od 9 do 15 let, ki so na Debelem rtiču teden dni aktivno vadili igranje instrumentov, zadnje tri dni pa so imeli koncerte, enega kar v letovišču. »Moja naloga je bila, da sem otroke zjutraj zbudila, jih pravočas- no pripeljala na obroke in vaje, zvečer poskrbe- la, da so odšli spat, v prostem času pa pripravila aktivnosti za njihovo zabavo in sprostitev,« je Pe- tra na kratko opisala svoje delo. Kasneje je prevzela zdraviliško skupino osmih deklet, starih od 10 do 13 let, nato pa nekaj dni preživela kot dodatna vzgojiteljica. V letovišču je tudi veliko otrok s posebnimi potrebami, ki potre- bujejo individualno obravnavo in drugačen pri- stop. Petra se je trudila, da so se ti otroci počuti- li sprejete in varne. Zadnje štiri dni je preživela še s skupino, ki je bivala v organizaciji podjetja. PO ZAČETNEM DVOMU POTRDITEV ODLOČITVE Na Debeli rtič je prvič kot prostovoljka odšla za en teden februarja letos in skrbela za otro- ke iz socialno ogroženih družin. Na začetku si je delo predstavljala nekoliko drugače in ni bila ta- koj prepričana v pravilnost odločitve. K sreči pa je naletela na vzgojitelje, ki so jo lepo sprejeli, jo uvedli in kmalu je vedela, da se kot prostovoljka še vrne. Za letošnje poletje je načrtovala, da na Debelem rtiču preživi dva tedna, zaradi potrebe po vzgojiteljih pa je ostala še dodatnih štirinajst dni, saj se v letovišču trudijo, da bi imeli na raz- polago vedno nekaj že utečenih in nekaj novih prostovoljcev. Ko bo Petra po končanem študiju iskala prvo zaposlitev, bo opravljeno prostovoljno delo zanjo dodatna referenca, vendar, kot pravi, to ni glav- ni razlog za takšno obliko njenega dela: »Prema- lo se zavedamo, kakšno srečo imamo, da smo zdravi, da prihajamo iz urejenih družin in da ima- mo vse, kar potrebujemo. Da to ugotoviš, ne pot- rebuješ celega tedna, dovolj je le nekaj ur.« Kljub temu, da je takšno delo naporno, od- govorno in včasih tudi stresno, prostovoljcu ob koncu dneva prinese nasmešek na obraz: »Nič ne more poplačati trenutkov, ko te hvaležni otro- ci objamejo, ti zaupajo del svojih težkih zgodb, jočejo ob odhodu, izžarevajo zadovoljstvo in ve- selje … Res ni besed, ki bi opisale ta občutek,« je še dodala Petra Lamprečnik, ki v avgustu opra- vlja počitniško delo, septembra si bo privoščila dopust, nato pa s polno paro naprej. Oktobra se ne bo vrnila v študijske klopi, saj si bo vzela le- to premora, da se bo lahko v tem času posvetila nekaterim drugim stvarem, ki jo veselijo. Barbara Rozoničnik KULTURNO DRUŠTVO RADMIRJE Igra Luci osvojila mlade udeležence delavnic Tudi radmirski kulturniki so se priključili priredit- vam ob Flosarskem balu z otroškimi delavnicami. Načrtovali so dan za kulturne in dan za športne dejavnosti na Forštu skupaj s Športnim društvom Flosar z Radmirja. Žal so športne delavnice zara- di previsokih temperatur in posledično neudelež- be otrok odpadle, zato pa je bilo toliko bolj živah- no na delavnicah v radmirskem kulturnem domu. Kulturnemu društvu je Jani Štiglic dobrodušno posodil igre Luc in Luci, ki so udeležence, tako mlajše kot starejše, povsem osvojile. Po kratkem »treningu« so bili vsi namreč za to, da se v igra- nju igre pomerijo na tekmovanju. Rezultati tek- movanja seveda niso bili pomembni, bolj to, da so se vsi vživeli v prestavljanje čepkov. Po bese- dah organizatorjev je vsem šlo odlično in bi tak- šen dan druženja še radi ponovili. Štefka Sem Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 Ljudje in dogodki, Prejeli smo 17 MOZIRJANI POSTAVILI KLOPOTEC NA PLITVIČKEM VRHU Navdušeni gostje iz Nizozemske ob drugem obisku zaljubljeni v odlična vina Steyerjevi so sprejem več kot 40 gostov opravili z velikim veseljem. (Foto: Jože Miklavc) Steyerjeva klet Grudnik iz Mozirja v sode- lovanju z Vinogradništvom Steyer v Plitvici že vrsto let gojita tradicijo postavljanja klopotca na Plitvičkem Vrhu, kjer ima prijateljska družina Steyerjevih zasajenih 16 ha vinogradniških po- vršin. Kljub muhastemu vremenu, pozebi, neur- ji in suši se obeta dober pridelek, ki bo omogo- čal proizvodnjo prepoznavnega odličnega vina na novem posestvu Steyer z najmodernejšo vin- sko kletjo. Danijel Grudnik, ki je tudi tokrat organiziral strokovno ekskurzijo v sodelovanju z Danilom Steyerjem, je zadovoljen z ohranjanjem dogod- ka in prijateljskim druženjem, ki povezuje obči- ni Apače in Mozirje ter ob tem pripomore k spod- bujanju kmetijsko-kulinarične in vinogradniške gospodarske dejavnosti. DOGODEK PRESEGA DRUŽABNE STIKE Običaj postavljanje klopotcev, ki preganjajo vsiljive in sladkosnede ptice v vinorodnih gori- cah, povezujejo s praznikom Marijinega vnebov- zetja (15. avgusta). A je grozdje pokazalo znake dozorevanja nekaj dni prej, zato so pohiteli s tem NAZARSKI UPOKOJENCI NA PECI Baterije so si napolnili s prečudovitimi razgledi Na Peco se je podalo kar 27 pohodnikov. (Fotodokumentacija Društva upokojencev Nazarje) Ne vem, ali je bil vzrok vodič Milan Zavolovšek ali zanimivost Pece, da se nas je pri domu kul- ture v Nazarjah zbralo kar 27 pohodnikov. Ma- lo usklajevanja je bilo potrebno in že smo sede- li v avtomobilih. Peljali smo se do izhodišča po- hoda Jakobe. Od tam smo po slabi uri hoje prišli do koče, kjer smo si privoščili dobro kavico. Pot smo nadaljevali do vrha – 2.125 m viso- ke Pece ali Kordeževe glave. Dobro smo si od- počili, si napolnili baterije s prečudovitimi razgle- di na vse strani in se počasi vrnili do koče. Tam nas je čakala odlična enolončnica in borovničev štrudelj. Nazaj grede smo si ogledali še votlino, v ka- teri počiva bronasti kip Kralja Matjaža. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov in sveže energije za nadaljnje podvige. Zora Štucl lepim dogodkom. Steyerjevi so imeli srečo, da je vremenska ujma s točo sredi julija obšla njiho- ve vinograde, zato so sprejem več kot 40 gostov opravili z velikim veseljem. Mozirjanom so se pridružili tudi Nizozemci, ki dopust preživljajo v Zgornji Savinjski dolini. Ob tej priložnosti so s pomočjo traktorskega dviga- la ter izurjenih plezalcev na drog klopotca Anto- na Holcapfla in Dejana Grudnika namestili veli- ko eliso z lesenimi kladivi, ki so v pišu vetra ta- koj opozorili kljunače, da tod niso ravno zažele- ni gostje. V VINSKO BANKO SHRANILI PRIMERKE ALOJZIJEVEGA VINA Ob spremstvu harmonikarja, prijetnem paber- kovanju ter okušanju lanskega pridelka iz teh vi- nogradov so zahtevno opravilo zaključili ter za spomin posneli že običajno skupinsko fotografi- jo pod velikim klopotcem, ki so ga pred desetle- tjem podarili Steyerjevim prijatelji iz Mozirja. Na ogledu kleti in strokovni degustaciji vin na po- sestvu Steyer so predstavniki prijateljskega kra- ja Mozirja v Plitvici v vinsko banko položili nekaj stekleničk Alojzijevega vina iz Mozirskega gaja. Ob tem je gostitelje nagovoril župan občine Mo- zirje Ivan Suhoveršnik. Da je bilo druženje prijetno v vsakem pogle- du, gre zahvala tudi pristni kulinarični ponudbi iz kuhinje mame Jožice in njene snahe Magde Steyer, ki se je k avtohtoni radgonski ranini in di- šečemu tramincu najbolj prilegla. Jože Miklavc Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 18 Ljudje in dogodki HITROSTNO TEKMOVANJE V KIPARJENJU Z MOTORNIMI ŽAGAMI NA LJUBNEM OB SAVINJI Tadej Brgles drugič zapored slavil na domačem terenu V Vrbju na Ljubnem ob Savinji se je 6. avgusta trlo občudovalcev, ki so spremljali tekmovanje v kiparje- nju z motornimi žagami. Za zma- go se je potegovalo dvanajst tek- movalcev in ena tekmovalka, iz na- ših logov pa so se tekme udeležili Peter Bastl iz Gornjega Grada, Vin- cenc Roban, Matija Cigljar in Mati- ja Vavdi iz Solčave, Jernej Verbuč Drugouvrščeni Matija Vaudi, prvak Tadej Brgles in tretji Vlado Cencelj (z leve) Zmagovalec flosarskega pokala v hitrostnem kiparjenju Tadej Brgles pri svojem specialističnem ustvarjanju Tadej Brgles, Ljubno ob Savinji: »Ne vem, zakaj me tu, v domačem Vrbju, grabi nekakšna trema, ko me pa nikjer drugod ne. Ko smo pognali žage, je zame postala hrastova kla- da živo bitje, ki sem ji hitel vdahniti dušo in podobo. Menda so žiranti v orli- ci - skakalki na smučeh, to je naša ljubenska simbolika, prepoznali prav to. Zelo se potrudim tudi zaradi sebe, saj je to moj svet, v katerem uživam. Da sem drugič zmagal doma, mi veliko pomeni, saj sem tako poleg prizadev- nih organizatorjev, sovaščanov in prijateljev tudi sam nekaj prispeval k us- pehu dogodka. Ja, fajn je bilo!« iz Šmihela nad Mozirjem in doma- čin Tadej Brgles. ODLOČITEV TIK PRED ZDAJCI Pod žagne sablje so udeležen- cem tekmovanja gledali ocenjeval- ci Anton Špeh, Rok Prušnik in Jože Orešnik. Kot je povedal Matija Vav- di, se tekmovalci vse do začetka tekme niso mogli odločiti, kakšno ga raka, sedeče sove, leteče ptice, konjske glave in orlice s skakalnimi smučmi, pa tudi tovornjaka, dirkal- nika formule 1, stola za prestolona- slednika idr. ORLICA NA SMUČEH PRED POTOČNIM RAKOM Ko je odmerjeni čas ene ure potekel, so si oddahnili tako ume- tniki kot tudi spremljevalci, saj je skulpturo bodo ustvarjali, saj or- ganizator vnaprej nikoli ne pove, kakšni kosi lesa bodo na razpola- go za obdelavo. VEČINA LIKOV IZ ŽIVALSKEGA SVETA Izkazalo se je, da se je večina odločila za like iz živalskega sve- ta. Ob glasnem »petju« malih mo- tornih agregatov (v zadnjem času je mogoče opaziti tudi pripomočke za posebne efekte: piljenje, polira- nje, žganje in ožiganje) so iz velikih kosov nastajale kreacije potočne- v naravnem atriju spet zavladal blagodejni mir. Komisija se je od- ločila in zmagovalec je drugo le- to zapored postal domačin Tadej Brgles (leta 2015 je osvojil drugo mesto), tokrat z orlico na smu- čeh. Matija Vavdi je z zahtevno izvedbo velikega potočnega ra- ka zaostal le za par točk, Kristus na križu Vladimirja Cenclja pa je avtorju prinesel tretje mesto. Se- dem izdelanih skulptur je žreb razdelil med obiskovalce, ki so kupili posebne kupone. Tekst in foto: Jože Miklavc Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 19 Prejeli smo LUČKI PLANINCI NA POTI OD SMREKOVCA DO LUČ Prehodili del Slovenske planinske poti Osemurni pohod je za 22 lučkih planincev minil v veselem druženju. Člani Planinskega društva Luče že več let v okviru prireditev ob Lučkem dnevu organizira- jo planinski pohod na enega od bližnjih hribov v okolico Luč. Letošnje leto so prehodili del Slo- venske planinske poti. Nahrbtnike so si oprtali pred Domom na Smrekovcu in se pogumno podali na pot po najmlajšem vulkanu v Sloveniji. Mogočna dre- vesa so dajala prijetno senco in kljub vročinske- mu valu, ki je te dni dodobra ogrel naše kraje, so brez težav prehodili pot do Komna in naprej do Travnika, kjer so si vzeli daljši odmor in čas za malico iz nahrbtnika. Pot se je nadaljevala proti lučki meji in kar hit- ro se je odprl pogled na Vodole, kjer so se odže- jali pri pastirju Vinku. Prehojena je bila že štiriurna pot in treba se je bilo podati še do Loke. Na plani- ni Javorje sta planince pričakala Berta in Cveto in po nekoliko strmi in sončni poti se je zopet prile- gel počitek ter kozarec hladne pijače. Ostal je sa- mo še del poti do Koče na Loki, kjer je planince pri- čakala topla malica in po krajšem druženju so se podali še do Luč. Osemurni pohod je za 22 lučkih planincev minil v veselem druženju z obljubo, da se ob Lučkem dnevu prihodnje leto zopet podajo na pot po domačih hribih. Andreja Urh TABOR MOZIRSKIH PLANINCEV V LOGARSKI DOLINI Destinacija odličnosti in biser naše lepe domovine Očarali so nas razgledi na planine, ki smo jih imeli na dlani. Narava prelepe Logarske doline nas vabi, da jo raziščemo, v njej uživamo, se družimo s prija- telji in se naučimo novih veščin. Igra narave je dolino ustvarila v zadnji ledeni dobi in jo obdala s preko 2.000 metrov visokimi vrhovi (Krofička, Ojstrica, Planjava, Brana, Turska gora, Rinke). Privlačnost Logarske doline odseva v prvo- bitnosti okolja ter številnih naravnih znamenito- stih. Otrokom želimo pokazati sožitje med nara- vo in človekom. To je vrednota, ki nam kaže pri- hodnost. Prvi dan tabora smo si ogledali slapove, ki krasijo Logarsko dolino, in se posvetili vodi, ki je vir življenja. Tudi ploha nas je ulovila in nas osve- žila, kar nam je v toplem julijskem popoldnevu povsem prijalo. Tudi najmlajši planinci so pogumno prežive- li noči brez staršev. Se naučili, da, če smo po- vezani, zmoremo vse. Drugi dan smo obiskali Robanov kot in spoznavali življenje na planša- riji. Naš obisk so krasili lepi razgledi in pastirske igre, ki so nas s svojo preprostostjo povedle na- zaj v čas brez plastičnih igrač in računalnikov. Spoznali smo, da potrebujemo kar nekaj veščin, da zmoremo dobro opraviti naloge in sodelova- ti kot skupina. Za cilj tabora smo si zadali, da osvojimo Okre- šelj. Planinci so vodniku sledili kot gamsi. Očara- li so nas razgledi na planine, ki smo jih imeli na dlani. Otroci so radovedno poizvedovali, katere planine so to, in bi želeli preplezati vse. Zaenkrat smo jih nenasitno opazovali skozi daljnogled in kovali načrte za naprej, ko bodo malo večji. Gozd ob Domu planincev v Logarski dolini nam nudi neskončno možnosti igre v naravi. Ko smo se naučili še nekaj vozlov, smo lahko pos- tavili indijanski tabor in se preizkusili v načrtova- nju indijanskega šotora. Raziskovali smo vrste metuljev, ki živijo v Logarski dolini, in opazili ra- znolikost vzorcev na njihovih krilih. Vedno znova odkrivamo povezanost rastlin in bitij v naravi, to nam pove, kako zelo smo del narave, čeprav se tega včasih ne zavemo. Večere smo preživeli ob tabornem ognju, ki je na vsakem taboru srce do- gajanja. Ob starih zgodbah iz Zgornje Savinjske doline in pestrem programu naših mladih pla- nincev se nam je čas ustavil. Zala Acman Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 20 Šport TEKMOVANJE V SMUČARSKIH SKOKIH ZA POKAL FLOSARJA Za domači zmagi poskrbela Presečnik in Žehljeva Na plastični skakalnici na Ljubnem ob Savinji je tekmovalo več kot šestdeset mladih skakalcev iz Madžarske, Kazahstana, Južne Koreje in Slovenije. (Foto: Primož Vajdl) Prvo avgustovsko soboto je na plastični ska- kalnici na Ljubnem ob Savinji potekala tekma v smučarskih skokih. Na njej se je predstavilo več kot šestdeset mladih skakalcev iz Madžarske, Kazahstana, Južne Koreje in Slovenije med de- vetim in petnajstim letom starosti. Najmlajši so skakali na 10-metrski napravi, skakalke in ska- kalci do desetega in enajstega leta na 26-metr- ski napravi, tekmovalci med dvanajstim in pet- najstim letom pa na 45-metrski napravi. Po dveh serijah se je zmage med najmlajšimi veselil Timon Brglez (SD Vizore), ki je bil boljši od Matije Guna (SK Zagorje) na drugem ter Iris Za- gožen (SSK Ljubno BTC) na tretjem mestu. Med desetletniki je bil najdaljši Alen Pestotnik (SSK Mengeš), na drugem in tretjem mestu sta mu sledila Mai Zakelšek (SD Vizore) ter Damjan Zupanec (SK Zagorje). Pri dekletih do enajstega leta so se na prvih treh mestih zvrstile Tinkara Žehelj (SSK Ljubno BTC), Alja Preložnik (SD Vizo- re) in Maša Šutar (SK Zagorje), pri dečkih pa je bil Kazahstanec Ilija Mizerni boljši od domačih skakalcev Nika Berganta Smerajca in Marcela Černivška. Med dvanajstletniki so prva tri mesta osvo- jili Anej Razpotnik (SK Zagorje), Ožbej Vačov- nik Kotnik (SD Vizore) in Mark Volovšek Murko (SSK Ljubno BTC). Pri dečkih do trinajstega le- ta so na zmagovalni oder skočili Matic Preložnik (SD Vizore), Dominik Zupanec (SK Zagorje) in Rok Vuk (ŠD Gamsi Žahenberc), pri dekletih pa Katarina Pirnovar (SK Zagorje), Naja Žerovnik (SSK Ljubno BTC) in Tinkara Mlekuž (SK Zagor- je). Med petnajstletniki je domačin Lenart Pre- sečnik na zmagovalnem odru za sabo pustil Ka- zahstanca Ilsata Kadirova ter Danila Vasiljeva, medtem ko je pri njihovih vrstnicah bila najbolj- ša Kazahstanka Dajana Peha pred Korejko Park Chaeyeon in Janjo Planinšec (SSK Mislinja). Primož Vajdl POHOD PO POTEH LJUBNEGA Dobrodošli pri vsaki hiši Pohod je bil namenjen vsem generacijam. (Foto: Štefka Sem) V četrtek, 3. avgusta, so člani Planinske- ga društva Ljubno ob Savinji organizirali po- hod po poteh Ljubnega. Kljub visokim polet- nim temperaturam se je pri šoli zbralo kar ne- kaj pohodnikov, ki so si zaželeli sprehoda po senčnih poteh in druženja. Najmlajša poho- dnica je štela tri leta in pol, najstarejši osem- deset. Pot je pohodnike vodila z Ljubnega proti kme- tijama Ogradnik in Bukovnik, kjer so se v senci odpočili in okrepčali. Med potjo do Bukovnika se je pridružilo še nekaj pohodnikov. Pot so nada- ljevali proti Apnenci in od tam na Turistično kme- tijo Loger, kjer je bil nov postanek. Prijetna druž- ba se je nato vrnila na start pohoda. Štefka Sem KEGLJAŠKA TEKMA ZA POKAL FLOSARJA Zmaga koroškim kegljačem Tekmovanje je potekalo v organizaciji Kegljaškega kluba Ljubno ob Savinji. Med številnimi dogodki v programu Flosar- skega bala je bilo tudi kegljaško tekmovanje za pokal flosarja v organizaciji Kegljaškega kluba Ljubno ob Savinji. V kletnih prostorih Kegljišča Ermenc je tekmovalni duh med šestimi ekipami zvišal temperaturo na kegljaških stezah. Od po- poldanskih ur do večera so se kegljači mučili s podiranjem kegljev. Na koncu je seštevek poka- zal, da je bila najboljša ekipa iz Črne na Koro- škem. Zmagali so s 563 pred ekipo KK Šoštanj s 534 in drugo ekipo KK Ljubno ob Savinji s 481 podrtimi keglji. Kegljači KK Črna so na doseda- njih turnirjih slavili že štirikrat, tako da je en pre- hodni »flosarski« pokal že v njihovi lasti. Tekst in foto: Franjo Atelšek Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 21 Šport LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Tekmovanje v arrowhead 12+12 na kmetiji Štorgelj Janez Jan Štiglic je v Stražišču pri Kranju dosegel odlično drugo mesto. Toja in Brady Ellison na treningu pred svetovnimi igrami na kmetiji Štorgelj. (Foto: Vojko Colnar) Julija je na kmetiji Štorgelj, v Flor- janu pri Gornjem Gradu, potekalo tekmovanje v poljskem lokostrel- stvu za pokal Slovenije. Med se- demdesetimi tekmovalci je bilo kar devet članov domačega lokostrel- skega kluba. Dosegli so naslednje uvrsti- tve: Jošt Gluk, ukrivljeni lok, mlajši dečki, 1. mesto, Janez Jan Štiglic, ukrivljeni lok, mlajši dečki, 2. mes- to, Jaš Kolenc, ukrivljeni lok, mlajši dečki, 4. mesto, Taja Krutil, ukrivlje- ni lok, mlajše deklice, 1. mesto, Mi- ha Vodušek, ukrivljeni lok, deč- ki, 5. mesto, Jan Purnat, ukrivljeni lok, mladinci, 1. mesto, Florjan Flor- jančič, sestavljeni lok, veterani, 5. mesto, Vojko Colnar, ukrivljeni lok, člani, 2. mesto in Tina Gutman, go- li lok, članice, 1. mesto. KMETIJI ŠTORGELJ ODLIČNO MESTO ZA TRENING Pred odhodom na svetovne igre sta na turistični kmetiji Štorgelj, kjer ima Lokostrelski klub Gornji Grad postavljeno strelišče za arrowhe- ad, svoje treninge opravila tudi Toja (Slovenka) in Brady Ellison (Ameri- čan). Oba sta odlična lokostrelca, Toja na svetovni lestvici sestavlje- nega loka zaseda 4. mesto, Brady pa med moškimi, ki streljajo z uk- rivljenim lokom tretje mesto. Brady ima kar dve srebrni olim- pijski medalji in eno bronasto, več naslovov svetovnega prvaka in nešteto drugih odličij z največ- jih tekmovanj. Toja je bila na zad- njem svetovnem prvenstvu (Dublin 2016) skupaj z Ano Umer in Tino Gutman (članico LK Gornji Grad) v NOGOMETNI TURNIR ZA POKAL FLOSARJA IN MEMORIAL SREČKA SOLARJA Lufterji zopet najboljši na Ljubnem ob Savinji Na nogometnem turnirju za pokal flosarja in memorial Srečka Solarja je sodelovalo devet ekip iz Zgornje Savinjske doline. (Foto: Primož Vajdl) V okviru športnih dogodkov ob- činskega praznika na Ljubnem ob Savinji je potekal tudi nogometni turnir za moške. Na njem je sode- lovalo devet ekip iz Zgornje Savinj- ske doline. Ekipe so bile razdeljene v tri sku- pine s po tremi ekipami. V izločil- ne boje sta iz vsake skupine napre- dovale po dve najboljši. Šest ekip je bilo nato ponovno razdeljenih v dve skupini, od koder sta v polfina- le napredovali po najboljši dve iz vsake skupine. V ponovitvi lanske- ga finala sta se srečala ekipi Luf- terjev iz Luč ter Gostišča Četara, ki so jo zastopali domači nogometa- ši. Tudi letos so bili boljši Lučani, ki so posledično postali prvaki turnir- ja. Pokala za tretje mesto so se raz- veselile Struge, še ena ekipa iz oko- lice Luč. Primož Vajdl poljskem lokostrelstvu bronasta, v Zagrebu je bila leta 2014 svetovna prvakinja, ima tudi več odličij z naj- večjih svetovnih tekmovanj. NOSILEC OLIMPIJSKIH KOLAJN NAVDUŠEN Oba sta strelišče in pogoje tre- ninga na Štorgljevem zelo pohva- lila. Brady: »V ZDA bi se za takšno strelišče in takšne pogoje treni- ranja grebli. Odlična lokacija in odlični pogoji za trening.« Za lo- kostrelski klub je obisk nosilca ko- lajn z olimpijskih iger velika čast, zato so bili njegovega obiska ze- lo veseli. Zakonca Ellison sta na svetovnih igrah, ki so od 20. do 30. julija pote- kale v Wroclawu na Poljskem, do- segla odlični 2. mesti, Brady v ukri- vljenem loku v poljskem lokostrel- stvu, Toja pa v sestavljenem loku (na 50 metrov). DRUGI MESTI ZA ŠTIGLICA IN KRAJNCA V juliju je v Stražišču pri Kranju potekalo odprto državno prven- stvo 900 krogov. Z odličnim rezul- tatom 846 krogov je Janez Jan Šti- glic osvojil 2. mesto med mlajšimi dečki, Žare Krajnc je bil med člani z 871 krogi prav tako drugi. Ob sončnem vremenu se je več kot 70 tekmovalcev potegovalo za naslov državnega prvaka. Sode- lovanje z avstrijskim sodnikom je, še posebej za najmlajše tekmoval- ce, dobrodošla izkušnja na večjem mednarodnem tekmovanju. Štefka Sem Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 22 Šport, Oglasi Obveščamo vas, da je bil na spletnem portalu Občine Mozirje, objavljen: 1. Javni razpis za sofinanciranje programov na področju kulturne dejavnosti v Občini Mozirje za leto 2017 2. Javni razpis za sofinanciranje humanitarnih in invalid- skih organizacij ter njihovih programov in projektov v letu 2017 Razpisna dokumentacija je na spletnem naslovu: www. mozirje.si, kjer jo lahko dvignete, ter jo pošljite ali osebno do- stavite v zaprtih kuvertah na naslov: OBČINA MOZIRJE Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje najpozneje do 1. 9. 2017, in sicer do 12. ure. Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 83 93 306, Ivo Glušič. TENIŠKI TURNIR NA LJUBNEM OB SAVINJI Matej Ribič ubranil lanskoletno zmago Športni center Jakop je med Flosarskim balom gostil teniški turnir za moške, ki je štel za pokal Flosarja in memorial Franja Jako- pa. Na njem je sodelovalo kar 28 tekmovalcev. Ker se je turnirja udeležilo toliko tekmovalcev, je ta potekal več dni. Tenisači so se med sabo pomeri- lo na en dobljeni niz, do osvojenih devetih iger. Izpadli v prvem krogu so se pomerili še v tolažilni skupi- ni. Po vseh odigranih tekmah sta se v prvem polfinalu pomerila Ma- tej Ribič in Jernej Retko, kjer se je zmage z 9:8 veselil prvi. Drugi pol- finale sta odigrala Sašo Rosenste- in in Mitja Božič. Z rezultatom devet proti ena je bil boljši slednji. V fina- lu sta se tako kot lansko leto sreča- la Božič in Ribič. Po napetem dvo- boju z rezultatom devet proti osem je bil zopet boljši slednji. Zmagova- lec tolažilne skupine je postal Žiga Rosenstein. Primož Vajdl Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 23 IZ POLICIJSKE BELEŽNICE Kronika, Zahvale, Oglasi Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev ... Ne kličite me nazaj! T. Kuntner ZAHVALA Z žalostjo v srcu Vam sporočamo, da nas je v nedeljo zjutraj, 6. avgusta 2017, zapustil oče in dedi Stanko POLIČNIK Kljub močni volji do življenja, ga je premagala bolezen. Njegova želja je bila, da po smrti daruje svoje telo Inštitutu za ana- tomijo Medicinske fakultete v Ljubljani v učne oziroma raziskovalne namene. Ker želimo spoštovati njegovo zadnjo željo, pogreba ne bo. Telesni ostanki se kasneje anonimno pokopljejo na ljubljanskih Žalah. Vsi vemo, da je bil dober človek svojih načel in je vedno rad poma- gal, zato upamo, da tudi Vi razumete njegovo in našo odločitev. Ohranite ga v lepem spominu. Žalujoči hčerki Vlasta in Karmen ter vnuka Klara in Aljaž Prešla pomlad je in poletje, saj rahlo trka že jesen, izteka reka se življenja, se čuje rahel že odmev. Ostal bom sam v tihoti črni in vetrič bo spokojno pel, nič več se čulo ne bo petje prelepih nazarskih zvonov ... Franc Dobrovc ZAHVALA Zapustil nas je dragi mož, oče in dedi Franc DOBROVC iz Žlabra 13. 6. 1945 - 9. 8. 2017 Iz srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem, znancem, ki ste nam v trenutkih žalosti nesebično prisko- čili na pomoč, nam izrekali sožalje, darovali sveče, cvetje, svete maše ter pokojnega Franca pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala dr. Pozniču in patronažni sestri Maji za njun trud v ča- su njegove težke bolezni. Srčna hvala vsem, ki ste ga v času njegove bolezni bodrili in molili zanj, posebej še sestram klarisam. Posebna zahvala patroma Tomažu in Andreju za duhovno podpo- ro v času bolezni in za lepo opravljen obred, gospe Nataši Terbovšek Coklin za čustvene besede slovesa, cerkvenim pevcem, članoma God- be Zgornje Savinjske doline, Dobroveljskim fantom in pogrebni služ- bi Morana. Neizmerno smo hvaležni vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in bi- li z nami v težkih trenutkih. Žena Cvetka ter hčerki Nataša in Petra z družinama • Z AIR SOFT PUŠKAMA NAD VOZILA Grušovlje: V zadnjih dnevih je bilo s strani več občanov prejeto ob- vestilo, da med vožnjo na relaciji od Nizke proti Grušovljam v večer- nem času prihaja po vsej verjetnosti do streljanja na vozila s strani neznanih oseb z air soft orožjem. Na vozilih je prišlo do manjših po- škodb kovine in laka. V večernih urah 8. avgusta je bilo streljano tudi na vozilo policije. Ob tem sta policista v koruznem polju ob vozišču izsledila dva mlado- letna fanta, ki sta z air soft puškama streljala na vozila. V zvezi dogod- ka sledi poročilo in kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • PONAREJENI KARTICI V BANKOMATU Mozirje: 10. avgusta so v bankomatu v Mozirju odgovorni našli dve ponarejeni kartici. Policisti sedaj raziskujejo, ali sta ti kartici v povezavi z že najdenimi podobnimi pred časom v Slovenskih Konjicah. • NAJDEN FOTOAPARAT Nazarje: 12. avgusta v dopoldanskem času je občan v Nazarjah našel manjši digitalni fotoaparat. Slednji se sedaj nahaja v hrambi na Policijski postaji Mozirje, kjer ga lahko lastnik prevzame ob predloži- tvi dokazov o lastništvu. • POSREDOVALI S HELIKOPTERJEM Bočna: 12. avgusta ob 15.17 je iz Bočne helikopter Slovenske vojske v spremstvu dežurne ekipe HNMP z Brnika prepeljal obolelo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Bočna so zavarovali mesto pris- tanka helikopterja. Gornji Grad: 14. avgusta ob 15.07 sta posadka helikopterja Sloven- ske vojske in dežurna ekipa HNMP na Brniku s helikopterjem iz Gornje- ga Grada prepeljala obolelo osebo v UKC Ljubljana. Gasilci PGD Gornji Grad pa so zavarovali kraj pristanka helikopterja. • KOLESARKA SI JE PRI PADCU POŠKODOVALA GLAVO Logarska dolina: 13. avgusta v popoldanskem času se je v Logar- ski dolini zgodila prometna nesreča, v kateri je bila udeležena 34-le- tna kolesarka, državljanka Rusije. Zaradi neprilagojene hitrosti vo- žnje je padla po cestišču in si pri tem poškodovala glavo. Gasilci PGD Solčava so zavarovali kraj dogodka. Zaradi hudih poškodb je bila ko- lesarka s helikopterjem Slovenske vojske prepeljana na zdravljenje v UKC Ljubljana. • POŠKODBA KOPALCA Varpolje: 13. avgusta so mozirski policisti opravili ogled kraja po- škodbe 46-letnega kopalca, državljana Nizozemske. Slednji je med kopanjem v ribniku skušal z lesenega plavajočega objekta skočiti na obalo. Pri tem je precenil razdaljo in padel na rob obale, pri tem pa se lažje telesno poškodoval. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 24 Za razvedrilo NA PIVO V SENCO Oni dan, ko je sonce najbolj sekalo, je bilo najbolje poiskati sen- co in popiti čim več tekočine. Ta strokovni nasvet sta slišali tudi na- zarski Mariji - Marička Celinšek in Marija Štiglic – ter ga vzeli v ro- ke. Kaj pa je lepšega, če imaš v rokah nekaj konkretnega, se je šali- la prva, druga pa: »Pepi, na zdravje vseh žejnih … napiši, da se sen- ca vedno žejnega drži!« (Foto: JM) ŽUPANJA IN POVELJNIK STA SI SEGLA V ROKE Ob nedavni »old« prireditvi od Ljubnega do Logarske doline in po hribih nazaj, ko je bila cesta do naše najlepše turistične meke vroča od sonca in koles (beri nepopisne gneče), so svojo prostovoljno re- darsko funkcijo opravili tudi člani šoferskega društva ZŠAM ZSD. Kot prometniki in usmerjevalci so obvladovali prometni (ne)red in s tem skrbeli za varnost. Solčavska županja Katarina Prelesnik se je kar na cesti zahvalila poveljniku Maxu Pustu rekoč, da se le še naj kdaj oglasi in za prometni red skrbi. FRANJO PA V KROHOT Ob svoji nedavni press akciji v Logarski dolini je sodelavec Savinj- skih novic Franjo Atelšek (desno) naletel na starega znanca, ki ga je bojda vabil za šank. »Res, no, pejt na en špricer al pa pir, saj boš od žeje skup padu. Saj bom plačal, tokrat pa res ...« Franjo je dvak- rat pogledal, še tretjič prisluhnil, pol pa je od krohota skor dol padu. Onadva že vesta, kaj je bilo tako smešnega pri vsem, mi si pa lah- ko mislimo. (Foto: JM) (Foto: JM) Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 25 KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 34. številki SN 2017 Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Križanka, Informacije SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Igor Karlovšek: Bahamski dokument Priljubljen slovenski avtor je tok- rat posegel na področje tajkunov in njihovih finančnih mahinacij, ki so v letih krize izčrpale Slovenijo in ji naredile bančno luknjo. Glavna ju- nakinja je 34-letna okrožna tožil- ka Andreja Bajc, ki je izbrana, da začne pogajanja s finančnim mo- gotcem Primožem Levstikom, ka- rizmatičnim poslovnim čarodejem, ki je oznanil, da se želi pogajati z vlado o pol milijarde evrov premo- ženja, ki ga je po mnenju tožilstva nezakonito odpeljal iz države. Andrejo pot vodi v Frankfurt in od tam na Finsko ter naprej do Baha- mov. Izkaže se ne samo to, da ima sestro, za katero ni vedela, temveč tudi to, kdo je v resnici njen oče. Ro- man o naši žgoči družbeni stvar- nosti je hkrati tudi družinska dra- ma. Berljivo in aktualno. Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 26 Sobota, 19. avgust ob 12.00. Podvolovljek P'dlolečka veselica ob 19.00. Bočna Slovesnost ob 1 10-letnici PGD Bočna ob 20.00. Šmihel nad Mozirjem Uvodni koncert s skupino Eros ob 20.30. Bočna Družabno srečanje z bočkimi gasilci in Ansamblom Spev ob 20.45. Šmihel nad Mozirjem Veselica z ansamblom Naveza Nedelja, 20. avgust ob 12.00. Pri cerkvi sv. Mihaela v Šmihelu nad Mozirjem Blagoslov traktorjev ob 13.30. Šmihel nad Mozirjem Igrani prikaz življenja in dela nekoč ob 15.00. Šmihel nad Mozirjem Šaljive »šmihelske« igre in vleka vrvi ob 17.00. Šmihel nad Mozirjem Veselica z ansamblom Roka Žlindre Torek, 22. avgust ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka Sreda, 23. avgust ob 17.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico Napovednik dogodkov Napovednik, Mali oglasi, Oglasi OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno tor- ka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za teko- čo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko poš- ljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase na- ročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podat- ki naročnika. Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vho- du v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Sa- vinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisa- nih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefo- nu malih oglasov ne sprejemamo. Uredništvo ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa osta- la dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in po- ceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ŽIVALI – PRODAM Prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 041/619-372. Telico simentalko ali sivko, brejo 8 mesecev, pašno, prodam; gsm 041/332-898. Prodam jagenčka za zakol ali na- daljno rejo; gsm 041/371-976. Prodam sr telički, stari deset dni; gsm 031/400-479. Prodam teden dni staro teličko, si- vorjavo, od dobre molznice; gsm 031/780-074. Ugodno prodam kozlička za zakol; gsm 041/884-056. Prodam dva bikca sr. pasme, stara 4 mesece; gsm 051/387-159. Prodam race, različne vrste in veli- kosti; gsm 041/216-481. ŽIVALI – KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi- tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745. ŽIVALI – IŠČEM Izgubil se je majhen črn pes, me- šanček, kratkodlak. Če ga je kdo opazil, naj, prosim, pokliče; gsm 031/443-41 1. DRUGO – PRODAM Silažni kombajn sip šempeter, no- vejši model, prodam za 900 eur; gsm 041/372-040. Prodam cepljena metrska drva in kostanjeve kole, možna dostava in razrez; gsm 031/ 501-250. Prodajam dnevno sveža, domača kokošja in prepeličja jajčka; gsm 040/972-005. Prodam gajbe za krompir ali jabol- ka; gsm 041/333-764. Prodam molzni stroj alfa-laval, brezhiben; gsm 031/295-331. Prodam dekliško šolsko torbo za prvi razred; gsm 041/324-409. Prodam drva bukova/mešana, cepljena, suha, metrska, možen razrez in prevoz; gsm 031/229- 154. DRUGO – KUPIM Sadje za prešanje, slive za nama- kanje kupim; gsm 041/455-176. DRUGO – PODARIM Podarim starinsko spalnico; gsm 041/216-481. NEPREMIČNINE Ugodno prodam 87 m2 veliko sta- novanje v Mozirju; gsm 030/284- 699. VOZILA – PRODAM Prodam BMW 1 18 d, letnik 2006, cena po dogovoru; gsm 041/759- 460. VOZILA – KUPIM Avto kia pride, dobro ohranjen, ta- koj kupim; gsm 041/229-649. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menja- va zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ JAVNI RAZPISI, POSLOVNI NAČRTI, FADN, RAČUNOVODSTVO EU Mozirje (uradne ure) PON in SRE od 8. do 12. ure ostalo po dogovoru. GSM: 070 61 1 505, E-mail:zlebnik.mojca@gmail.com. M&M Podjetniško in poslovno svetovanje Mojca Žlebnik s.p., Rovt pod Menino 1, 3341 Šmartno ob Dreti. Oglasi Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 27 Savinjske novice št. 33, 18. avgust 2017 28