ama okarjevi jasi ^ Ex-tem s poljske strani ^ V Lazah 75 let šole V NTK v ob Najprej Samo verjeti je treba! f Iz dvanajsterice interesentov se jih je priglasilo sedem, natančneje 2 ženski in 5 moških. Ampak, prosim vas lepo, kaj je zdaj s kvotami, kje so kvote? In Se drugače, le kaj bi naredili, da hi na letošnjih volitvah le izvolili predsednico naše mile domovine i in ne predsednika. Ženska emancipacija hi prišla vsekakor na svoj račun! In ženska hi prav gotovo izkoristila mandat celih pet let, ne kot naš Zaplaninec, za katerega niti ne vemo, kako dolgo je via facti (kot hi dejal nekdaj znameniti Franc Popit-Jokl) v resnici predsedoval. Niti na kraj pameti ne bi padlo ženski-predsedniei, da hi si privoščila, kot si je sicer naš vrli Zaplaninec, dopust ravno med častnim pokroviteljstvom proslave oh 60-lelnici priključitve Primorske matični domovini. Zalo svetovalki predsednice, denimo, kaki Vajglovki ne hi hilo treha pojasnjevati, da je predsednica pač užila pravico do izrahe dopusta, kar pripada vsakemu državljanu. Tudi tovarišu Stanovniku ne hi bilo treha zardevati zaradi predsednikove pišmenekamščine, ki jo je širokosrčno namenil bojevnikom za Primorsko, pa tudi Romanu Prodiju hi se ne hilo treha obrisati pod nosom glede protokolarne prostodušnosti, ki ji je bil priča na sončni strani Alp ne dolgo za tem, ko sta na Goriškem nazdravljala evrop skosti. Eden nekdanjih najpomembnejših političnih vehnož, ki se je naveličal LDS in je sprojektiral zaresno stranko je gladko pritrdil, da je bilo v LDS storjenih več napak, se pa nobene ne. spomni. In temu zaresnemu ve/možu, ki ne ho šel ne po levi ne po desni, pomeni klienlelizem, ki ga je nedolgo tega sam obvladoval, le eksces, nikakor ne zla. Natanko tako, kol so mu povojni zunajsodni poboji pomenili le eksces, in ne bog-nedaj zla. Torej ne po levi in ne po desni, pač pa po starem. Kruh naš vsakdanji se pa ne glede na levo, desno ali zaresno draži in draži. In glej ga, zlomka: trgovci se jezijo na kmete, ki da SO usodno podražili pšenico. Ampak ta pšenica velja komaj H,H"/, maloprodajne cene kruha, pek si zaračuna 25% prodajne cene, trgovec pa si oh vseh popustih privošči reci in piši 58% od maloprodajne cene!? In trgovce, vsaj njim se zdi, da je ravnanje kmetov v listih 8,8% nadvse zaskrbljujoče. Kaj vse ni pri nas zaskrbljujoče. Ni čudno potem, če je pri nas zaskrbljujoče tudi to, da seje v letu dni registriralo le 12 islospolnih partnerskih skupnosti. Ampak čemu naj hi hilo tO zaskrbljujoče, saj je 12 tako priljubljena številka: v pravljicah, denimo, 12 razbojnikov, 12 ključev, v svetem pismu 12 apostolov, v letu 12 mesecev, v pravosodju 12 kandidatov za ustavne sodnike itd... Torej!? Pa da ne bo vse tako sivo, prosim vas, velja pomisliti na referendum, ki ga homo izvedli zaradi proračunskih prihrankov ob drugem krogu predsedniških volitev in ki nas ho obogatil z deleži Triglava. Samo verjeti je treba! Urednik O o o 7T Dober dan - gospod župani Naravnost iz županove pisarne f W SIL a Nove asfaltne prevleke. Prav tc dni smo lahko veseli novih asfaltnih prevlek, še posebej zalo, ker Z njimi posodabljamo ceste po različnih krajevnih skupnostih. Tako se v KS Trate W ureja del ceslc z Veharš proti Godoviču ^■l ter pol na Trčkov grič. V KS Tabor je v l jfl I asfaltiranju cesta v Žibršah od Turkovc-k^H I ga malna do Korena, v KS llotedr.šica se ureja del ceste z Ravnika do Podravnika mimo Urbanovca. V KS Vrh se prenavlja cesta od Orla do Doline. V občinskem središču pa je vse nared za dokončno ureditev Poštnega vrta. Župan Jane-, Nagode. S Tovarniške proti Rovtarski Cestno podjetje Ljubljana se bo lotilo posegov po Tovarniški ulici od križišča s ('ankarjevo do Tržaške. Tu bo potrebna zamenjava vodovodnega sistema, obnova kanalizacije in pločnika; v dogovoru z Adria plinom bo izvedena tudi plinifikacija. Isti izvajalec pa bo nadaljeval dela na Rovtarski cesti, kjer se že dolgo tega pričakuje obnova vodovoda, plinifikacija, javna razsvetljava, postavitev enostranskega pločnika in povsem prenovljeni del ceste (blizu lOOOtn). Pred zahtevnimi naložbenimi izzivi. Ta čas je pripravljena vsa potrebna dokumentacija za izdajo gradbenega dovoljenja za realizacijo II. faze rekonstrukcije 2H>_ Na naslovnici: Pa Tržaška je lepo uglajena Koto: Marcel Štefančič Osnovne šole Tabor. Za začetek in konec del pa bo potreben natančen in dokaj zahteven dogovor med investitorjem, izvajalcem in vodstvom šole, saj rekonstrukeijska dela, ki bodo pomenila znatno širitev šolskih prostorov, naj bi potekala tako, da bi čim manj motila delo na šoli. Čisto brez motenj pa ne bo šlo, saj bo treba podreti steno učilnic, ob kateri bodo dograjeni novi prostori. Rušitvena dela naj bi izvedli med prvomajskimi »počitnicami«, glavna gradbena dela pa naj bi dokončali predvidoma do septembra 2008. Vzporedno teče tudi postopek za naložbo v Upravni center. Tuje potreben javni razpis za oddajo del, ki bi se naj začela že letošnjo jesen. Projekt »Čista Ljubljanica« tudi za novo čistilno napravo. Občina si sme šteti med zasluge, daje poslala pobudnica in nosilka projekta »Cista Ljubljanica«. Projekt je izdatno zahteven, saj zajema dograditev vodovodnih sistemov ter gradnjo sistema za odvajanje odplak (kanalizacijski sistemi) in čiščenje voda v gornjem povodju Ljubljanice. Projekt vključuje 13 občin, ki tako ali drugače segajo v povodje Ljubljanice: Bloke, Borovnica, Brezovica, Cerknica, Horjul, Ilirska Bistrica, Log-Dragomer, Loška dolina, Pivka, Postojna, Škofljica, Vrhnika in Logatec. Študijo in zasnovo je delo družbe ILI iz Maribora, skrbnik projekta pa je naše Komunalno podjetje. Iz skupnih prizadevanj pričakujemo skorajšnjo oddajo prijave na Ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev nepovratnih sredstev iz evropskih kohezijskih skladov v januarju 2008. Ker gre za vključitev projekta v nacionalni program, pričakujemo financiranje konec prihodnjega leta. V ta program je vključena tudi nova čistilna naprava v Logatcu, naložba nacionalnega merila. Martin Koren Najprej t Pa srečno še nadaljnjih 50... 100 in več let! Čestitke Jamarskemu društvu Logatec ob 50-letnici delovanja - Pohvale in lepe želje ob prazniku Občine Logatec - Mladost in vedrina na odru Narodnega doma Prav na praznični dan Občine Logatec, 20. septembra, zvečer je bila v veliki dvorani Narodnega doma slavnostna akademija. Prireditev, ki jo je s prazničnimi besedami povezovala Maja Filipič, se je pričela S slovesnim prihodom prevzemnika letošnjega priznanja, predsednika Jamarskega društva Logatec Draga Korenča, in župana Janeza Nagodeta, nadaljevala pa s himno v izvedbi okteta Pushluschtae. Temu je sledil slavnostni govor župana Janeza Nagodeta, v katerem je orisal aktualno dogajanje v občini. Nato je glasbeni uvod Godalnega orkestra senior Glasbene šole Logatec pod vodstvom Petra Avšiča ustvaril razpoloženje za vrhunec slovesnosti s podelitvijo najvišjega občinskega priznanja Spominske plakete z znakom Jamarskemu društvu Logatec ob 50-letnici delovanja. Iz županovega slavnostnega govora l'o pozdravnih besedah je govornik med sprehodom po uspehih minulega leta dejal: »Čeprav je leto dni kratka doba in se v tako kratkem času oh različnih težavah, mnogih zapletih, vedno večji in na momente že kar nemogoči birokraciji, da veliko postoriti, nam je s skupnimi močmi ob sodelovanju posameznikov ali večjih skupin, nekaj le uspelo postoriti. Mnogi, ki bolj poredko zaidejo v nase kraje, posebno v center naše občine, so presenečeni in navdušeni nad razvojem in napredkom. To ugotovitev potrjuje tudi Modri trak najhitrejše občine, ki gaje letos spomladi prejela občina Logatec na dnevu županov 2007 za doseženo prvo mesto no lestvici razvojnega potenciala slovenskih občin, ki meri naklonjenost (dnine do razvojnih hotenj, v katerih se enakopravno srečujejo vsi dejavniki uspeha in človeške sreče. Tudi, če se sami ozremo po okolici, lahko ugotovimo, da nam je v bližji preteklost za skupno dobro le uspelo nekaj postorili. V veselje mnogih, žal, pa ne vseh (nekateri svoje nezadovoljstvo uveljavljajo ludi preko sodišča), smo skupaj z Ministrstvom za promet ob sodelovanju Direkcije RS za ceste uspeli rekonstruirati in posodobili državno cesto skozi Logatec, ki jo bomo v začetku prihodnjega meseca s posebno prireditvijo predali svojemu namenu. Počasi, a vztrajno se končuje večletni projekt obnove vodovodnega omrežja in zamenjave neprimernih belonazbcs/nib cevi po Logatcu. Posledica lega je tudi obnova nekaterih ulic. obnova kanalizacije in javne razsvetljave, izgradnja ali obnova pločnikov po nekaterih ulicah. Tudi po ostalih krajevnih skupnostih je bilo opravljeno nekaj obnovitvenih del Loko so bila opravljena mnoga prepo-trebna vzdrževalna dela. zemeljska dela no delu lokalne ceste Podpesck Podlipa, izvršena so zemeljsko dela na krajevnih cestah na Vrhu, v Logaških Zihršah. na Ravniku, na delu ceste Veharše (iodovič, na cesti na Vavknov grič. V naslednjih dneh se Itdiko pričakuje tudi asfaltna prevleka teh cest. Letos smo zamenjali naslednji niz oken v OŠ »H talcev«, za-menjali okna in vrata v vrtcu Kurirček. kjer bodo do zime obnovljeni vsi atriji, po katerih ho položen lartan. Prostori so hili obnovljeni tudi v KS Log Zaplana v tamkajšnji šolski zgradbi. V naslednji/t dneh se ho pričela obnova stare šole v lloledršici z zamenjavo celotnega ostrešja, obnova ogrevalnega sistema, sanilarj in ostalih prostorov. V KS Vrh ho dobila nove prostore vaška knjižnica.« Nato se je slavnostni govornik okrenil v prihodnost: »Z izvajalcem je podpisana pogodba za prenovo del na Rov-larski cesti, ki se bodo začela v prihodnjih dneh. Ali homo v celoti zaključili načrtovani projekt, pa je oilvisno od pridobivanja potrebnega zemljišča. Namreč, zahtevana cena za m2 je za občino nesprejemljiva. Končno se ho pričela rekonstrukcija in širitev Zdrav- Slavnostni govornik. Foto: D. Malavašič stvenega doma, ki ho občinski proračun slida več kol milijon evrov. Pridobili bomo dovolj primernih prostorov za delo vseli ambulant. Ob tem pa se mi nehote postavlja vprašanje, no katerega, žal, nimam odgovora: ali homo imeli dovolj kadra, da bodo vse ambulante zasedene, ali se bo ludi v prihodnje dogajalo, da ho v dopoldanskem času ordinirala samo ena ambulanta in ho nezadovoljstvo pacientov obiskovalcev še večje'/.' Priče/a se bo ludi gradnja Upravnega centra v velikosti 4.400 m2. kjer bodo svoje prostore imeli poleg občine še Upravna enota. Davčna in Geodetska uprava. Center za socialno delo. Zavod za zaposlovanje. Zavod za zdravstveno zavarovanje. Inšpekcijske službe, notar in še nekatere ustanove. Celotna vrednost investicije ho presegala 6,5 milijona evrov: vselitev v nove prostore se predvideva v prvi polovici leta 2009. V tem trenutku pridobiva občinski urad ludi gradbeno dovoljenje za II. fazo rekonstrukcije OŠ Tabor v vrednosti blizu 2 milijon evrov. Investicija, potrebna zahtevnih usklajevanj. se ho zaključila predpričetkom novega šolskega leta. VSe naštelo Že krepko presega finančne zmogljivosti občinskega proračuna. Potreb, želja in ludi zahtev pa je še mnogo. Naj se pohvalim, da je občini Logatec skupaj z velikim sodelovanjem vodstva Komunalnega podjetja, uspelo zdru- Najprej Oktet Pushluschtae. Foto: D. žiti interes 13 občin na zahodnem delu porečja Ljubljanice. Uspešno smo izvedli javni razpis, izbrali izvajalca za izdelavo V utemeljitvi je šarmantni moški glas iz ozadja polni dvorani občinstva govoril o zametkih, dejavnostih in uspehih Jamarskega društva Logatec. Uspehe je še bolj podrobno nanizal prevzemnik priznanja predsednik Drago Korenč, ki seje v svojem nagovoru zahvalil vsem generacijam jamarjev, njihovim staršem in sorodnikom ter poleg uspehov in dosežkov dodal tudi manj znana jamarska doživetja, ki so običajno skrita očem javnosti, med katerimi pa so številna odpovedovanja, skrbi, težave pa tudi razočaranja. Po tem slovesnem dejanju je ponovno nastopil Godalni orkester. Za njim pa je s pozdravnimi besedami čestital k občinskemu prazniku podžupan pobratene občine Rcpcntabor Marko Pisani. V svoji čestitki je izrazil številne pohvale in lepe želje po predinveslicijske zasnove in jeasibilitv študije za celotno odvajanje in čiščenje odpadnih voda, obnovo vodnih sistemov na območju povodja zgornje Ljubljanice. V skupnem programu načrtujemo konec januarja 200H oddajo Prijave za dodelitev sredstev iz kohezijskega sklada. V letu 2<)0X pričakujemo tudi že prva nepovratna sredstva v občini za gradnjo CN v Logatcu, v naslednjih letih pa za gradnjo kanalizacije proti Kukam in na Martin/ Hribu, seveda, če nam bo uspelo pridobiti tudi pravico gradnje in če odškodnine, ki jih nekateri lastniki zemljišč zahtevajo za služnostno pogodbo, ne bodo prevelike.« S pohvalno demografsko podobo pa je župan ugotavljal nove prostorske potrebe za osnovne šole in glasbeno šolo, posebej se za vrtce, denimo v Logatcu in Rovtah. »Vprihodnje bo potrebno sodelovanje najprej pri zagotavljanju novih prostorov za otroško varstvo, pri čemer pričakujemo tudi pozitiven odziv občanov, predvsem lastnikov potrebnih zemljišč, da bodo vsaj pripravljeni prodati svoje zemljišče, za kar imamo v tem trenutku v Rovtah že problem,« je opozarjal župan, ki je po napovedi sprejema novega prostorskega dokumenta še čestital oh občinskem prazniku vsem občanom, posebej pa še prejemniku letošnjega občinskega priznanja Jamarskemu društvu Logatec. nadaljnjem sodelovanju med občinama. Nato se je slovesnost z nastopom okteta Pushluschtae približala koncu ali novemu vrhuncu. Saj so mladeniči: študenti in dijak, prijatelji iz šolskih klopi Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani iz različnih krajev Slovenije pod vodstvom Martina Logarja, ki prihaja iz Rovt, v zasedbi pa prepeva tudi brat Bert, razveselili in z. venčkom zabavnih skladb navdušili praznično razpoloženo občinstvo, ki jc, kot že dolgo nc, veselo in nasmejano zapuščalo dvorano. Prireditev, ki jo jc s sodelavci in sodelavkami pripravila občinska koordinatorka Renata Gutnik, je s svojimi scenskimi elementi: minerali in elementi gozda pričarala jamarstvo in s tem poklon vsem jamarjem ter njihovim prijateljem, ki jim podzemni, skrivnostni svet sooblikuje delo in življenje že 50 let. NevMa Lepo povabljeni k predpraznični dobrodelnosti Spoštovane in spoštovani! Božično-novoletni prazniki bodo hitro pred nami. Župan občine in direktorica občinske uprave sva tudi letos sklenila nadaljevati s tradicionalno humanitarno pobudo: odreči se nakupom nemalokrat precenjenih voščilnic in daril ter tako zbrana sredstva nameniti pomoči potrebnim in k temu dejanju povabiti tudi vse vas, ljudi dobre volje. Letos zbrana sredstva bi namenili za pomoč pri obnovi strehe, za pomoč dijakom in študentom iz družin, ki malenkostno presegajo census za štipendijo ter kronično bolnim in invalidnim občanom z minimalnimi dohodki. Vabiva vse uporabnike občinskega proračuna, javne zavode in ustanove, državna in zasebna podjetja, društva in tudi posamezne občane, da namesto božično- novoletnih čestitk in daril namenimo denar tistim našim občanom, ki so tega potrebni. Če se boste odzvali najinemu vabilu, vas prosiva, da sredstva nakažete na TR Območnega združenja RK Logatec, štev.: 02025-0020135849, s pripisom "ZA PRAZNIKE POMAGAMO" Imena donatorjev bomo objavili v medijih, zato predlagava, da prispevke nakažete do 5. decembra letos. Na naslov OZ RK Logatec, Tržaška c. 13, 1370 Logatec sporočite tudi svoje predloge za dodelitev tako zbrane pomoči. Že vnaprej se vam zahvaljujeva za vašo odločitev in vas lepo pozdravljava! Alenka GorzM Jereh direktorica O U Janez Nagode župan Izza svetniških klopi Redarji prihajajo, cene ostajajo Občinski svet se je 4. oktobra ubadal z rebalansom proračuna, z redarstvom, s ceno vrtca in še tem in onim, vse do kandidata za člana državnega sveta na glavo logaškega občana. In do lod je šlo kar vse gladko in sladko. Zataknilo se je in to že drugič, če že ne tretjič da večina svetnikov ni sprejela to pot predlagane 10% podražitve vrtca. Ravnateljica Prida Rupnik seje trudila, kolikor je le mogla, da bi svetnike prepričala, naj vendar upoštevajo predlog podražitve, ki sledi metodologiji, ki jo predpisuje pristojno ministrstvo. Ugovori, ki so se ponujali, so opozarjali tudi na to, da prav zdaj - ob inflaciji podražitev ni pravšnji čas za predlagano podražitev, pa čeprav bi ta pomenila na mesec le dodatnih 3,95 i /a otroka I. starostnega obdobja oziroma 3,04 € za otroka 2. starostnega obdobja. In stvar ni šla skozi. Dobili pa smo nov Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki ga sestavljajo: Marko l.ogar, Tadej l.eskovec, Miroslava Oblak, Scbastjan Selan, Gvido Bokal, Vida l.ukančič in Anton Simšič, in pa kandidata za člana državnega sveta Borisa Hodnika. Špela Istenič Župan utemeljuje rebalans. Uravnoteženi proračun Župan Janez Nagode je kar dovolj obsežno in natančno obdelal vse spreminjajoče se postavke in ob njih navajal tehtne razloge, ki so narekovali uravnoteženje občinskega proračuna za to leto. Med temi je /lasti poudaril nepredvidljivo dinamiko prihodkov pa tudi nepričakovane skoke v cenah storitev pa tudi mnogih materialov. Pa tudi investicije, ki so se začele letos, bodo potegnjene še v naslednje leto... Zato je župan predlagal, naj se proračunski prihodki /a leto 2007 /manjšajo /a S, 12% in znašajo tako 1. 113.161€, odhodki pa se naj /manjšajo /a X% in bodo znašali l.l 16.642€. V razpravo so posegel najprej Rafael Cepič, kije spraševal župana, kje da je denar, ki je bil namenjen /a mrliško vežico v Rovtah. Župan je pojasnil, daje bilo 2S0.000€ zagotovljenih za predvidene odkupe zemljišč, pa pripravljenosti /a prodajo, žal, ni bilo. Vladis-lav Puc pa je pogrešal preglednost podatkov primerjalno tudi s prilivi za I. polletje. Vprašljiva je tudi načrtovana poraba do konca leta. S projektnimi dokumentacijami pa je treba na vsak način pohiteti, da seje moč izogniti nadaljnjim podražitvam tako pri Zdravstvenem domu, pri šoli ali Upravnem centru. Župan je dopovedoval, da je realizacija prihodkov odvisna od mnogih faktorjev. Prenosi sredstev v naslednje leto so pač stalna praksa od prej in slej. Projekti, žal, ne morejo prehitevali, ker so vezani na postopke ra/pisov. Na vsak način pa imajo projekti /a leto 200X finančno kritje celo brc/ kreditnih angaž-majev. v prid proračunu je nastopil Boris Hodnik, kije opozoril, da ne bo nič narobe, če bo občina najela tudi kaj malo kredita Nakar je svet večinsko sprejel rebalans Brc/ razprave in soglasno je svei sprejel amandma in Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju poko-Rovapodprla rebalans? pališč na območju občine Logatec. Ta namreč določa Komunalno podjetje za izvajalca pokopališke in pogrebne dejavnosti ter za urejanje pokopališč v vseh krajevnih skupnostih. Kako gladko je šel skozi tudi Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje urejanja (JU J4-( I Staro jedro Gorenji Logatec, ki zajema območje gradu, cerkve in_Kmetijske zadruge. Pazimo prihaja redarstvo! Vodja Medobčinskega inšpektorata Stanislav Bele jc pojasnjeval svetnikom razloge za ustanovitev redarstva v okviru medobčinskega inšpektorata. Redarstvo se zaradi finančne racionalnosti ustanavlja za sedem občin: Vrhniko, Logatec, Brezovico, Dobrovo-Polhov Gradec, Borovnico, Log-Dragomer in Horjul. Redarstvo bo nadziralo kršitve javnega reda in miru, promet zlasti mirujoči del prometa. Redarstvo bo plačala država do 50%, ostalih 50% pa občine v sorazmerju od števila prebivalcev. Iako: odlok je tu. Redarji pa bodo vsak čas. Upajmo, da bo tudi več reda!? Zaradi poenostavitve poslovanja se s I. novembrom taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov vključi v ceno za zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov. Obremenitev občanov se zaradi tega ukrepa ne bo spremenila. Tudi prav, so menili svetniki. Solidarnost z nesrečniki v Železnikih so svetniki izkazali tako, da so iz občinskega proračuna namenili 12.173€, kar je skoraj |f Stanislav Bele. Svetniki sprašujejo Župan odgovarja Marko Logar, NLM, jc posredoval zaskrbljenost Rovtar-jev zaradi utesnjenih možnosti za otroško varstvo. Neke vrste peticija, ki jo je podpisalo 24 vaščanov. in jo je svetnik predložil županu, sprašuje po načrtih in ustreznih rešitvah, ki naj bi zadovoljile prostorske potrebe za vrtec v Rovtah. Zupan je v zvezi rovtarsko peticijo pojasnjeval, da se v zvezi z vrtci odpira v občini več vprašanj. Namreč vsepovsod so vrtci polni in prepolni Županstvo se sooča s problematiko, ki jo poskuša rešiti kratkoročno in dolgoročno. V Rovtah je potreba po gradnji vrtca, pa s tamkajšnjimi občani ni možen racionalen dogovor za odkup zemljišč, čeprav so odprte kar štiri primerne lokacije. Do 1. septembra bo občina rešila prostorsko rešitev za vrtec, toda le začasno. Dolgoročne rešitve pa ne bo brez sodelovanja Kovtarjev, tudi tamkajšnjih svetnikov. Vladislav Puc. N.Si. jc spraševal najprej po odgovornosti glede tega, da se lahko na bolšjem trgu v Ljubljani kupuje povojni arhiv naše občine, nato pa o tem, kako je naša občina participirala pri sredstvih Ministrstva za šolstvo, ki jc so bila razpisana za potrebe športnih objektov pred kakim mesecem. Župan je pojasnil, da jc občina odgovorna za občinski arhiv po letu 1995; predhodni arhiv pa je nasledila Upravna enota. Na razpis Ministrstva za šolstvo se občina ni mogla prijaviti, ker z zemljišči, ki so sicer športu namenjena, občina lastniško ne razpolaga. Pogoj za prijavo na tak razpis pa jc urejeno lastniško razmerje prijavljenca. Berto Mcnard, I zl . je menil, da bi bilo koristno, če bi občina pred začetkom del, ki posegajo v interese občanov, o nameri obvestila občane in se z njimi tudi dogovorila o možnih rešitvah, denimo pri obnavljanju cest, ulic... Župan jc menil, da je pobuda dobra, vendar bi morala pri takih projektih tudi krajevna skupnost tvornejc sodelovati. Se pa dogaja, da je treba včasih kako aktivnost sproti prilagajati potrebam. Pride, recimo, do situacije, ko se pri prenavljanju vodovoda ugotovi potreba po kanalizacijskih priključkih, pa je treba cesto dodatno prekopavati in to brez prevelikih odlašanj. Na vsak način pa bi župan pričakoval mnogo več sodelovanja s krajevno skupnostjo Naklo, kot ga je bilo zadnjih K) let. Martin Koren O o rj L, D -C O o ii o C < 7T n 7C cr ro o Priznanja ob 20-letnici Planinske koče V okviru občinskega praznovanja so na Vrhu Sv. Treh Kraljev 16. septembra počastili dvajsetletni jubilej Planinske koče na Vrhu. Slovesnost je pripravilo Planinsko društvo iz Rovt v sodelovanju s ŠKD Vrh. Po opravljenem pohodu planincev iz Rovt, je prisotne pred kočo pozdravil predsednik Planinskega društva Primož Jereb, ki je nato spregovoril o prizadevanjih za gradnjo planinske koče. Ko seje predsednik zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali pri gradnji koče, kije postala priljubljena planinska Pohodniki pred Planinsko kočo na Vrhu. točka, je še dodal: »Z Vrha Svetih Treh Kraljev je sploh krasen razgled po okoliških hribih in gorah. V zadnjih nekaj letih pa je Vrh postal prava dnevno rekreacijska točka tako za kolesarje kot za pohodnike. Poleg tega pa so tU še številne naravne znamenitosti, ki privabijo številne obiskovalce. Med zanimivosti prav gotovo sodijo Rupnikov rov in Jama pri Vrhu Sv. Treh Kraljev, slapovi Sopot, Matjaževe kamre, Račevsko jezero. Prav zaradi tega smo se v društvu odločili da vam danes te lepote in dejavnost društva prikažemo z razstavo fotografij v planinski koči. Po pogostitvi pred kočo pa vas vse skupaj vabim pred šolo na kratek kulturni program s podelitvijo priznanj, nato pa bo sledila veselica z ansamblom bratov Poljanšek.« Slovesnost se jc nato odvijala pred šolo. Tam je nastopil Mladinski pevski zbor iz Rovt in Harmonikar Matej Mlinar. Med kulturnim programom so podelili priznanja Planinske zveze Slovenije: Bogomili) Mikužu bronasti častni znak za uspešno opravljanje naloge markacista, Francu Zustu srebrni častni znak za prizadevnost na različnih področjih, pri predsedovanju in na delovnih akcijah ter Borisu T revnu zlati častni znak za prizadevnost na različnih področjih, na delovnih akcijah in za opravljanje nalog praporščaka; zlati častni znak je prejel tudi Janez Jereb za dolgoletno uspešno finančno vodenje društva. Za uspešno opravljene izlete in pohode so najmlajšim podelili priznanja - Ciciban planinec. Vse prisotne je pozdravil logaški župan Janez Nagode. Planincem je izrazil vse priznanje za dosedanja prizadevanja. Čestital je vsem prejemnikom priznanj, občanom pa je čestital ob občinskem prazniku. j p(,frovčjč Med seboj Razstava ob 100-letnici slovenskega lovstva Kar s 189 lovskimi trofejami se je predstavila Lovska družina Logatec Lovska družina Logatec je V počastitev I()()-letnicc lovstva na Slovenskem in praznika Občine Logatec pripravila v Kulturnem domu v Gorenjem Logatcu razstavo slikovitih, zanimivih in kapitalnih lovskih trofej. Po glasbenem pozdravu Zasavskih rogistov iz Litije in priložnostnem nagovoru lovskega starešine Janeza Petki je razstavo odprl v bolezenski odsotnosti Ludvika Jančarja, najstarejšega logaškega lovca, drugi najstarejši lovce Ludvik Zaje. /r. slovesnega nagovora Potem koje lovski starešina Jenez Petek pozdravil goste in vse prisotne in se spomnil pred sto leti v Ljubljani usta novljenega Slovenskega lovskega kluba, kasneje imenovanega Slovensko lovsko društvo, je navedel zanimiv datum 7. avgust IHH7. koje bil pred 120 leti ustanovljen Logaški lovski klub kot protiutež nemškim klubom. Letos pa mineva 61 let. kar je skupina dvanajstih domačinov Anton in Dušan De Cderia. Anton Tesar. Miroslav in Radovan Marnšič. Peter Kune. Prane Korenčan, .lože Nagode. Karel Korenč. Viktor Kor/iar. Ludvik Jančar in Jakob Trevcn ustanovila Lovsko družino Logatec, ki ta čas šteje 61 članov. Na lovišču 5580 ha je poleg jelenjadi. gamsov, medvedov in divjih prašičev najštevilnejša srnjad; zaskrbljujoče pa je stanje male divjadi. /a divjad je hudo moteča avtocesta, ki je presekala logaško lovišče na dvoje brez zagotovitve ustreznih in varnih prehodov. Vse širša urbanizacija Logatca čedalje bolj oža prostor divjadi, ki jo vedno bolj vznemirjajo nesonaravni posegi v njenem okolju, zlasti šc črne gradnje. Sicer pa lovska družina zgledno sodeluje z I jsokokra-Škim gojitvenim območjem, s šolami, vrtci. Zavodom za gozdove, policijsko postajo, kmeti in z občino, ki se ji zahvaljuje za moralno in materialno pomoč. S skupnimi močmi je lovcem na Lovski starešina s slavnostnim govorom oh lovski razstavi. Slovenskem uspelo ohraniti številne vrste živali, ki so marsikod že iztrebljene. »Z optimizmom zremo v prihodnost m pričakujemo od države, da bo ravnala tako. da divjad ne bo poslalo žrtev prevelikih interesov kapitala,« je bil prepričan slavnostni govornik Janez Petek. Odprtju zanimive in poučne razstave, ki se po besedah lovskega starešine naj ne bi bahala s trofejami, pač pa bi naj predstavila živali, ki spremljajo naše življenje, so poleg predsednika Lovske zveze Slovenija Bogdana Mahneta in župana Občine Logatec Janeza Nagodeta prisostvovali še predstavniki lovskih družin, mnogi domači in gostujoči lovci, njihovi bližnji in prijatelji. Razstava je ponujala na ogled številne trofeje srnjadi, jelenjadi. gamsov pa posameznih trofej divjih prašičev, risa, medveda, divje mačke in druge male divjadi pa nekaterih vrst ptic; kakopak, vse iz logaškega lovišča tudi velikanska prek 10 let stara in 223 kg težka medvedja mrcina, se pravi: zlati medved (423 točk), ki ga je uplenil Janez Peckaj pod Suho štimo 10. aprila IWX. mAš Življenje - daljše že za polnih 64 let Polkovnik Dolenc in Zvona pred spominskim obeležjem bolnišnice Pavla Člani borčevske organizacije smo ponovno obiskali partizansko bolnišnico Pavlo v Trnovskem gozdu. Medse smo povabili nekdanjega ranjenega borca Franca Dolenca iz Žibrš. ki mu je ilr. Pavla .lerina Lah ob pomoči soborcev in domačinov rešila življenje. France šc vedno nosi pod srcem kroglo; tedaj je za las zgrešila njegovo srce. Tako smo iz prvih ust izvedeli mnogo zanimivosti iz vojnega obdobja po proslranostih Trnovskega gozda. Na vprašanje, kako se počuti na prizorišču ponovnega rojstva, je dejal: »Prevevajo me čudni, popolnoma novi in doslej neznani občutki. Srečen sem. Vsa leta po vojni sem načrtoval ta obisk, in končno sem tU, hvaležen vsem, ki so mi omogočili, da sem tedaj preživel, ter mi podarili še najmanj 64 let Življenja.« Ponosni smo na svoja vrla rojaka Pavlo in Franceta in na junaštva vseh, ki so se v nemogočih okoliščinah z. nadčloveškimi napori borili, in še posebej vseh, ki so reševali življenja ranjenih borcev. V času. želimo obema, naj ju spremljala trdno zdravje ter vitalnost telesa in duha. Zvona r~- C Oij Med seboj Logaški jamarji iz roda v rod... Med začetnike jamarstva na Logaškem smemo šteti prav Martinjce Jeseni 1956. leta sem se še kot študent srečal s študijskim kolegom Petrom Habiecm, kasnejšim sodelavcem Inštituta za raziskovanje krasa v Postojni. Nekaj časa je bil Habič direktor "Postojnske jame"; sploh pa sodi med priznane slovenske kra-soslovcc. Domaje bil z Vrhnike; tudi zato je poznal vse, kar je bilo povezano s krasom ter skrivnostno Ljubljanico v njenem zaledju. Tudi mene je zapeljal med ljubitelje skrivnostnega podzemlja. Poznal je vse aktivne mlajše in starejše navdušence. Pripovedoval mi je tudi o takrat (jeseni 1956) še neorganizirani skupini logaških ali točneje takrat še samo - martinjskih fantov, ki so iskali strokovno pomoč in napotke, kako bi se dokopali do organiziranih oblik jamarskega druženja in kako bi nadaljevali z delom jamarjev, ki so že pred drugo svetovno vojno odkrivali (iradišnico in druge jame na Logaškem. Prav Petrova vsestranska pripravljenost za pomoč, njegovi strokovni nasveti, tovarištvo in pristnost odnosov, ki so pri jamarskem delu še kako potrebni, so pripomogli, daje organizirano delo (društvo) zaživelo in med jamarje pritegnilo tudi mene. Peter je namreč vsa leta do svoje prezgodnje smrti ostal prijatelj in mentor logaških jamarjev, tudi potem, ko so se spomladi 1957 osamosvojili in ustanovili svoje društvo. Zato je prav, da se ga po tolikih letih spomnimo tudi logaški jamarji in mu vsaj skromno priznamo, da smo imeli najboljšega učitelja in dobrega prijatelja. Pot, ki jo je pomagal graditi Peter, pa bi se kaj hitro zarasla, če se ne bi na Martinj Hribu in kmalu za tem po vsem Logatcu ne našli Viktorji, Staneti, Franceti, Petri, Jožcti in še mnogi, ki so z veliko odrekanja vzdržali prva desetletja, vse dokler ni prišel nov rod, ki mu prizadevnosti in delavnosti še danes ne gre odrekati. In med začetnike jamarstva na Logaškem smemo šteti prav Martinjce, ki so si za takratne podvige sami izdelali tudi »tehniko«. Tako je visoko priznanje ob občinskem prazniku res prišlo v prave roke. Jamarji 1957 (od leve): Franc Kohal, Pavle Miheve, Slane /stenic, Franc Miheve, Franc Merlak, Tone Vršič in Viktor Verhie. P.s.: Poleg jamarjev, ki jih prikazuje fotografija, so bili pomembno deležni v logaških jamarskih dejavnostih tudi: Janez in Tone Jcrina, Franc Fcčur, Peter Petrovčič in Jože Maček Pavle Miheve Nadvse sosedsko med sosedi Če Logatec praznuje svoj praznik v drugi polovici septembra, ga njegova ulica Loka dober teden prej. Praznovanje se je začelo lani, ko sta šla Matjaž iz devetke in Zvone iz štiriind-vajsetke stavit, kdo bo zmagal v nogometu. Nihče se ne spomni več razpleta, ampak prisluženega odojka in gajbo piva je bilo In zadišalo je med staro- in novoselci. treba pospraviti. In tako se je na naši ulici organizirala zabava. V zadnjih letih je zraslo vsaj 20 novih hiš in staroselci se komaj poznamo z novoselci. Organizacija je stekla; in lani seje prvo soboto septembra prijavilo prek sto staroselcev, novoselcev pa tudi odseljeneev. O letošnji ponovitvi seje začelo razpravljati že sredi avgusta; določen je bil 15. september. Cel teden prej je bilo pestro, možje so se sestajali, usklajevali in planirali, a bo dosti mesa in pijače, žene pa so že pridno pekle sladice in pripravljale solate. Ko smo že skoraj dvomili, da se tako prijetno druženje sosedov lahko ponovi, pa so padli vsi rekordi. Matija iz 13 je častil odojka, ker je postal dedi od Anuše. Zrihtal je šc klopi in osvetljavo. Zvone iz. 24 je bil glavni organizator. Posodil je dvorišče, naredil glavno nabavko in bil nasploh v elementu. Anita iz 22 in Staša iz 13 sta narezali čebulo za golaž. Marc iz 22 je bil zadolžen za golaž in pivo. Matjaž iz 9 je šel po paradižnik in papriko ter limone za postrvi, (iašper iz IX je bil šef priprave kokic, pomagali so mu vsi otroci do 10 let, T i len iz 11 je bil šef strežbe. Pomagali so vsi otroci nad 10 let... Kljub zgolj nekaterim naštetim imenom pa ni bilo mimoidočega, ki ne bi povprašal, če je treba kaj pomagati; vsak je dodal svoj kamenček v mozaik predpriprav in dogodka!'! Kot zanimivost: starostna razlika najstarejše stare mame Angele in najmlajšega Matica je nekaj dni manj kot 93 let, pa sta se za- Med seboj bavala skupaj, le daje stara mama /držala nekoliko dlje! Z obiskom nas je počastil tudi predsednik krajevne skupnosti, kije bil nad dogodkom navdušen. letos smo vsebino piknika v primerjavi / lanskim močno obogatili. Maruša, Darjan, Simon ter Drago so igrali, ostali smo plesali. Pet do desetih je bil organiziran pravi ognjemet. Sledila je projekcija fotografij lanskega praznika. Ob polnoči smo imeli prvi del športnih iger staroselcev proti novoseleem ali kakor smo sc na novo poimenovali: Asfaltarji proti Makadamčkom. V vleki vrvi je šla lovorika v roke Aslaltarjev. Nekateri še niso dobro šli spat, koje sledil skupni nedeljski zajtrk in kmalu za tem kosilo spel ob spremljavi lokalne- ga ansambla. Klepet je bil živ, tem ni zmanjkalo, še manj smeha ob spominjanju na večerne vragolije. Da pa se ne bi povsem za-sedeli, je podjetje Trgoccv, ki je začelo delovati prav na naši ulici pred več kot desetletjem, organiziralo velike športne igre. Ni bilo para, ki ne bi prišel na vrsto, lako pri igrah kot pri smehu. Vse se je končalo nekje po deseti. Zadovoljni, da živimo na eni redkih ulic z. najboljšimi sosedi, je bil sklenjen še dogovor, da za odojka prihodnje leto da bodoči očka! Ja, dokazali smo, da pregovorno sosedska foušija na našem koncu ne velja vedno. Čas se je tisti vikend na Loki ustavil... Le cene nepremičnin in parcel, kar jih je še ostalo, so skokovito narasle! I.okačanka Cela ulica nori... V spomin na Prebivalci (iajbe tako imenovanega predela I lotedrši-ce - so soboto, I. septembra, že tretjič zapored pripravili prireditev "Kozolčkova ulica žur«. Ta del vasi je lela 19X6 hudo prizadel prvi tornado v Sloveniji. V spomin na srečno preživelo neurje, v katerem je dvema hišama iz te soseske močan veter odnesel strehi (več km daleč) in močno poškodoval podružnično šolo, ljudje, živeči na tistem koncu llotcdršiec. praznujejo obletnice tornada. Letos je bila 21. po vrsti. Cela soseska (no, skoraj vsi so prišli) seje zbrala v "Markičevem kozolcu". Malo seje peklo. tornado 1986 malo jedlo, malo pilo, se veliko govorilo in sploh veselilo. Pa zabavne družabne igre se je igralo in sc ob ubranih zvokih harmonike veliko plesalo. Bilo je zabavno, sproščeno, lepo Naj bo tudi drugo leto tako. In zakaj tamkajšnjim sosedam in sosedom tak žur lahko uspe? Zalo, ker sc (kot večina Slovencev) ne kregajo, če "sosedova hruško pade no naše Potem moramo pa mi sosedove hruške pobirati, pa še, ko mi kosimo, moramo vaše hruške odstranjevati, da se ne zatikajo v našo kosilnico...« Darja Merlak Gospodarske diagonale Prenova Poštnega vrta Poštni vrt diši po prenovi Splošno gradbeno podjetje Franca Pirca iz Ljubljane sc je lotilo temeljite prenove ceste na Poštnem vrtu v dolžini kakih 350 metrov. Cesto so razširili, obnovili so vodovodno, električno in telefonsko instalacijo, položili kabel za televizijo in javno razsvetljavo ter na novo speljali kanalizacijo. Stroške posameznih instalacij bodo krili posamezni naročniki oziroma uprava za uporabo. Občina bo iz proračuna krila stroške gradbenih del. Mednje sodijo priprava terena, asfaltiranje vozišča in platojev za pešce ter hodnikov za umirjanje prometa. Predračun za ta dela znaša okrog 120.000 e. ( eslo bodo povsem obnovili predvidoma do konca oktobra. liesedilo in Joto: France Rrus Za zahvalo Spoštovana gospa dr. Darja Modic Likarjevu, \ dovolite mi, da Vam javno izrazim svojo najbolj iskreno ' zahvalo za vaše veliko srce, ki zmore storiti daleč več, kot mu , velevala stan in poklic. V mojo grozotno bolezen ste s svojo I človeško naklonjenostjo in zdravniško pozornostjo posijali s ' tistim žarkom svetlobe, ki mi je kazal in mi še vedno kaže na ( pol upanja ni zmage. 1 Bog Vam povrni za vse dobro! Hvaležna pacientka ina O r\i Đ X) M u > C -iS « 00 o 7- Gospodarske diagonale Najboljši kruh doma se peče Logaško Društvo kmečkih in podeželskih žena je ob letošnjem prazniku občine Logatec pripravilo razstavo: Ne naredi kruha moka, ampak roka. V avli športne dvorane jc društvo od 21. do 23. septembra postavilo na ogled najrazličnejše vrste kruha in nekaj drugih pečenih dobrot. Med kruhi so bili na ogled kaj malega pa tudi na po-kušino - ajdov z orehi, drobnjakov, rženi, beli, črni s krompirjem in kašo, z žafranom, prekmurski vrtanck, mlečni, pisani, koruzni, kruh s semeni, jagnjc (velikonočni kruh), čebulni s suhim sadjem. Videti je bilo različne ptičke, potice, kolače in pogače... Razstavljeno je bilo tudi orodje, ki seje uporabljalo pri peki v krušni peči: lopar, neške, peharji, pa omelo iz kijastega li-sičjaka. Na mizah so bili na ličnih kartončkih napisi z imeni vrste kruha in pa s pregovori, povezanimi s kruhom. Denimo: Zaročenega kruha se največ poje... ali pa: Naj človek pol sveta obleče, najboljši kruh doma se peče. Vsekakor hvalevredna predstavitev, ki sojo članice društva tudi v živo pojasnjevale, če je kdo po tem ali onem vprašal. J. G. Liko z odliko V središču Vrhnike je LIKO Vrhnika, d.d., 28. septembra svečano odprl svoj novi 300m2 velik razstavno-prodajni salon, kjer bo tudi sicer na ogled bogat izbor masivnega pohištva in najnovejši program notranjih in zunanjih vrat. Novi Likov razstavno prodajni salon sta odprla direktor R. Komae in župan M. Rihar. Glavni direktor Bruno Komae je po pozdravnih besedah posebej naglasil smiselnost bivanjske zasnove razstavnega salona, ki naj pomore kupcu, da se odloči za pravšnji nakup. Potem koje slovesnost pozdravil še vrhniški župan Marjan Rihar, sta družno z direktorjem prerezala vstopni trak. Muhi vizija pa seje s podobo in besedo prepričljivo sprehodila skoz preteklost, dolgo 138 let, ko so Vrhničanjc začeli s proizvodnjo parketa, bili takoj opazni in deležni evropskih priznanj. Prek posodabljanja tehnologij utrjujejo sloves proizvodnje vrat in masivnega pohištva (kuhinjski elementi, otroške posteljice, stoli...) najvišje kakovosti, upoštevajoč nujne ekološke standarde. Skratka, LIKO z odliko! m. š. Klopotčeva pesem tudi v Logatcu Pri Ostermanovih na Stari cesti se letos nad bujno raz-raščeno trto ob vrtni ograji oglaša pravi klopotcc, ki ga sproži že najmanjši vetrič. V Logatec gaje s Štajerske prinesel Ostermanov zet z namenom, da bo na tastovi brajdi odganjal nadležne ptice, ki bi hotele kljuvati sladke grozdne jagode. "Vinogradnik" Osterman je zavaroval svoj zoreči pridelek. Klopotcc pri Ostermanovih je nekoliko pomanjšan izdelek izvirnikov, ki odganjajo ptice po Halozah, Slovenskih Goricah in drugod po vinorodnih krajih Štajerske. Klopotcc ima šc vgrajena moža, ki ob vetru neutrudno žagata hlod. Resedilo in Joto: France Rrus J| METREL* Mehanika sestavni deli in naprave METREL Mehanika d.0.0. Tel.: +386(1) 7558-200 Ljubljanska cesta 80, Fax.: +386 (1) 7558-226 1354 HORJUL http://www.metrel-mehanika.si SLOVENIJA E-mail: mehanika@metrel.si Smo uspešno podjetje s 50-letnimi izkušnjami pri izdelavi kovinskih polizdelkov. Proizvodnja poteka v novozgrajenih prostorih s sodobno opremo. Zaradi rasti in tehnološkega razvoja podjetja vas vabimo, da se nam pridružite. Zaposliti želimo nove sodelavce: Kontrolorja za kontrolo pločevinastih izdelkov IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri, delovne izkušnje na podobnih delih. Vodjo izdelave orodij v orodjarni VI. stopnja izobrazbe strojne smeri. delovne izkušnje s področja izdelave orodij in dela z ljudmi. Delovodjo montaže V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri ali mehatronike, delovne izkušnje s področja montaže izdelkov in dela z ljudmi. CNC operaterje za laser, krivljenje, struženje, rezkanje IV. ali V. stopnja izobrazbe strojne smeri, delovne izkušnje na podobnih delih Priučenega delavca Za obešanje kosov in kontrolo izdelkov na prašni liniji KV in priučene delavce za kovinarska deta Ponujamo ustvarjalno delovno okolje, strimulativno nagrajevanje in dobre možnosti za strokovni razvoj. Prijave z opisom delovnih izkušenjm ter dokazila o izponjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naš naslov METREL MEHANIKA sestavni deli in naprave, d.0.0., Ljubljanska cesta 80,1354 Horjul. Informacije na telefon 7558 302 ali 7558 357. Oglas je objavljen 15. oktobra 2007 Turistične panorame Na strehi Afrike Lansko poletje je stric Francelj Slabe, ki sicer živi v Kanadi, obiskal rodne Rovte. Ob slovesu je dejal: »Se še spominjata, ko smo govorili o vzponu na Kilimanjaro? Če sta še mnenja, da se skupaj povzpnemo na to goro, potem moramo to kmalu storiti. Star sem 68 let in če ne bom kmalu šel, potem sploh ne bom šel!« Pridružil se nam je še Damjan. Na začelku trinajstem popotnikov. Najprej smo si ogledali Nairobi. Naslednje jutro smo se z avtobusom odpeljali po razdrtih cestah do vznožja Ml. Kenije in se nastanili v bungalovih Timau River Lod-gc. Tam okoli smo v krošnjah dreves opazovali prve opice. Po okusni večerji smo se odpravili spat. Zjutraj smo se s terenskim vozilom po prašni cesti odpeljali do Siri-mon Gate. Skozi pragozd smo se začeli vzpenjati na Ml. Kenijo. Prestrašili smo skupino opic, ki so nekaj časa skakale po poti, potem pa so se umaknile v goščavo. Po dveh dneh hoje smo prispeli do Ship-tons campa na višini 4.2()0m. Pri nekaterih udeležencih so se že začeli kazati prvi znaki višinske bolezni glavobol, slabost, bruhanje, motnje spanja. Martina se je zaradi slabega počutja odločila ostati v bivaku. Vzpon proti vrhu Lcnana, ki je visok 4.985m, smo začeli ob treh zjutraj. Pihal je mrzel veter in zaradi redkega zraka smo težko dihali, (iogi je začel tarnali zaradi bolečine v nogi in se na polovici vzpona odločil, da sc vrne v kočo. Ostali smo nadaljevali pot kljub vetru in mrazu. Ves napor je bil na vrhu poplačan z čudovitim sončnim vzhodom in lepim razgledom na pokrajino pod nami. Močan veter nas je kmalu pregnal z vrha in začel seje spust v dolino, ki je še mirno počivala v senci okoliških vrhov. V bivaku nas je čakal zajtrk, potem pa smo se spustili naprej po dolini. Nad nami so se začeli zbirali oblaki in kmalu je začelo deževati. Steza je bila zaradi močnega deževja mokra in blatna. Po štirih urah deževne hoje smo prispeli do našega skromnega prenočišča. Popolnoma premočeni, premraženi in blatni smo se razveselili toplega čaja, ki so nam ga pripravili kuharji. Prebudili smo se v sončno jutro in se odpravili v dolino. Oprali smo blatna oblačila in počivali pred našim bungalovom. V naslednjih dneh je sledil obisk Masajcv v Madji Molu in salari v Masai Mara. Melita, Martina in (iogi so odpotovali na Zanzibai. mi pa smo z avtobusom šli do Moshija. Končno je prišel naš veliki dan: pričetek vzpona na Kilimanjaro. Po obvezni prijavi smo se začeli vzpenjali skozi deževen gozd. Ker je ves dan deževalo, je bila pot mokra in blatna. V poznih popoldanskih urah smo prispeli do prvega tabora Machame camp na višini 2.°80m. Nosači so nam postavili šotore. V večjem šotoru, ki nam je naslednjih nekaj dni služil kol jedilnica, nas je že čakal topel čaj in kava ter pokovka. V majhnih umivalnikih so nam prinesli toplo vodo za umivanje. Še vedno je deževalo, zalo smo se kar kmalu odpravili k počitku. Zjutraj nas je pozdravilo sonce. Odpravili smo se naprej skozi krajino, poraščeno z lišaji in manjšim grmičjem. Skupina Špancev je kljub strmemu vzponu glasno prepevala. Nosači so nosili težko prtljago in tako vsaj malo zaslužili. Pot nas je vodila do planote Shira na višini 3.840m. Številni šotori so bili posejani med skalami. Bilo je mrzlo, ponoči pa so se temperature spustile krepko pod ledišče. Pred nami je bil akliniatizacijski dan. Hodili smo skozi golo pokrajino proti vrhu Lava Tower na višino 4.630m in prespali na Barancho campu na višini 3.950m. Od tuje vodila pot čez strme pečine do Barufu campa na višini 4.550m, Rahla omotica nas je opozarjala, da je zrak bolj redek. Papa Frank, kot so nosači klicali našega Francelj na, seje kljub svojim letom kar dobro držal; višina mu ni delala velikih težav. Vsi smo bili odločeni osvojili vrh Kilimanjara. Ob polnoči smo vstali in se počasi pripravili na vzpon. Opremljeni z čelnimi svetilkami in nahrbtniki smo sc pričeli vzpenjali. Drobne lučke so se počasi premikale sem in tja po strmini. Nebo je bilo jasno in luna je počasi tonila za goro. Temperatura se je spustila kakšnih dvajset Počitek na poti proti vrhu Kilimanjara. stopinj pod ledišče. Pihal je močan veter. Počasi smo se vzpenjali. Srečali smo kar nekaj ljudi, ki so se zaradi težav vračali v dolino. Na višinomerih smo spremljali naš vzpon. Vsakih sto metrov pridobljene višine je bil nov uspeh. Pri 5.200m se je Natalija zaradi hudega mraza in slabega počutja vrnila. Ostali smo nadaljevali pot proti Slella Pointu na robu kraterja. Začelo se je daniti in spet smo opazovali čudovit sončni vzhod. Po robu kraterja smo pot nadaljevali proti najvišjemu vrhu Afrike Uhuru pcak z 5.895m višine. Mraza nismo več čutili, tolikšno je bilo veselje ob doseženem cilju. Po prvem navdušenju smo sc zbrali na strehi Afrike in zapeli slovensko himno. Vrnili smo se po isti poti v kamp, kjer so nas počakali nosači in kuharji Po kratkem počitku so nam pripravili kosilo, nato pa smo se spustili v dolino do Mweka campa. Naslednje jutro smo se vračali skozi pragozd. Sonce je svoje tople žarke metalo na mogočna drevesa, visoke praproti in druge rastline. Ob izhodu iz Narodnega parka smo se z napitnino poslovili od naših nosačev m kuharjev. Vrnili smo se v Moshi in si po šestih dneh ponovno privoščili topel tuš. Sledila je skoraj sedemurna vožnja do Nairobija, od koder smo zgodaj zjutraj odpotovali proti domu. Marija Logar r-O fN u 0> -C -2 C tU >cz> 03 au o 15- Turistične panorame Bogata raznolikost slovenske dežele Zadnje čase ljudje kar precej potujemo - Obiskujemo in ogledujemo si domovino, bližjo tujino, Evropo, celo v eksotične dežele se radi podamo - Logaška obrtna zbornica je prisluhnila željam članom in pripravila ekskurzijo po Dolenjski in Beli krajini Najprej smo se ustavili v Pahi. Pred obnovljeno nekdanjo bajto nas je sprejela družina: gospodar, gospodinja in hči, oblečeni v dolenjsko nošo. Predstavili so nam najprej sami sebe, zato so nam prikazali predstavitev cvička dvajsetminutni video in ob prigrizku pripravili degustacijo sestavin cvička in, seveda, cvička kot mešanice svojih sestavin. Na vožnjo s splavom po Krki nismo mogli, saj je bila tako visoka, da bi bili ob glave, če bi skušali pluti pod mostom na Otočcc. Smo si pa ogledali muzej Kočcvarjcv-starosclccv v Ob-čicah. Tu so nas sprejeli z medico - enim tipičnih izdelkov tamkajšnjega nekdanjega prebivalstva. V zgoščeni pripovedi so nam razjasnili skorajda sedemstoletno zgodovino naselitve in življenja Gotscheerjev na Slovenskem - precej drugačno, kot je zvečine usidrana v naši zavesti, če sploh je kaj. Govorila je o jeziku, o izselitvi Kočevarjcv med drugo svetovno vojno in težavah po njej. Zatem smo bili na ekološki kmetiji zeliščarja Jožeta Majesa deležni poduka o zdravi prehrani in o rožicah, ki rasto tudi za to, da lajšajo težave ljudem. V Rimu, predelu Jankovičcv, ki si jc znova privzcl nekdanje ime, nas jc zatem sprejel gospodar kmetije, od glave do peta oblečen v doma izdelana oblačila iz lanu, nas pogostil s še toplo pogačo z. ocvirki, nas nato poučil 0 pridelovanju lanu in nje- govi pripravi za prejo. Gospodinja nam je v pravem pravcatem tkalskem muzeju pokazala, kako se izdeluje preja, in povedala, kako je bilo s tem še za njenega otroštva, kako so prejo pripravljali tudi otroci med pašo, kako so tam celo vezli... Pokazala je, kako se izdelajo pisanice, povedala, kako se na tkalskih statvah izdelajo vzorci. In kakšne zdravilne učinkovine nosi v sebi laneno semc... Nazadnje smo se ustavili še na domačiji v Lokvici. Pred lično urejenim (sicer novim) poslopjem sta nas sprejela gospodinja v metliški svečani noši z ogromno pogačo na pladnju in gospodar s frakeljni ne prav močne žganice. Spet predstavitev družine, predstavitev dejavnosti kmetije in gospodinje ter gospodarja... Zares, kolikšno bogastvo in kolikšna raznolikost na majhnem delu slovenske dežele. In predvsem, koliko prijazne in neposredne pozornosti do obiskovalcev, koliko raznovrstne pripravljenosti pokazati to, kako tam ljudje živijo in od česar - navsezadnje živijo. Koliko skrbi za ohranitev stavbne in druge kulturne dediščine. Na dopadljiv in nevsiljiv način. Poučno za večino od nas udeležencev. In posnemanja vredno, s prilagoditvijo našim možnostim in našim razmeram, bi rekel. Janez. Gostiša O rro s= n o <_ o' a o cr n >-i NJ O O -J Dan neslutenih lepot na Krokarjevi jasi in vedenjem o urejanju vrta. Odhajali so s številnimi idejami pa tudi z njuno spodbudo, da sami v svoji okolici, pa čeprav jc Ic-ta majhna in skromna, z veliko dobre volje in navdušenjem poustva-rijo delček že videne lepote. S tem obogatijo sebe, svojo sosesko, in ne nazadnje, tudi kraj, v katerem živijo. Resnično, sprehod po neslutenih lepotah tega dne je bil prava in dobrodošla »učna ura« vsakomur, ki bi želel svoji okolici in kraju skrbno polepšati videz in s tem sebi in drugim izboljšati kakovost življenja. NevMa Srebrni jubilej-srebrni jubilej- ()l)i (niski mešani pevski zbor »Notranjska« vabi na KONCERT ob svoji 20-lctnici soboto, 27. oktobra, ob 19. uri v Narodnem domu v Logatcu. Kot gostje nastopajo šc operni baritonist Marko Kohal, citrar Tomaž Plahutnik in igralec in pesnik Tone Kuntner. Koncertni spored povezuje Maja Filipič. Alenka je navdušeno spremljala goste po svoji rajski jasi. Foto: D. Malavašič Na sončni sobotni dan, 22. septembra, sta ob Dnevih odprtih vrat Alenka in Samo vabila na Krokarjcvo Jaso k ogledu razkošja zgodnje jesenskega vrta - na domačiji Jerebovih v Za-plani. Za številne obiskovalce, ljubitelje narave bilo jih je čez 300 - ki so prihajali i/ različnih koncev Slovenije, sta zaplaninska gostitelja na stežaj odprla vrata svojega čudovitega vrta s številnimi posebnimi cvetlicami, grmovnicami in sončno, senčnimi sestavljankami cvetočih rastlin, mahov, izjemnih kraških kamnov, žuboreče in sijoče vode, ki preprodajo različne peščene in lesene potke. Prijazna gostitelja sta skupinam obiskovalcem, ki so ta dan množično obiskali njun prekrasni vrt, natrosila polna naročja podatkov in informacij o sejanju, saditvi in gojenju ter ustvarjanju lepot narave. Hvaležni obiskovalci soju zapuščali z novim znanjem Kulturni razgledi Čudovit je ta svet V čast jubileju ŽePZ Tabor in prazniku Občine Logatec Tak je bil naslov prireditve in ene od dveh pesmi v slovenščini, ki smo jih spremljali petek večer, 14. septembra, pod milim nebom v logaškem grajskem parku. S prireditvijo je Ženski pevski /bor KD Tabor pod vodstvom Zdravka Novaka uvedel praznovanje svoje desetletnice in počastil praznik Občine Logatec. Spored evergreenov, pop, južnoameriških in afriških skladb je dodobra razvnel množico poslušalcev. Svoje so dodali izvrstni instrumentalisti Miha Nagode, klavir, Boštjan Tršar, tolkala in Urša Petek, llavta. Posamezne pesmi so z. izbrano besedo povezale kar pevke same. Bilo je prijazno za uho in nekolikanj odmaknjeno od stereotipa napovedovanja z veščim napovedovalcem. Koncert je dodatno razgibala skupina Kratko pa sladko s petimi skladbami v lastnih priredbah (ŠVABK). Skupino sestavljajo pevke zbora Karmen Kune, Špela in Ana Kavčič ter instrumentalista Vid Sark in Bojan Šcn. Bil je lep večer, ki je po občutku sodeč minil precej prej. preden bi si zaželeli konca. Zbor obeta ob takšni delavnosti in prizadevnosti le ob takšnem uvodnem dogodku lep jubilejni koncert. Jan Turk Zborovodja Zdravko Novak pred svojim desetletnim zborom. Koto: Andrej Korene Tudi črna je barva Območno srečanje logaških likovnikov V dvorani Glasbene šole seje 12. septembra s svojimi deli na temo »Tudi črna je barva« predstavilo devet ljubiteljskih ustvarjalcev, ki so sc prijavili na letošnji razpis logaške območne izpostave JSKD. Srečanje je strokovno spremljal kipar in grafik Zoran Pozmč, ki jc bil vidno zadovoljen s prispelimi likovnimi deli. Izbral je kar deset del devetih avtorjev, ki se bodo predstavila na regionalni razstavi 15. novembra v Trbovljah. Sredi erne razstave. Hoto: Tanja Pina Škujca Letošnje srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju v obliki delavnice, ki je udeležencem in strokovnemu spremljevalcu omogočilo ustvarjalno izmenjavo mnenj in izkušenj. Obenem je vsak dobil globlji vpogled v svojo ustvarjalnost, se naučil kaj novega, predvsem pa je ob strokovni oceni prejel spodbudo in nakazane možnosti za nadaljnje likovno raziskovanje. Med pogovorom o vlogi likovnega izražanja so se udeleženci ustavili ob vsakem delu. analizirali uporabo in usklajenost likovnih prvin v kompoziciji z želenim sporočilom avtorja. Hkrati so se dotaknili tudi lokov v sodobni umetnosti, ki je od pojava fotografije v 19. stoletju začela iskati nove načine pri podajanju sporočila in nagovarjanju gledalca. Tako jc od tabelnega slikarstva preko abstrakcije postopoma prehajala v nove medije danes na razstavah sodobne umetnosti poleg video in drugih instalacij, land-arta, preformansov itd. skoraj ne srečamo klasičnega kipa ali šlafelaj-ske slike. Pa vendar, ne glede na izbor medija, ni tako pomemben motiv, kakor moč likovnih prvin, ki jih avtor uporabi, tako da se dotakne psihološke opne gledalca in ga nagovori, pa naj gre za klasično ali moderno delo. je še poudaril Poznič. Obenem je opozoril, da natečaj i z razpisano temo in rokom na neki način tudi omejujejo. Kakor smo si ljudje različni, imajo tudi likovniki zelo različne pristope k svoji ustvarjalnosti, pač glede na svojo osebnost in način dela. Tako ne zmore vsakdo ustvarjati na predpisano temo in se hkrati še držati časovne omejitve, čeprav je bila letošnja tema dovolj odprla, saj je ni omejeval motiv, ampak le izpostavljeni likovni problem. Na regionalno razstavo pa se je uvrstilo vsaj po eno delo vsakega avtorja. V razstavnem prostoru so si ljubitelji likovnosti lahko ogledali dela v različnih tehnikah, od akvarelov Jožeta Mat-jašca. risb Franca Musca in Tjašc Matjašec v svinčniku, pastela Dušana Mihclčiča do grafik Mateja Pečenika, v tehniki bakropisa in linoreza Tatjane Verbič. akrilne slike Dušana Mihclčiča in Mateja Pečenika, olja Matevža Škufee in slik v mešanih tehnikah Tatjane Verbič in Matevža Škufee. lesorez Franca Godine ter edini kip Andreja Kosa v lesu in siporeksu. Razstava je bila kar dobro obiskana, saj si jo jc v dobrem tednu ogledalo kakih sto obiskovalcev. Zora o o rt ■— ,2 > o C u M >'S> ta o Kulturni razgledi Spletni dostop »Moja knjižnica« Letos smo v Knjižnici Logatec omogočili svojim članom dostop do informacij preko spleta. Že doslej jc bilo mogoče po tej poti pregledovati katalog našega gradiva, sedaj pa lahko preko spleta dobite še informacije o gradivu, ki ste si ga že ali si ga želite izposoditi. Vse to vam omogoča Moja knjižnica splcni dostop do informacij o vašem izposojenem ali naročenem gradivu. Uporabljamo jo preko servisa COBISS/OPAC. Dostop jc mogoč preko spletne strani http://cobiss.izum.si/ z izbiro COBISS/OPAC in izbiro ikone Moja knjižnica. Pogoj za uporabo storitve preko spleta je članstvo v naši knjižnici in osebno geslo, ki ga dobite v knjižnici. Moja knjižnica omogoča storitve, ki jih lahko sami opravite s pomočjo gesla preko zgoraj navedene spletne strani, in sicer: 1.Izposoja in rezervacije: pregledate lahko seznam izposojenega gradiva, podaljšate rok izposoje (razen v primeru omejitev) in prekličete morebitne rezervacije, ki ste jih že vnesli. Po uspešno opravljenem podaljšanju se izpiše seznam gradiva z novim datumom vrnitve. 2.Dolgovi in omejitve: pokažejo vam pregled neporavnanih terjatev in morebitnih omejitev uporabe storitev knjižnice. 3.Sprememba gesla COBISS/OPAC: začetno geslo, ki ga prejmete v knjižnici, lahko po želji spremenite. 4.Elektronsko obveščanje: sami lahko izberete vrste obvestil, kijih želite prejemati iz knjižnice preko e-naslova ali SMS-naslova. Prejemate lahko obvestilo o skorajšnjem poteku roka izposoje, o prispelem rezerviranem gradivu, o poteku rezervacije, o skorajšnjem opominu in o poteku članstva. Prav tako lahko sami določite, kako boste ta obvestila prejemali: prek e-naslova ali SMS-naslova. Vsi, ki se boste v knjižnico včlanili na novo, boste po dogovoru s knjižničarjem prejeli geslo, ki vam bo omogočilo opravljanje navedenih storitev preko spleta. Vse bralce, ki pa ste ŽC člani naše knjižnice, vabimo, da sc oglasite v knjižnici in dopolnite svoje podatke s podatki o vaši c-pošti in telefonski številki. Le tako boste lahko postali uporabniki naših storitev, ki vam bodo kdaj prihranile tudi kakšno minuto časa ali pa omogočile hitrejši dostop do gradiva. Rihijana Mihevc r o ere w C/V c n c Pr o cr 6 >-t to O o Odmevi odprtih src OMePZ »Notranjska« je sredi septembra s pesmijo in recitacijami obiskala štiri domove upokojenih oz. starejših: dva v Idriji, dva v Logatcu. Zbor je te obiske vtkal v program svojega jubilejnega pevskega leta Prepevajoč v logaškem Domu starejših. Štirje nastopi s približno enakim programom so sc odvili precej različno. Vsak jc bil dogodek zase. Ne samo zaradi različnih prostorov, tudi zaradi odzivnosti poslušalk in poslušalcev ter zaradi spontanih dodatkov. Petje in recitiranje so poslušalci povsod naklonjeno sprejeli. Naklonjenosti sicer ni mogoče meriti z, močjo aplavza. Zaslutiti jo je mogoče s posameznimi vzkliki, tudi vzdihi, s solzo ali prikritim nasmehom utrujenih ustnic. To so bili nastopi, kjer pevci zares v polnosti lahko dajemo poslušalcem čisto vse, kar imamo dobrega v sebi, kar moremo in kar želimo poslušalcem dati. Tu ni odtenkov izvedbenih mojstrstev, so le odsevi odprtih src. Takšni nastopi sc mi zdi bi mogli biti merilo izpovedne iskrenosti in sposobnosti slehernega zbora. Čete iskrenosti ni, tudi ni stika s poslušalci. Zato so taki nastopi visoka šola izpovedne moči. Hvaležni smo, da smo mogli to šolo obiskali večkrat zapored. In hvaležni tudi domovom, ki so nas v tej šoli gostili. Janez, (iostiša V zavetju pozaspalih trav Jesen nas je komaj dobro presenetila z neprijazno povodnjijo, ko so se Zeleni oblaki odločili pokazati prijaznejšo stran, njeno barvitost in 'umiranje' pred nastajanjem novih lepot z nastopom svojih 17 članic in članov pod skrbno načrtovanim vodstvom predsednice Branke Novak Dogodek seje odvijal na šoli v Lazah, na bregu včasih tako nepredvidljivega Planinskega jezera, oprostite, polja, ki bližjo Jakovico odreže od sveta še preden kdo opozori, da gre pravzaprav za 'hudo uro'. Pa bodi tokrat o tegobah, ki jih prinaša naše spremenjeno podnebje, ne da bi ga znali naši vrli vremenarji kaj bolje napovedati, dovolj. Moja beseda naj teče O občutenjih, tistih osebnih, včasih zelo skritih in namenjenih njim samim, ki jih izgovarjajo, povezanih z jesenjo, letnim časom, ki ga mnogi zaradi barv obožujejo, za druge pa pomeni napovedovanje konca obstoja in bivanja. Tako kot so bili nastopajoči samosvoji in posebni, je tudi moje dojemanje tega večera povsem osebno in gaje, verjamem, marsikdo od obiskovalcev, doživljal drugače. Ta zapis naj bo le za spomin, da bi sc čez mnogo let ali desetletij, ko bo kdo našel te vrstice v arhivu kake knjižnice ali domačega podstrešja. spomnil na večer v Lazah, ki smo si ga zapomnili vsi zato, ker smo sc vsaj v tisti urici, koje trajal, počutili bližji drug drugemu. In kot je tO rad storil veliki dramatik Bertold Brccht v svojih delih, je med pripovednimi sklopi nastopil Logaški oktet in nas s svojo pesmijo ponesel v nekoliko drugačen, morda celo bolj abstrakten svet in nas (po Brcchtovsko) spomnil: tukaj ste, to, kar poslušate, je le odraz življenja, kakor ga doživljajo nastopajoči. Tilka Jerič je našla več sonca v svoji jeseni. Bojana Lcvingcr je prišla skozi otroška vprašanja do vprašanj hotenja. Srednješolko Lidijo Rupnik šola vznemirja tudi v poeziji, jesen pa vidi kot. začetek novega. Vladimir Kržišnik (njegova razmišljanja jc prebral Tine Vučko) je skrben opazovalec narave. Francka Čuk je občutje jeseni povezala s civilizacijo, z vlakom. Lili Kaučič je letela visoko, da bo na koncu opazila globino v sebi. Kulturni razgledi Nekaj posebnega je bil Tim UrSič, kije prebral odlomek dramatizirane groteske o notranjski kraljevski družini, ki živi in spletkari v temi. Nada Kržan se nam je predstavila v najbolj ritmični poeziji, v katerem smo začutili intimna hrepenenja. Dejala je, da so stara vsaj 30 let. Lara Hvala vidi jesen kot abstraktno sedanjost, Mateja llajdinjak pa nas je v proznem besedilu popeljala skozi meglo in mraz v 'drugačno' trgatev, kot jo sicer poznamo. Barbara Be/.ek Rot ima rada jesen ob morju, čuti pa tudi prst in breze na njej. Nina Sušnici j. domačinka, raziskuje in opazuje, kam lete ptice, sama bi najraje poletela v Los Angeles; tudi domačinka Eva Neža Kermavnar vidi jesen kol čas, ki se veseli počitka. Borut Petkoviekje ljubezen do poezije izrazil najprej z Minattijevo Nekoga moraš imeli rad, polem pa dodal svoja občutja, ki jih je strnil v: 'zrno do zrna pogača, maska do maske krastača'. Svojo pesem je poslala ludi Ana Balantič, kjer smo začutili otoško, britansko dojemanje jeseni. Tine Vučko je svoja občutja skrbno zaklenil v strogo sonetno obliko. Na koncu je nastopila še povezovalka, ki je z. izbrano besedo vodila večer Vanda Lavrič in mene, zgolj poslušalca, presenetila s svojim razmišljanjem o smrti. Tako edinstvena je bila in tako izbrano poetična, da meje navdušila z zrelostjo in domiselnostjo. In sem bil vesel, ker je navdušila tudi I meta Vučka, daje storil nekaj, kar sam poznam kot redkost v Ujeti v branje. FotOl P. SarI, poeziji: Vandino pesem je 'prepesniP v sonet. Dodal ji je novo, klasično dimenzijo. Lep večer. Polno obiskan. I ažani so našli vzrok za drugačno petkovo razmišljanje. Kot bi prispevali k jeseni, ki se je komaj začela, nekaj svojega. - Ta večer sem bil pesnik tudi sam. K K iS Ex-tempore 2007 Na temo »Polje« so bila nagrajena dela Žitno polje, Polje pred nevihto in Polja v poljih Društvo likovnikov Logatec je letos tretjič pripravilo v počastitev občinskega praznika likovni Hx-temporc, tokrat na temo »Polje«. Povabilu seje odzvalo 12 likovnikov iz. Logatca in okolice, ki so v Štirih dneh naslikali svoje občutke ob misli na polje. Komisija v sestavi Anamarije Stibilj Šajn. predsednice, ter članov Jura Samca in Nevenke Malavašič je imela pri ocenjevanju težko delo. Njihovo razmišljanje in odločitev pa je na dan otvoritve, 21. septembra, zvečer v Stekleni galeriji predstavil .1 ur Samec. • Iz Samčeve recenzije • Polje, že sama definicija besede je tako široka, da bi lahko ,0 njej razglabljali ure in ure. Kaj pa je polje? Je lo polje v naravi. *v sliki, v geometriji, fiziki...? Pri letošnjih logaških eMeniporah se •lahko osredotočimo predvsem na polje kot področje podeželja in • polje kol področje likovnega. Interpretacija pri sodelujočih je bila "podobna in kar sam ugotavljam, je ostalo še veliko kreativno ustvarjalnega prostora na področju kreiranja likovnih del na to temo. So-.delujoči so sledili predvsem razumevanju polja kol dogodka oziro-jna področja na podeželju. • Komisija je ocenjevala po treh kriterijih: tema, izvirnost •in likovna doslednost. Tema seje zrcalila povečini v vseh slikah. (Značilno za ta kriterij bi omenil predvsem slike z naslovi Planinsko polje, ki sledi proslranosli travniških polj, koruzno polje in •Žitno klasje pred nevihto, ki nas opominja na čas žetve, ter Polj-.ski osamljcncc shranjevanje sena in poljščin. Slika Moč energij 'nas opominja na področja, ki se skrivajo pod površjem v pretoku •različnih energij, ki vplivajo na vsebino posameznega področja. V • sliki Razpotja ali dvom se odraža predvsem iskanje avtorja z dru-Igačnimi prijemi in posegi v sliko. S kolažem v iskanju drugačnosti •površin ler deljenjem le leh z izrazitim cestnim križem pripoveduje •avtor zgodbo o razpotju ter dvomili posameznika. V iskanju novega .pristopa k načinu izražanja, združevanju že obstoječega z drugimi 'področji likovnega izražanja, fotografije je avtor likovnega dela Ob-•jeta na polju poskušal doseči v lolomonlaži. Polje pa nas lahko opominja tudi na rodovitnost, ki jo je kot življenje preko ženskih, delov telesa v mali plasliki kol čaši rodovitnosti predstavil avtor \ * delu Polje življenja. Iskanje in v dobri zgradbi barvitosti ter dejanski predsta--vilvi polja že poznanega vsem nam z žitom in makom v njegovi! Sredini nas je popeljal avtor v sliki Žitno polje, izbrana za tretjo| nagrado. Dovršenost v likovni kvaliteti in sledenju tematike, manj' pa izvirnosti navkljub dobremu komponiranju predstavljenega, je! izraženo v sliki Polje pred nevihto, ki ga je komisija prav zaradi* omembe kriterijev leme in likovne kvalitete izbrala za drugo na-* grado Lx-lempora. Sam, pa tudi po ugotovitvah ostalih članov komisije, po-1 grešam predvsem drznost upati si pogledati čez meje že ustvarje-* nega. že videnega lako na področju likovno tehnološkega izražanja-kol prepoznavnosti samega avtorja, sledenju svoji lastni iskrenosti.I ki naj bi se predvsem odražala v novem in ponovnem iskanju po-* sameznikove likovne govorice oziroma pripovedi. Ustvarjalce naj bo tudi raziskovalec, saj obstaja, poudar-. jam. polje likovnega prostrano, m navkljub dejstvom, in razlagam] posameznikov, da je slikarstvo na neki način v izražanju pripeljano* do konca, in da je težko ustvariti kaj novega, kombiniranega med že-videnim in še nikoli videnim, obstaja tedaj še vedno veliko prostora.'. Pri kombinaciji polja kol teme. izvirnosti in likovne kvalitete je še* najbolj sledila avtorica pri diptihu Polja v poljih; taje tudi po od-« ločitvi komisije prvonagrajena slika.. '. — JO o C Kfi C3 O/J Po njegovi obrazložitvi je sledila podelitev nagrad. Prvo, ki jo je podelil župan Janez Nagode, je prejela Tatjana Vcr-bič, drugo nagrado je iz. rok tehničnega direktorja Valkartona. d.d., Francija Mivška prejel Franc Musec. tretjo pa je komisija prisodila Petru Kozinu, podelil pa mu jo je predstavnik podjetja Naklo, d.o.o.. Primož Godina. Prireditev, ki jo je obiskalo lepo število ljubiteljev likovne govorice, je vodil predsednik društva Franc Godina, glasbeno pa jo je s eitrami obogatila Urša Matja-šec. NevMa Kulturni razgledi o n Z3 O o n o O" o >i NJ O O ^4 Žarek v Groharjevi Sorici! Študijsko bralni krožek Žarek iz Logatca se je 16. junija podal na izlet v Selško dolino, v svet slovenskega slikarja impresionista Ivana Groharja; mimogrede, njegov Sejalec je upodobljen na euro kovancu za pet centov V Škofji Loki nas jc sprejel naš Znanec ing. Ahačič in nas popeljal v bližjo vasico Suha, kjer je Grohar našel motiv za Sejalca. Ob cesti v Suho stoji ljubka cerkvica, pozidana v gotskem slogu; notranjost je bogato opremljena s freskami. V vasi smo obiskali kmetijo, kjer deluje zdravilka Slavka, in kmečko hišo-dvorec Hartmano-vih »pri Špan« z bližjo baročno kapelico, poslikano s freskami. Tu so snemali filma Cvetje v jeseni in Ljubezen nam je vsem v pogubo. Od tam smo se napotili proti Stari Loki in si spotoma ogledali Alejo velikanov, kjer so doprsni kipi pomembnih Lo-čanov, kot so Anton Hafner, vodja upora v Judenburgu, sociolog Boris Ziherl, pobudnik poštne znamke Lovrenc Košir, geograf France Planina, kipar Tone Lagondcr, avtor kipa Ivana Groharja na Sorici in šc drugi. Mimogrede smo stopili tudi v mestno knjižnico Ivana Tavčarja, kjer deluje našemu Žarku podoben bralni krožek Knjigosned-ke. Vodja knjižnice nam jc v telegrafskem stilu predal kopico uporabnih podatkov in že smo se bližali Dolenčevi hiši. Ob njej stoji doprsni kip Ivana Groharja. Dolenc je bil v svojih dneh imeniten podjetnik, pravi človek za ljudstvo, mnogim je dajal zaslužek, kupoval in prodajal jc domače blago v neverjetnih kupčijah. Bilje seveda velik Groharjev mecen, nudil udobje gradu, razkošno razgledovanje z grajskega stolpa in verjetno bogato mecenstvo. Bolj od daleč smo si ogledali imenitni Schrollov grad, kjer je zdaj Poštni muzej Slovenije. Zapustili smo Skorjo Loko in po Selški dolini krenili proti Sorici, rojstnemu kraju Ivana Groharja (1867-911). Seveda, pa smo na poti obiskali kar nekaj slovenskih pomnikov. V Praprotncm blizu mostu čez Soro stoji varjena skulptura iz starega orožja v znanem stilu Toneta Svetine, v spomin borcem NOB, padlim med rušenjem mostu. Pred Sclcami jc ob avtobusni postaji čudovit spomenik talcem, ki ga jc zasnoval mojster Jože Plečnik. V Selcah smo se pomudili ob hiši, kjer je ustvarjal svoje govore veliki slovenski politik Janez Evangelist Krek. Pred Sorico, nas je v soncu pričakal Groharjev spomenik, v vasi. v Groharjevi spominski hiši pa prof. Miro Kačar, ki nam je zanimivo predstavil slikarja in njegov čas. Spoznali smo kraje, kjer jc Grohar zasnoval znamenito sliko Macesen, kjer je z očesom umetnika zagledal motive za slike Grabljice, Pod Koprivnikom, pa tudi Jez v Železnikih, Kamnitnik, Škofja Loka v snegu in končno tudi Pravljica in Ccdnik. Kazalci na uri so že krepko bežali čez drugo, ko smo zavili na dogovorjeno kosilo. Po gozdnih cestah smo kar naglo prevozili dokajšnjo razdaljo do Petrovega brda, nato navzdol do kmetije Kenda in krepko navzgor mimo kmetije, kjer imajo deset otrok, in šc malo, pa smo se ustavili pred kmečkim turizmom in pozdravili gospodarja Petra Prezlja. Pogled na Sorico, ki leži v sedlu, kjer se bohinjski hribi dotaknejo Ratitovca, je bil veličasten. Kosilo je bilo pripravljeno tako, da smo ga uživali tudi z očmi. Po kosilu nam je ing. Ahačič z diapozitivi pokazal, kakšni so jesenski gozdovi na Sorici, ko macesni porumenijo. V hiši »pri Jurcš« sta nas priča- Žarek v poti na Groharjevo Sorico. kovala zakonca Petcmclj, nadarjena kmetovalca, saj poleg družinske kmetije uspešno obvladujeta tudi umetnost. Minka slika z. oljem na platno, pripravila nam je malo razstavo, liane pa je organist in pevovodja. Našemu obisku v poklon je zaigral in zapel Gorenjsko ekološko himno, ki jo je seveda sam zložil in uglasbil. Med vožnjo proti domu preko Gorenjih Novakov in Leskovcc, Hotavelj in Zirov smo bili nekako utrujeni, a zatopljeni v enovite misli, da smo srečali mnogo izjemnih ljudi, ki so v življenju s svojimi deli resnično obogatili domovino. JO Med sijajno razgibanimi ritmi Tvvirling klub logaških mažoret je 23. septembra pripravil XIII. srečanje mažo-retenih skupin. Živopisncga srečanja seje udeležilo blizu 200 mažoret iz 9 društev v 23 različnih programih. Uvodni in sklepni ritmi so pripadali domačinkam iz Tvvirling kluba logaških mažoret. Vmes pa so se predstavile: Mažoretna skupina Dobova, Tvvirling, plesni in ma-žoretni klub Lenart, Prosvetno društvo Horjul, Mažoretna skupina društva Partizan Jesenice, Ansambel kranjskih mažoret, Kulturno umetniško društvo Pernica, KUD Občinski pipalni orkester Trebnje in Kulturno društvo Plesne skupine mažoret Trbovlje. Številni gledalci so v lepem sončnem popoldnevu resnično uživali v reviji razigrano pisanih ritmov. m A š Duhovni odsevi Tisti gospod - iz dežele Janeza Pavla II Pozno poletje je pripeljalo v župnijo sv. Nikolaja nenavadno zanimivega kaplana Adrzeja (po slovensko Andreja) Goseka Spoštovani gospod kaplan, I aše ime - Andrzej! - izdaja nekako neslovensko, na vsak način pa slovansko poreklo. Od kod tedaj? Ja, veste, kar daleč je bilo treba meriti pot od Poljske do Logatca. Kot prvorojence sem privekal na svet agronomu m čcbclarki leta 1977 bli/u l.ublina v Pulavvah, v mestu s kakimi 65.000 prebivalci; kasneje sta se mi pridružili še sestri. V domačem kraju sem potlej končal osnovno šolo in gimnazijo. Misijonarski kaplan Andrzej (iosek. In kako je bilo z odločitvijo za duh ovnišk i pok lic: ? Ah, bilo je »ilno preprosto. Rad sem bral knjige, zelo ljub mi je bil šah, zanimiva mi je bila filmska fikcija in ob vsem tem sem kot mladostnik vse globlje čutil spoznanje, da bo moje življenje srečno, če bom izpolnjeval Božjo voljo. To spoznanje sem toliko bolj dojemal skoz delo v neokatehiimenatski skupnosti. Morda se vam bo zdelo nenavadno, ampak nekega dne sem poprašal Vsemogočnega po njegovi volji za uresničevanje mojega življenja, in na srečanju mladine s papežem Janezom Pavlom II. leta 1995 v l.orelu sem dobil odgovor, ki me je pospremil k hoji za Kristusom, Že naslednjega leta sem stopil v mednarodno misijonarsko semenišče v Varšavi in se lotil študija teologije. Mimogrede, tega verjetno niti ne veste, to mednarodno semenišče vodi Slovenec... ... Alojzij Obe rs tur! Kako? (ia poznate? 11 m, na popotovanju po Poljski sem 1990 obiskal prijatelje v Varšavi in ti so me popeljali v to nenavadno semenišče, kjer sem se srečal z gospodom Oherstarjem in študenti teologije, kot hi lahko rekel, z vsega sveta. Seveda, Andrzeja (ioseka tedaj še ni bilo lam. Ne, seveda, ne. Ampak priznati moram, da ste me s to navedbo neverjetno presenetili... Pač! -- In potem ste po štirih, petih letih že peli novo mašo? Ni bilo čisto tako. Namreč, tako hitro ni šlo. Red našega misijonarskega semenišča je terjal, da smo najprej opravili dva letnika bogoslovja, nato smo morali dve leti na neke vrste misijonarsko prakso: eno leto sem prebil v Izraelu, drugo leto pa celo v Bakuju v Azerbcjdžanu. Vmes sem preživel nekaj časa tudi v Italiji. Po končanem misijonarjenju pa je bilo treba opraviti še štiri leta bogoslovja. In tako sem šele leta 2004 pel novo mašo. Po novi maši sem nato tri leta kaplanoval v Grodzisku Mazowieckem, mestu, ki šteje nekaj prebivalcev več kot Logatec. A tako na dolgo gre v tem misijonarskem semenišču ? Ja, celih osem let, z misijonarsko prakso, seveda. /// zdaj boste misijonarili pri nas v Logatcu? Tako nekako. Pa kuko ste si. Vi, daljni Poljak, izbrali ravno Logatec in za povrh prav župnijo sv. Nikolaju? Ila-ha-ha... Veste nisem si sam izbral Slovenije, toliko manj sem si želel ravno v Logatec, saj tega kraja sploh poznal nisem. A kot kaplan sem bil svojemu škofu na dispoziciji, da grem na pot, kadarkoli in kamorkoli me pošlje. Primerilo pa seje, da je ljubljanski nadškof Alojzij Uran poprosil našega škofa, da bi mu poslal mladega duhovnika za duhovno pomoč. In tako sem prišel v Ljubljano, od tam pa po najkrajši poti v Logatec. Nadškof Uran jc dejal. da me pošilja v »živo« župnijo, kjer bom lahko živo kontaktira! z ljudmi, le posebej z mladino. In moram reči, da sem resnično prišel v lep kraj, ki je na široko odprt za krščanske vrednote. Se vendarle spopadate s kakimi težavami? Največja in skoraj edina težava je v obvladovanju jezika. Slovenščine se moram čim prej naučiti. Z razumevanjem nimam velikih težav, govorjenje pa mi gre malo leže z jezika. Veliko je novega besedišča; še posebej pa sc mučim z naglaševanjem. Bomo videli. Morda sc je nadškof Uran pravilno odločil. A, brez dvoma se je dobro odločil. Naš gospod Janez je gotovo tudi takega mnenju. Pa Vi, - se Vam zdi, da ste se prav odločili, ko ste se namenili duhovniškemu poklicu? Ste mordu zamudili kuko priložnost? 0 zamujenih priložnostih je težko govoriti. Dejal bi, da teh ni bilo. razen kake zakasnitve na vlak ali avtobus. Sem pa vsekakor zadovoljen s svojo poklicno izbiro! Še več, počutim sc srečnega, zato delam z dušo in srcem. Lepo. A vendur, ko bi se ne bili odločili zu duhovništvo, katero alternativo bi izbrali? No, vprašanje je dokaj hipotetično, skoraj iracionalno. Pa, čc malo pošpekuliramo. recimo. da bi se alternativno lotil jezikoslovja, klasičnih jezikov latinščine in grščine... In če Vas vprašam po Vaši največji želji? Živeti z ljudmi in za ljudi, jih voditi po poti Cerkve h Kristusu. Fiat voluntas \estru! (Nuj se zgodi po Vaši že/ji!) Marcel Štefančič Karitas za bolne invalide in ostarele Župnijska Karitas Rovlc jc ob pomoči mnogih faranov 26. avgusta pripravila 14. srečanje bolnih invalidov in ostarelih, (iospod nam je naklonil čudovit pozno poletni dan. Naša lepa, s cvetjem ozaljšana in soncem obsijana vas seje spogledovala z Julijci in očakom Triglavom, ko smo se ob treh popoldne zbrali pri sv. maši. Bogoslužje jc s somaševanjem Srečka Turka vodil urednik revije Prijatelj Toni Burja. Najprej nas je pozdravil z nekaj uvodnimi mislimi v sv. mašo tajnik Župnijske Karitas llieronim Kavčič. S kora so prelepo doneli glasovi iz mladih grl domačega mladinskega pevskega zbora. Prijetno nam je bilo, da so pri sv. maši sodelovali tudi naši starejši le česa ne zmorejo hvala jim! V pridigi je gospod Burja poudaril misli iz evangelija mnogo poklicanih, a malo izvoljenih. Med sv. mašo sta sv. maziljenje delila oba duhovnika. Po sv. maši jc bila v prostorih ž.upnišča pogostitev za vse povabljene. Čeprav je biki letošnja udeležba manjša, je bilo vzdušje prisrčno. Z nekaj pesmimi so ga posebej popestrili tudi mladi pevci (iospod Tone je prisotne še enkrat nagovoril, odgovoril na nekaj vprašanj in vse nas presenetil in navdušil s pesmijo Tihi večer Sonce je zahajalo v večerni zarji, ko smo se poslavljali in si zaželeli: na svidenje prihodnje leto. Bogu hvala za lepo doživetje' Pranja Tušar O CM s— x> 12 o tu* o (D c3 Olj Športni kalejdkoskop Obetavno v novo sezono Naša četverica najboljša na Regijskem Top-20 V Zalogu sc je I. septembra po zaključku poletnih priprav in pred začetkom tekmovalne sezone 2007/2008 na regijskem prijateljskem turnirju Top-20 srečalo dvajset najboljših mladih fantov iz osmih klubov, ki nastopajo v pokalu MRNTZ Ljubljana. Za naš klub so zaigrali štirje najbolje uvrščeni tekmovalci iz različnih kategorij iz lanske sezone: Tom Sfiligoj, Deni Kožul, Anže Vrabl in Ncjc Gutnik. Na zelo dobro organiziranem turnirju so se naši fantje izkazali in si priigrali vse nagrade, ki jih jc priskrbel organizator NTK Vesna; osvojili so namreč vsa štiri prva mesta. V finalu sta se pomerila najmanjša in najmlajša udeleženca turnirja. Na končuje slavil Tom, drugi jc bil Deni, tretje mesto si je priigral Anže, Ncjc pa je bil četrti. Vsekakor lep uvod v novo sezono, ki pa naj bo našim igralcem predvsem spodbuda za delo naprej, saj bo ta še zelo dolga in naporna. Manj učinkoviti na I. OI RS za mladinke in mladinec Na 1. OT (odprtem turnirju) RS za mladinke in mladinec v novi sezoni - 8. septembra v športni dvorani Planina v Kranju našim igralcem ni uspelo doseči vidnejšega uspeha. Pri dekletih so nastopile Ana Vcrdinck, Sanja Smiljanič in Tamara Novak, pri fantih pa Blaž Bončina in Tim Sfiligoj. Najdlje sta sc prebila Ana, ki je v osmini finala izgubila proti Anji Garmut iz NTK Prcvcnt, in Blaž, ki gaje v osmini finala premagal naš najboljši mladinec Jan Zihrat iz NTK Sobota, sicer zmagovalec turnirja. Sanja seje prebila iz svoje skupine, vendar je izpadla že v I. krogu, Tamari in Timu pa se ni posrečilo uvrstiti sc v finalni del tekmovanja. Imeniten izkupiček članicam na I. turnirju Top-12 RS V Murski Soboti so 15. in 16. septembra slovenske članice in člani odigrali svoj prvi turnir Top-2 v novi sezoni. Na turnirju je nastopilo po 24 članic in članov, ki so si na lestvici NTZS v prejšnji sezoni priborili možnost igranja na tem zaprtem turnirju. V 2. kvalitetno skupino pri članicah so se tokrat uvrstile kar štiri naše igralke: Ana Vcrdinek, Sanja Smiljanič, Tamara Novak in Nina Zupančič. t J S s Zmagovalke v 2. kakovostni skupini. Naše mladinke Nina jc šelc mlajša kadetinja so slavile kar trojno zmago v svoji skupini. Ana je namreč zmagala, Sanja je bila druga, Nina, ki jc bila tudi najmlajša udeleženka turnirja, pa je osvojila tretje mesto. Uspeh jc dopolnila še Tamara, ki je zasedla 10. mesto. Mladinske igre treh dežel Mladinskih iger treh dežel, ki so letos 21. in 22. septembra potekale v Novem mestu, so se udeležile reprezentance Avstrije, Italije in Slovenije. Pomerile so sc v nogometu, odbojki, namiznem tenisu, tenisu in košarki. V namiznem tenisu je za Slovenijo nastopil tudi Blaž Bončina, ki je v ekipnem delu osvojil 2., v posameznem delu pa 3. mesto. I. OT RS za kadetinje in kadete V veliki dvorani Slovana na Kodeljevem v Ljubljani so 22. septembra idigrali slovenske kadetinje in kadeti svoj prvi odprti turnir RS v novi sezoni. Nastopilo jc okoli 120 mladih igralk in igralcev, med njimi tudi naša dekleta Nina Zupančič, Katja Gutnik in I jasa Mihevc ter fantje Miha Žigon, Toni Kožul, Anže Vrabl, Ncjc Gutnik, Deni Kožul, Blaž Hodnik m Tom Sfiligoj. V hudi konkurenci so se tokrat dekleta izkazala precej bolje kot fantje, saj je Nina osvojila 2. mesto, Katja pa je bila 3. Pri fantih je še največ pokazal Miha, ki je bil 5.. I. PT MRNTZ Ljubljana za učenke in učence V nedeljo, 23.09.2007, so se učenke in učenci osnovnih šol zbrali v športni dvorani osnovne šole v Prcsorju in odigrali svoj prvi pregledni turnir za pokal MRNTZ Ljubljana v novi sezoni. Za naš klub so nastopili: Nina Zupančič, Katja Gutnik, Tjaša Mihevc, Pia Mihevc, Miha Žigon, Toni Kožul, Anže Vrabl, Ncjc Gutnik. Blaž Hodnik, Tilen Čcrnigoj, Miha Petrovce, Deni Kožul in Tom Sfiligoj. Tokrat smo osvojili manj odličij, kot stno jih vajeni iz prejšnjih let, saj smo zasedli dve prvi in tri druga mesta. Nina jc zmagala pri učenkah 6. in 7. razreda, Deni je zmagal med učenci 4. in 5. razreda, Pia je bila druga pri učenkah 2. in 3. razreda, Tjaša in 'lom pa sta bila druga pri učenkah oz. učencih 4. in 5. razreda. 1. SNTLza članice - I. krog V Logatcu so 29. septembra naša dekleta v postavi Ana Verdinck, Sanja Smiljanič, Tamara Novak in Nina Zupančič uspešno preživela svoj ognjeni krst v I. slovenski namiznoteniški ligi. V boju z ekipo NTS Arrigoni pod vodstvom Kristin I atorič in v odsotnosti Kristine Rahotin so se izkazale prav vse in zasluženo slavile s 5 : 4. Izpostaviti moramo malo (čeprav za svoja leta ni prav nič majhna), komaj 12-lelno Nino, ki je suvereno osvojila svoja dvoboja proti Alenki Ačimovič in Maji Grizclj. Odlično sta zaigrali tudi Ana in Sanja, ki pa sla tokrat, predvsem zaradi prevelike treme, zamudili priložnost, da bi odvzeli zmago Kristin, ki jc tako zmagala v vseh treh svojih tekmah, tudi proti Tamari. Tokrat si je dvoboj ogledalo tudi precej več gledalcev, kot smo jih bili vajeni do sedaj, vzpodbuda s tribun pa je za naše igralke brez dvoma zelo dobrodošla. I. O I RS za mlajše kadetinje in kadete Na svojem prvem odprtem turnirju RS v novi sezoni so se v nedeljo, 30. septembra, v športni dvorani Krim na Galjcvici v Ljubljani zbrali še mlajši kadeti in mlajše kadetinje. Na turnirju smo tokrat nastopili s pomlajeno ekipo, saj se je v tej sezoni kar Športni kalejdoskop nekaj naših igralcev, ki so v prejšnjih letih dosegali lepe rezultate med mlajšimi kadeti, preselilo v starejšo, kadetsko kategorijo. Pri deklicah sta tako nastopili le Nina Zupančič, prva nosilka pri mlajših kadetinjah, ter Tjaša Mihevc, pri fantih pa so nastopili Deri Kožul, Tom Šfiligoj, Žan Dobrovoljc in Miha Petrovec. Tudi tokrat smo z nastopi naših najmlajših igralk in igralcev lahko zelo zadovoljni, saj je Nina opravičila svojo vlogo lavorilinjc in je osvojila turnir brez izgubljenega niza, izkazal pa se je tudi Tom, ki jc v izredno hudi konkurenci, potem ko je v polfinalu tesno /.2:3 izgubil proti starejšemu Ludviku Persolji iz NTK Gorica, osvojil odlično 3. mesto. Turnir je odlično začel tudi Deni. ki pa je v osmini finala v igri živcev nesrečno izgubil proti Mihi Flajsu iz. NTK Olimpija. Več lahko izveste na spletnih straneh NTK Logatec: http://www.klub-ntk-logatec.si. Mateja Šfiligoj 1 1 1 '">*c/> ca o Športni kalejdoskop tre C/3« rr n 3 rV ro O cr -i to o C -^1 Športni vikend v Hotedršici Nogometna sekcija Športnega društva Hotedršica je doma organizirala Športni vikend Na turnirju trojk v odbojki so se soboto, I. septembra, pomerile štiri domače in ena tuja ekipa. Tretje mesto je zasedla ekipa, v kateri so se zbrali Darja Pcklaj, Žiga Rančov in Andrej Mikuž; drugo mesto si je priborila ekipa v zasedbi: Katja Markič, Bogdan Bošnjak in Lucijan Nagode; zmagala je ekipa, ki sojo sestavljali: Polona Pečck, Aljoša Peček in Bogdan Mlinar. Spredaj NK Meteor 56, zadaj PGD Dole Nedeljo, 2.septembra, pa so prišli na svoj račun nogometaši in njihovi navijači. Na turnirju v malem nogometu seje pomerilo osem ekip: PGD Dole, Bluc Sky Petkovec, NK Meteor 56 Hotedršica, NK Travnat vrh Hotedršica, FC Runncr Logatec, Hotedršica, United Zavratec, Visoka napetost Hotedršica, Žakclj TGM Logatec. Tretje mesto si je "pribrcala" ekipa UNITED Z Zavratca. V finalu sta se pomerili ekipi NK Meteor 56 in PGI) Dole. Zmagovalci turnirja v malem nogometu HOTHDRŠICA 2007 so postali nogometaši PGD Dole, drugo mesto pa si je prislužila domača ekipa NK Meteor 56. Tekme je skrbno sodil domači sodnik Tadej Nagode. Nogometaši so si po tekmah nabirali novih moči ob odličnem športnem golažu, ki gaje skuhal kuharski mojster Sandi Petkovšek. Za gašenje žeje nogometašev, njihovih navijačic in navijačev sta za točilnim pultom uspešno skrbeli Suzana Švigelj in Adrijana Dolenc. Navijačice in navijači, ki se jih je zbralo kar precej, so oba dneva prizadevno navijali in spodbujali športnike na igrišču. Bravo, mladi Hotenjci! Se enkrat ste doka/ali, da znate biti "fejst", če le hočete. Upam, da bo ob prihodnjem takšnem pozitivnem dogodku prišlo na prizorišče še več odraslih, ki vas bodo spodbudili k še več pozitivnim dejanjem. Ki bodo naredili, da bo želja - po narediti nekaj dobrega za domačo vas iz. tlenja prešla v zubclj. Odrasli, ki vas bodo spodbujali, bodo dali nov zalet vaši ustvarjalnosti, ki naj poleti v zastavljeni cilj, kot zna poleteti nogometna žoga, ko jo brcne pravi nogometaš Lepo jc bilo videti nasmejane obraze tekmovalcev in navijačev, ki jih je ta vikend združil športni duh. Darja Merlak Seča-2007 V organizaciji Karate klub Logatec je od 15. dol9.avgusta v domu CŠOD Burja na Seči potekala Poletna šola karateja in športnih aktivnosti za osnovnošolec, srednješolce, študente ter odrasle. Poletna šola Seča - 2007 se je začela s prihodom vseh udeležencev, med njimi: Aljoša Kramar, Jurij Martinčič, Irena Martinčič in Saša Martinčič vsi Karate klub Radeče, Nik Rak in Jakob Taljat vsi OS Log Dragomcr, Nastja Rudolf in Pia Plcvnik ter Matej Mikanec vsi oba OŠ »X talcev« Logatec, Viko Šturm, Tca Šturm in Brina Šturm vsi Lesno Brdo, Miha Tomšič, OŠ Anton Martin Slomšek, Miha Pečcnik, Logatec. Dejavnosti pa so potekale po določenem urniku. Poleg treningov so potekale razne športne aktivnosti: namizini tenis, badminton, med dvema ognjema, nogomet, košarka... Tekmovanja so potekala med posamezniki in med skupinami. Med zabavnimi dogodki velja omeniti ogled risanke v Koloseju Koper. Tako so dnevi kar hitro minevali. Zadnji dan seminarja je bil namenjen izpitom za šolske pasove ter podelitvi priznanj za udeležbo v poletni šoli. Vsi kandidati so se na izpit zelo dobro pripravili, tako so ga uspešno opravili z naslednjimi rezultati: .laša Rop napredovanje v 9. KYU (prvi oranžni pas), Pia Plcvnik napredovanje v 9. KYU (prvi oranžni pas) ter Tca Šturm - napredovanje v 6. KYU (prvi zeleni pas). Naj na koncu omenim, da smo seminar organizirali skupaj s prijateljskim Karate klubom iz Radeč in njegovim predsednikom Aljošem Kramarjem, ki se mu še posebej zahvaljujem za sodelovanje in pomoč pri vodenju seminarskih dejavnosti. Boris Peček Pergovnik - štirinajstič na triatlonu jeklenih Na letošnjem 21. triatlonu jeklenih se je spopadlo 135 udeležencev, kar jc največ doslej; oblikovanih je bilo 25 ekip. Med triatlonci je bil ponovno Ivan Pergovnik, ki seje tekmovanja udeležil štirinajstič. Nastop mu je v mnogočem omogočil Gostinsko rekreacijski center Zapoljc Logatec, kjer se jc pripravljal v fitnesu; veslanje pa je treniral na Vrhniki na Ljubljanici. Na tekmovanju je bilo treba preveslati X km Bohinjskega jezera, z gorskim kolesom pa prekolesariti 16 km, in to preko Uskovnicc do Pokljuke; preteči pa je bilo treba X km do Vodnikove koče. Vesluje so premerili Bohinjsko jezero. Med posamezniki jc zmagal Zdravko Mitrič s časom 2.24.46 pred Jernejem Reboljem s časom 2.30.27 in Borutom Rovščkom s časom 2.32.00. Med dekleti je zmagala .lana Votik s časom 2.50.19, absolutno IX. pred Tejo Lapanja s časom 3.13.32 in Marjeto Novak s časom 3.30.10. Pergovnik pa seje s časom 3.21.05 uvrstil na solidno 91. mesto. Najboljša ekipa, v kateri so tekmovali Jernej Korenjak (tekmovalec-veslač), Valentin Zupan in Tomaž Soklič, pa je dosegla čas 2.08.49, SkiVan _j Športni kalejdoJUP Košarkarji bodo nizali zmage Logaški košarkarji so začel i sezono 2007/08 že sredi avgustovskih dni s kondicijskimi pripravami pod Sekirico in se nato podali v športno dvorano. Vse od oktobra pa tja do pozne pomladi bodo tekmovali v okviru Košarkarske zveze Slovenije. Ekipa pionirjev, ki nastopa v prvi pionirski ligi, bo odigrala še drugi krog tekmovanja. Po tistem, kar so nam pokazali v spomladanskem delu, lahko pričakujemo lepe tekme, in seveda, tudi zmage. V tej sezoni naj bi bila kadetska ekipa najbolj popolna. Ker se v kvalifikacijah zaradi obilice smole (poškodbe) ni uvrstila v prvo ligo, kamor vsekakor sodi, pričakujemo v drugi ligi le zmage. V tej selekciji igra nekaj zelo nadarjenih igralcev in ob pravilni usmeritvi in trdem delu lahko kot ekipa zelo napredujejo. V drugi ligi tekmujejo prav tako mladinci. Tudi ta selekcija bi po pričakovanju morala nizati zmage, saj je že v lanski sezoni bila konkurenčna najboljšim. Letos bomo imeli tudi člansko ekipo. Imenovala se bo po sponzorju Svet nepremičnine Logatec, ki nam je priskrbel finančna sredstva, s tem pa omogočil igranje košarke tudi tistim, ki prerastejo mlajše selekcije. Člani bodo tekmovali v tretji SKLcentcr, prva tekma pa bo konec oktobra. Tudi v tej konkurenci pričakujemo vsaj zmage v domači dvorani, čeprav naših konkurentov po kvaliteti niti ne poznamo. Mladinski KK Logatec - 2003. Foto: T. de (ileria Ker pričakujemo, da nas bodo ljubitelji košarke podprli na tribunah, naj povemo, da se bodo kadetske tekme igrale ob sobotah ob 10b, članske ob sobotah ob I9h, pionirske ob nedeljah ob lOh in mladinske ob nedeljah ob 18h. Sicer pa si lahko vse aktivnosti KK2003 Logatec ogledate na spletni strani www. kk2()()3logatcc.si. Veselimo se vašega obiska in predvsem polnih tribun, igralci na igrišču pa bodo poskrbeli, da bo veselo. Miran Lukman Po plezalni poti na vrh Kralja primorskih gora Km kralj primorskih gora. Kamorkoli sc povzpnemo v Julijskih Alpah, od povsod vidimo njegovo značilno podobo. Enkraten je pogled nanj iz doline Soče na strma, več kot 2000 m visoka pobočja. Ob vznožju zelene strmali, na njih venec slikovitih vasic od Drcžnice do Vršnega, nato bujni travniki, okrašeni z. otočki temnozelenega gozda, potem pa 700 metrov visoka stena, ki se skoraj navpično dviga proti ošiljenemu vrhu. Kot obvezna točka Slovenske planinske poli je Krn med najbolj obiskanimi dvatisočaki v naših gorah. Prva svetovna vojna je zapustila številne poti, od katerih so mnoge markirane. Tako imamo za vzpon številne možnosti. Leta 1974 je Krn dobil tudi svojo mikavno plezalno pot Zahodno drežniško smer, ki skoraj v idealni smeri premaga zahodno steno inje ena najdaljših plezalnih poti v naših gorah. Manjša skupina planincev se nas je 9. septembra udeležila pohoda na Krn. Iz Logatca smo sc odpeljali skoz. Kobarid do Drežnicc (553 m), kamor sta nas pripeljala vodiča Simona Dernulc in Gregor Dolenc. Po markirani poti smo se podali čez drežniško gmajno do mostu čez potok Ročica. Malo nad mostom smo prišli do razpotja. Simona je vodila del pohodnikov na sedlo Više se s Krna lahko le poleti. pod Kožljakom (1602 m) in dalje po mulateri, ki se vije po širnem jugozahodnem pobočju na vrh Krna. Drugi pa smo odšli pod vodstvom Gregorja levo po plezalni smeri. Pot je peljala skozi gozd mimo izvira Ročice do Bivaka drežniških planincev na Črniku (1216 m). Bivak je slikovit, preurejen star senik, do katerega je napeljana tudi pitna voda. Od zavetišča smo se dvignili do velikega plazišča ob vznožju zahodne stene Krna. Do sem smo hodili dobri 2 uri. Stopili smo v strm poličast svet levo od velike zagrušče-ne grape. Strmino smo premagali v številnih ključih, ki se spretno izogibajo težavnejšim mestom. V tem delu stene so vsa bolj izpostavljena mesta zavarovana z jeklenieami. Na višini okoli 1900 m smo priplezali na izrazito ramo sredi stene, kjer se desno odcepi vodoravna polica, po kateri sc iz, stene umakne Zahodna drežniška smer. Na rami, ki sojo domači gorniki krstili za »Leva«, sc začne pot Silva Korena. Poteka po izrazitem stebru, visokem približno 300 metrov. Že na prvi pogled obeta drzno, izpostavljeno plezanje, lakoj nad Levom naletimo na ploščo z označbo poti, nato sc po dokaj lahkem, delno travnatem svetu povzpnemo do roba stebra. Stena se tu postavi pokonci. Po lepem in izpostavljenem plezanju dosežemo markantno prižnico, ki ji sledi zelo strma skalnata stopnja. Nad njo pridemo na višini 2066 m do pločevinaste škatle z vpisno knjigo. Nadaljujemo preko skorajda navpične, a odlično zavarovane skalne stopnje. Naslednjo navpično stopnjo premaga pol z 8 m visoko lestvijo. Pol je zelo zračna, plezanje pa napeto in zanimivo. Po izraziti Polici zavijemo desno v grapo, vendar se pol kmalu vrne na rob stebra. Težave popustijo, strmina postane o zmernejša, naenkrat se znajdemo pred Gomiščkovim zavetiščem (2210 m), lik pod vrhom Krna. Kmalu za nami je prišla do Zavetišča tudi Simonina skupina. Po krajšem počitku smo odšli na vrh Krna (2245 m). Ves čas hoje je sonce prijetno grelo, kmalu po prihodu na vrh Krna pa je razgled zakrila megla in ludi po našem odhodu je ostal vrh v megli. Sestopili smo skupaj po mulateri do sedla pod Kožljakom, sc ustavili pri lovski koči in sc po 8-urni hoji sredi popoldneva vrnili v Drežnico. O Marinka 1'etkovšek _j Športni kalejdoskop Na plečati gorski teti Zgodnjega nedeljskega jutra, 16. septembra, smo se logaški planinci odpeljali proti Zgornji Savinjski dolini in nato do parkirišča na planini Loka. Od tam smo pod vodstvom Toma/a in Janeza prišli do 10 minut oddaljene Koče na Loki pod Raduho (1534 m). Po krajšem okrepčilu smo v meglenem vremenu šli po markirani poti do Snežne jame (1556 m) pod planino Arta. Z vodnikom-jamarjem smo si 2 uri ogledovali staro kapniško jamo, v kateri je bilo 4°C. Po železnih stopnicah smo se spustili v globino. V udornico so prišli leta 1981 jamarji i/. Prebolda, ko so iskali bajeslovnega »raduškega velikana«. Snežna jama velja za eno najlepših visokogorskih jam v Lvropi, dolga več kot 1000 m. globoka pa 100 m in bogato okrašena s kapniki. Ob vhodu so zanimiva ledena jezerca. Še pred poldnevom smo se vrnili na markirano pot in po njej krenili na Raduho. Strmo pot smo premagali v poldrugi uri ure hoje. Na vrhu (2062 m) smo imeli lep razgled na vse naše najvišje gore: Ojstrico, Planjavo, Grintovcc, Mrzlo goro, Storžič, Krn, Triglav, Škrlatico, dalje je pogled nesel na Smrckovec, Pohorje in Boč, Golte, Menino, Mrzlico, Kum, Veliki Rogatec in Snežnik, najdlje še na Obir, Visoke Ture z Grossglocknerjcm, Olšcvo, Peco, Svinško planino, Uršljo goro in Pohorje. V dnevnik Slovenske transverzalne poti smo vtisnili žig z vrha. Kljub skromni nadmorski višini so zaradi globokih okoliških dolin pobočja Raduhe videti visoka in strma. Južna pobočja so travnata in pokrita z rušjem. Vzpon na Raduho olajšajo dobre gozdne cesle. Vsi vrh Radulu: ki pripeljejo nad gozdno mejo do prijetnih planinskih koč na (iro-hatu in Loki. Po počitku in razgledu smo odšli čez, Durcc do Koče na Loki. Pozno popoldne smo se vrnili do parkirišča, od koder smo se srečno pripeljali v Logatec in tako zaključili lep dan, ki smo ga preživeli na plečati gorski teli. Marinka Pelkovšek rro !/)< "T Cl rs O g" O POSTANITE DEL NAŠEGA USPEHA! Strm dinamičnu podjetje s področja avtomatizacije proizvodnje in pogonske tehnike Zaradi povečanega obsega dela iščemo nove sodelavec: 1. APLIKATIVNI INŽENIR (m/ž) r" V!, ali VII stopnja i/obra/bc elektro smeri r~ znanje angleškega jezika r~ izpit B kategorije in lastno vozilo Glavnina deta bo pri servisiranju in vgradnji elektronsko reguliranih motorskih pogonov. Izkušnje na tem področju so prednost pri izbiri kandidata. 2. ELEKTRO MONTER (m/ž) h III. ali IV stopnja izobrazbe elektro smeri Po temeljitem in strokovnem uvajanju vas poleg stimulativnega plačila čaka raznoliko samostojno in odgovorno delo v sodobnem delovnem okolju. Va*e prijave pričakujemo do 30. oktobra 2007. PS, družba za projektiranje in izdelavo strojev, d.o.o. Kaleč 3Kb, 1370 Logatec Tel: 01-750-85-10, faks: 01-750-85-29. e-posta: ps-logft/(ps-log.si Objestnost pač ne miruje Po vsej verjetnosti v nočnih urah ob povratku z žurov mladi preizkušajo svojo moč in svoje sposobnosti tudi na klopeh po parkih, ki so sicer namenjene počitku sprehajalcev. V parku ob poti od Zdravstvenega doma proti banki in Mercatorju žc dalj časa stoji poškodovana klop, ki prav gotovo slabo služi svojemu namenu. Čaka na nekoga, ki jo bo popravil. Obdelana žalost. Do takrat bo nema priča objestnih mladcev, ki so pripravljeni uničevati zabojnike za smeti in oglasne table ter lomiti klopi po parkih. Besedilo in Joto: France Brus PLANINSKI POHODI www.gcocities.com/pd logatec/ Organizator: Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, 1.370 I ogatec Nedelja, 21. oktober KJECELJ-SOCERB, into: Jernej Rus Sobota, 27. oktober KKAS.II VRH, info: Matej Vidmar. Gre gor Dolenc Gregor Dolenc-040/796-703, Simona Dernulc-041/283-010, Dušan Jozclj-031/455-721, Marinka Kozamcrnik-031/506 734, Jože Kobal-01/7543-139, Alenka Mrak-041/564-757, Tomaž Naglič-051/313-815, Jernej Rus-040/468-648, Janez Rudolf-041 /594-545, Jane/ Slabc-041/544-561, Matej Vidmar-041/379-156 N. . e nazadnje Napovednik prireditev Torek, 16. oktober, ob 20. uri, dvorana Glasbene šole Logatec OTVORITEV KONCERTNEGA KLAVIRJA S CELOVEČERNIM KONCERTOM VRHUNSKIH MLADIH SLOVENSKIH PIANISTOV (>rg. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7500 730 Petek, 19. oktober, ob 19.30, dvorana Glasbene šole Logatec KONCERT UČITELJEV GŠ LOGATEC Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730 Petek, 19. oktober, ob 20. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec KAR NAREDI RESNICO ŠE BOLJ NERAZUMLJIVO (stand-up show) Org. in info: Kulturno društvo »Novi oder«, (Tim) 040 480 327 Sobota. 20. oktober, ob 19.30, Športna (Korana I ogatCC SLOVESNI KONCERT OB 35 • LETNICI GŠ LOGATEC IN 10 - LETNICI SIMFONIČNEGA ORKESTRA LOGATEC Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730 Sobota, 20. oktober, ob 20. uri. Velika dvorana Narodnega doma I Ogatec MONODRAMA O PRIMOŽU TRUBARJU v izvedbi gledališkega igralca Anatola Šterna Org. in info: Knjižnica Logatec 01/7541-722 Torek, 23. oktober, ob 18. uri. Velika dvorana Narodnega doma Logatec OTROŠKI GLEDALIŠKI ABONMA, I. Predstava POL/ VLADIMIR GRE NA ŠTOP (rostuje: Gledališče TR l Org. in info: Občina Logatec, 01/ 7590-633, renata.gutnik@logatec.si Četrtek - sobota, 25. - 27. oktober, od 10. do 13. in od 15. do 18. ure, Glasbena šola Logatec MEDNARODNI PEVSKI SEMINAR Prof. Barbara Pearson. korcpelitor prof Klemen < iolnar Org. in info ter prijave: Glasbena šola (00.386) I 759 07 32 ali 031 625 577, gslogatec@siol.net ('etrtek, 25. oktober, od I 8. ure dalje. Steklena galerija I ognlcc "ŠTUDENTI KRAJINSKE ARHITEKTURE V LOGATCU" Razstava študentskih del pri predmetih Urbanistično planiranje in Načrtovanje mestne krajine, šlud. leto 2005/2006 ter pri predmetih Ozelcnjcvanjc rastlin in Načrtovanje mestne krajine, štud. leto 2006/2007 Org. in info: Občina Logatec in Biotehniška fakulteta. Oddelek za krajinsko arhitekturo ,01/ 7590 625 Petek, 26. oktober, ob 19.30, Dvorana Glasbene šole Logatec PEVSKI RECITAL: KRISTINE BITENC(Slovenija) in KADRI TI.GLI MANN (Estonija) ob spremljavi pianista TADEJA HORVATA (V okviru mednarodnega pevskega seminarja prof. Barbare Pearson - Nizozemska) Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730 Petek, 26. oktober, ob 20. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec GLEDALIŠKI ABONMA KOMEDIJE Občine Logatec I. predstava SCAPINOVE ZVIJAČI (.lean Baptiste Poqiielin Moliere). Gostuje: SNG DRAMA. Režija Boris Cava/za. Org. in info: Občina Logatec, 01/ 7590-633, renata.gutnik@logatcc.si Sobota, 27. oktober, ob 19. uri. Velika dvorana Narodnega doma Logatec KONCERT OB 20-LK INKI OBRTNIŠKEGA MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA »NOTRANJSKA« z gosli: barilomst Marko Kobal, citrar Tomaž Plahutnik, pesnik in igralec Tone Kuntner. Povezovalka Maja Filipič Org. in info: OmcPZ »Notranjska«, 040 426 054. Sobota, 27. oktober, ob 19.30 uri, Dvorana Glasbene šole Logatec ZAKLJUČNI KONCERT AKTIVNIH UDELEŽENCEV MEDNARODNEGA PEVSKEGA SI MINAR.IA prof. BARBARE PEARSON (Nizozemska) Org. in info: Glasbena šola Logatec, 01/7590 730 V programu lahko pride do spremembe. Novosti bodo sproli objavljene na spletnih slraneh Občine Logatec www.obcina-logalec.com Prosimo za razumevanje. Podatke zbrala Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, renata.gutnik(«)logatcc.si / tel.: 01 7590 633. Ne nazadnje V Knjižnici je zmeraj kaj novega Slovensko leposlovje BATISTA, Z.: Črni opali; BEiLČIČ, B.: Skrivnost velikega brata : 24 frameov; FLORJANČIČ, P.: Skok v smetano : izumitelj Peter Florjančič pripoveduje o svojem življenju*; FRANCIC, F.: Orauženčas: erotični roman; HOČEVAR, A.: Pesmi o koscih in podobnostih (poezija); JANEŽIČ, T.: Markizino maščevanje; KOCBEK, M.: Tilt. (poezija); MEDVED, J.: Yo; PETAN, Ž.: Čez rob sveta; SMOLE, B.: Reka slezanaste barve*; STEFANEC, V. P: To se zgodi porednim fantom; ŠTURN, M.: Vražje sonatine (poezija); VEBLE, A.: Al eksandra : resnična zgodba o bogastvu, lagodju, seksu, ponižanju in begu iz Libanona*; ZUPAN, U.: Čitanka Panini; ZUPAN, V.: Pesmi s prostosti (poezija)* Tuje leposlovje CAMILLERI, A.: Lončeni pes : drugi primer komisarja Montalbana; CVETANOVIĆ, J.: Zgodbe za težko noč (uspavanka za odrasle)*; DRAGOMAN, (i.: Beli kralj*; ERRE, J. M.: Pazite se psa; GERRITSTEN, T: Izginule; [GGULDEN, C: Imperator. Polje mečev*; KARDUM, A.: Kar sem zamolčala*; LeFANU, J. S.: Carmilla*; LUNGU, D.: Kokošji raj; MANFREDI, V. M.: Poslednja legija*; MILLMAN, D.. Pot miroljubnega bojevnika; NEMIROVSKY, [.: Francoska suita*; ROBERTS, N.: Modri dim; ROVVLING, J. K.: Harry Pottcr in and thc dcathly hallovvs*; VONNEGUT, K.: Mož brez domovine; VVIESEL, E.: Noč; VVINEGARDNER, M.: Botrova vrnitev Strokovna literatura BLANCHARD, K. H.: Recept za uspešno vodenje : manjkajoča sestavina pri vodenju ljudi dandanes; URADLEY, M.: Vodnik po tajnih družbah : resnica o najbolj zloveščih tajnih družbah na svetu, o združenju iluminatov, Sionskem priorstvu, Opusu Dci in drugih; BRAIUŠA, T.; Hitri vodnik po zaščiti vašega računalnika : kako sc izogniti ...*; BROWN, S.: Fcng šuj : popolni vodnik za izboljšanje življenja, doma, zdravja in denarnih razmer; CAMPBELL, J.; Miti, po katerih živimo; CAPUTO, J. D.: Radikalnejša hermenevtika : 0 tem, da ne vemo, kdo smo; DKRGANC, F.: Okrvavljena roža : spomini partizanskega zdravnika; DIAMOND, .1. M.: Propad civilizacij : kako družbe izberejo pot do uspeha ali propada*; FABER, A.: Kako se pogovarjamo z najstniki in kako jih poslušamo; FARRER-HALLS, (i.: Aromalerapija; FIGES, O.: Natašin ples : kulturna zgodovina Rusije*; FISCHER, E.: Končno brez bolečin v vratu; FREITAG, E. F.: Podzavest, centrala moči: pomoč iz nezavednega; GASPAROVIC, M.: Priročnik za družinske negovalec; GOMBAC, S.: Letala s sidrom : hidroavioni v Portorožu in okolici; GOR.UJP, T: Razmisleki o slikarstvu; HEITZ, H.: Tako najlepše zelenijo in cvetijo sobne rastline : predstavitve ...; HRAUSKY, A.; Jože Plečnik v Ljubljani in Sloveniji ; vodnik in zemljevidi ....; INDIJA Komandija : prozna ljudska besedila z Vipavskega, Goriškega, ...*; JOINSON, S.: 101 čudoviti izdelek, ki ga omogoča digitalna kamera; KAPŠ, P: Čokolada kot hrana in zdravilo; KAPŠ, P: Hrana in rak; KASTELEC, D.: Sončna energija v Sloveniji; KOVAČIČ, M.: Nelagodjc v telesu*; LAWSON, T. W.: Trideset sekund nad Tokiom; MCCLUNG, W. A.: Arhitektura raja ; kako sta preživela Eden in Jeruzalem; MELVILLE, F.: Knjiga o angelih : prosimo angele za vodstvo, tolažbo in navdih; MIIIELJAK, V: Politika med amnezijo in paramnezijo; MliŠIČ, L: Karavanke; NATIONAL geographic ; 100 najboljših fotografij*; OOOREVC, M.: Med šamani v Sibiriji*; OSNOVNA življenjska izkustva; RAČKI, T: Veščina risanja. 2, Človeška figura; REBULA-TUTA, A.: Blagor ženskam; SMRHKAR, A.: Divja odlagališča odpadkov na območju Ljubljane; SPACAL, L.: Mozaiki, tapiserije, likovne opreme ladij; SPACAL, L.: Življenjepis in bibliografija*; STARK, R.: Teorija religije; STREL, B.: Kako zaščititi izum : kdaj izum izpolnjuje pogoje patentne zaščite, kaj je patent in predpisi, ki urejajo postopek pridobitve patentnega varstva v Sloveniji; SZODI, P: Študije o Holdcrlinu : s traktatom o Biološkem spoznanju; ŠINIGO.I, B.: Spodbuda k filozofiji; TANASKOVIC, I).: Islam in mi TOPORIŠIČ, T: Ranljivo telo teksta in odra : kriza dramskega avtorja v gledališču osemdesetih in devetdesetih let dvajsetega stoletja; ŽUŽEK, M.: Osnove homeoterapije* *Priporočamo! Maja GregOtiČ Sončna ura še vedno meri čas Na cerkvi sv. Nikolaja v Dolenjem Logatcu je še ena izmed sončnih ur v kraju, ki ob sončnem vremenu kaže točen čas. Ker je ura postavljena na steni zvonika proti osnovni šoli Osmih talcev, je, žal, možen pogled nanjo le s poli iz šole proti Domu Marije in Marte oziroma proti spomeniku sv. Nikolaja. Besedilo in joto: France Brus Urnik knjižnic na Logaškem Logatec: pon., sred., pet.: 9-19, tor., čet.: 12-19, sob.:8-13 poletni urnik (1.7. - 31.8.) pon., sred., pet.:: 9.00 - 16.00, tor., čel.: 12*19, sob.: zapito Revte: lor.:l S 19, ćet: l.s-1() / poletni urnik (1.7. - 31.8.) tor.:zaprlo, čet.: 15-19 llottclršica: sre ; I n-10, pel.: 16-10 / poletni urnik (1.7. - 31.8.) src.: 1 6- I 9, pet.: zaprlo Vrh Svetih Treh Kraljev: čet.: 11.30-12.30, pet: 18-19/ poletni urnik (1.7. 3!.8.)pet.:18-19 Org. in injo: Knjižnica Logatec, 1)1/7541-722 Ne nazadnje Žegnanje pri sv. Janezu Cerkvica sv. Janeza Evangelista sloji na hribčku nad Gorenje vasjo. Kako lep jc la kraj, pove misel p. Marka Kupnika, ko je na predavanju akademskim slikarjem orisal tO okolje kot njemu najlepši naravni mozaik: cerkvica, obdana / lipami, poraščeni hribi v ozadju, pod njo pokopališče, njive in lepa vas. Na jesensko kvatemo nedeljo smo tam praznovali žegnanje. V cerkvi, zbrani kot ena družina, smo sc zahvaljevali za vse dobro in prosili za blagoslov in božje varstvo vseh nas, naših družin in našega kraja. Prav lepa hvala g. župniku za darovano sveto mašo in lep mašni nagovor. Hvala vsem, ki sle praznovali žegnanje z nami. Oltarna miza je bil pregrnjenn z novimi pili. Mnogi ste pomagali pri skrbnem čiščenju cerkve in ureditvi njene okolice, jo praznično okrasili. Hvala za darove, saj želimo obnoviti dotrajano streho. Iskrena zahvala vsem, ki ste pripravili domače dobrote in z dobro voljo polepšali naše druženje po maši. Šc posebej so se izkazale novopečene babice in dedki. Želimo si, da bi se ob letu spet zbrali, sc veselili življenja, ki generacije z lepimi vaškimi običaji povezuje med seboj. KB V Logatec vpisuje nove člane Treningi za začetnike bodo ob ponedeljkih od IX.30 do 20. ure in ob sredah od 20.30 do 22. ure. K vpisu so vabljeni vsi dekleta in fantje, starejši od 12 let. V času vpisa se nam lahko pridružijo na kateremkoli treningu v telovadnici v OŠ X talcev. Za prvi trening zadostuje športno oblačilo in obutev, ostalo opremo pa lahko nato s popustom dobite prek kluba. Za dodatne informacije si lahko ogledate našo spletno stran: http://tvww.savate~logalec.sL Spoštovane občanke, spoštovani občani, vabim vas na Slavnostno otvoritev prenovljene Tržaške ceste in Poštnega vrta torek, 16. oktobra ob 15, uri na ploščadi pred Tržaško 19 in 10a (Mercator-DZS-NLB) Župan Janez Nagode rr X> o o .SV. Janez POS TA«. rrj POKLICNI VOJAK SLOVENSKE J/OJSKE ŽNOST PROSTOVOLJNEGA SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA IN OPRAVLJANJE SLUŽBE V POGODBENI REZERVNI SESTAVI SV 01. www.slovenskavojska.si naborna.pisaj^a@mors.|i ViiBr (BBĐ S kolom zabilo in smolo zalito Domače posebnosti Spominsko cvetje ""Mri! Rfh« Lop)« SLOVENSKA .JUDSKASTMJM |>wirmkl irtluf [/-ji!,,: ZZBNOV^ SDP UBIRAMO DEDKRATSKA 8TEANKA ihftaikl r-flm J.apMa 0EMOKH ATICTfl ZVBZA SOCIALISTIČNA 3" "HU S0CIALD1 Spominsko cvetje. Na »stari občini« (Notranjska 14 v Logatcu) šc vedno domujejo Slovenski krščanski demokrati, Slovenska demokratična /veza in Demokratska stranka. Slovensko ljudsko stranko je malo načel čas, Socialistična stranka in Socialdemokratska zveza pa sc zdita rahlo plesni vi. Prostore imajo celo na man-sardi, piše na obve-stilni tabli znotraj. Cvetje nas opozarja, da je nekotnu žal za 'tistimi časi'. KRAS Goban pa tak! Mcz.ctova Ivanka je naletela na 83 dkg netto težkega in zdravega jurčka. Je vaš potegnil več? Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, ob sredah od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281 FIRT AVTOTRADE, d.o.o., VRHNIKA Sinja Gorica 11, 1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99, 755 79 00 www.avtotrade.si ZGRABITE PRILOŽNOST! DODATNO LETO GARANCIJE AVTOTRADE, d.o.o., Vrhnika Sinja Gorica 11,1360 Vrhnika tel.: 01 750 51 99, 755 79 00 WWW ■ iti II .iv SI