Bog, vseh Ijudij oče Solnce se je uže krilo za gorami iu pobiralo še samo poslednje žarke, da razgerne potem č«rno tern6 po vsej zemlji ter se tako zverši dan in trudno tel<5 počiae od težkega dela. Perotnina odhaja na gredi, ptice se v germovji skrivajo po vejah; vsaka stvar se po svoje spravlja k sladkemu počitku, da se jutri pro-budi zopet k novemu življenju in veselju. Pastirji in pastirice se pevajdc vračajo domdv, in ko vžend živinico v staje, potem gred6 v vežo, kjer se skerbna mati suče, pripravljdje vecerjo pridnej družini. Tain za vertom gre konj, delal je ves dan, zato tnu je treba, da si počije; za njim blapec poka zbičera. Yse se yrača — 76 - dom<5v ter veselo hiti pod streho ali tja pod zeleno lipo h. kamčnej mizi, kjer babica z otr<5ki sedi in jim pripoveduje o zlatih časih, ko je še ona bila nežna deklica ter nabirala jaglece in dragoljubce*) po zelenih gozdih in dobravah. — Čuj, iz bližnjega zvonika zapoje ,,zdrava Marija," in vse se odkrije ter moli in pozdravlja presveto gospo, kraljico nebesom in zenilji. Ba"bica molitev vodi; otroci in ostala družina molijo za njo. Luna se prikaže iu razlije svitlobo po vsej zemlji. Tam pod lipo se mi zdi, kakor v cerkvi, kedar je sto in sto lučicprižganihter iz pobožnih, ver-nib. serc puhti go-reča molitev g6ri k prestolu dobre-ga nebeskega oče-ta, ki z blago-ugodnim očesom gleda sem doli nanas, svojeotro-ke. Zdaj zaleske-ta nebrojnost svit-lib. zvezdic gori na nebeskem obo-ku; vse potihne, samo valovi bliž-nje reke doli pri sosedovem mlinu šume in motijo sveto tišino. Noč je. Lepa pomla-danjska noč, si-jajna in prekras-na, slična 6uej pervej n6či, ka-tero sta videla naša perva rodi-telja v raji, — noc nakičena s cvetjem in vonja-vo meseca maj-nika, z nebroj-nimi zvezdicami, s prijazno luno na nebu in se sladkimi sanjami na persih nedolžnih otr6k. 0 blagor vana, pre-srečni otroci, ki zadovoljni včeranjega dne počivate sladko in mirno v posteljicah pod okriljem dobrega nebeskega očeta! *) Jaglec — gleca, die Schliisselblume, kar je Gorenjcem ,,trobenticaj" — drago-ljubci — žmarijnice (Maiglockchei}), Ta beseda je navadna med Belimi Eranjci. , — 77 — I ™ Manj zadovoljea miaolega dne je bil sirota Jožek tam gori pri svetem znamenji aad vasj<5. Trudea ia spehan je prišel baš v mraku do lesenega križa poleg všlike ceste. Bolita ga uže n6gi od daljae hoje; lačen in žejen je, anema ničesa, da bi si utolažil glad in žejo. Svoj uborni zvežeaj, klobuk in palico po-loži na tla, sede pod sveto razpelo in debele solze se mu uder<5 po licih. Nika-mor se ne v6 deti, kajti nikjer nij dom&; očeta mu je vzela smert, ko se je še jedva zavedal življenja, in mater — oh, dobro svojo mater je izgubil pred ue-koliko tedni. Po širocera svetu od vasi do vasi mu je potovati, da si izprosi skorjico suhega kruha, ter često je treba pod milim nebom spati; a vi, drugi otroci, spite v mehkej posteljici ia. imate vsega dovolj. Res lepa, krasaa noč je nocoj, ali v Jožkovem serci je žalostno, pusto ia siromašao. Pozno je uže, vse počiva, povsod je mirno in tiho, samo Jožkovo serce je polno solz, tuge in boJečin. Oa sam je tam gori pod leseaim križem, ker aema katn svoje glavice položiti. „0 rnoj Bog, moj Bog!" zdihuje, ,,zakaj si me veadar ostavil brez očeta in matere? Uže poprej sem bil sirota, kadar si mi bil vzel dobrega očeta, ali zdaj, ko mi tudi mamico krije hladna gomila, zdaj sem brez nikjer nikogar. Nemam ga, da bi se me usmilil, ako se me ne usmiliš ti, ki si neskončno dober in usmiljea. — 0 dobra mamica moja, ko se spomnim tebe, vselej me serce zaboli v persih, ker ti si bila tako dobra svojemu Jožku. Ko sem bil še majheno dete, ti si me v naročaji nosila, negovala in ljubila mene, ki sem bil serčece tvoje. Kolikokrat so me tvoja usta lepo učila, naj bodem priden, naj rad molim in izpolnjujem aauke svojih učiteljev. Vse to seni rad storil, draga inoja mamica, zati5 ker si rni bila priserčna, ker sem te ljubil. In kedar si me položila t posteljico, vselej si me z blagoslovljeno vodo pokropila, p61a si mi in pri meai čula, dokler nijsem zaspal. Perva si bila zopet pri meiii, ko sem zjutraj oči odperl, objela si me in poljubila ter dej&la: vstani, vstani, Jožek moj! kedor koli dolgo spi, ta se lenobe aauči. Potlej si me iz postelje vzela, lepo umila in oblekla. Iu ko je bil oblečen tvoj Jožek, sklenila si mi ročici ter molila z menoj jutranjo molitvico, katere nikdar ne pozabim. Dala si mi potein krulia ter uikoli nijsem bil lačen, dokler si ti živela. O mamica, mamica mila! Zakaj si mi veadar bila tako dobra; ako bi bolj ostro bila z menoj delala, lažej bi zdaj terpel bolečine, siromaštvo in bedo (revo), ki me ter6. Kam se li hocem zdaj spustiti ? Kje hočem pomoči iskati! Ked<5 me bode tako ljubil, kakor si me ti? Draga moja mamica! o prosi, prosi dobrega očeta tam v nebesih, da se usinili tvojega Jožka. Znam, mamica moja, da se ti dobro godi tam gori, kjer se tako lepo svitle zvezdice lesketajo; kajti če samo tja gori pogledam, takdj se mi serce nekako tolaži. Nu, in zgoraj je tudi moj oče, o katerem si mi toliko lepega pripovedovala. O kako bi ga rad videl in poznal! Da, da, tebi je prijetno, ma- mica moja, ti nijsi lačna niti žejna; a jaz, — jaz-------tvoj Jožek, meni se godi slabo. Pogledi malo doli svojega Jožka, ter videla bodeš, kako je lačen-In sam, čisto sam sem. Nemam nikogar klicati, nemam se z nikoiner igrati. Dolg mi je dan, a še daljša noč, kedar ne morem zaspati. Res li še kaj p<5mniš mene, svojega Jožka? Ako me nijsi povse ostavila, prosi zame, danajdemusmi-ljene ljudi, ki mi dadč kruha ia stanovanje. Obleke mi tudi kmalu ne bode; jopie, ki mi ga si za god kupila, nosim tukaj v zvžžnji, pazim ga, kakor da je od zlata. Čreveljcev nemam. Ia kedar še to potergam, kaj bode potem, mamica moja? Tako je zdihoval iu jokal ubogi Jožek pod svetina zaamenjem aad vasjo, — 73 — a spodaj v vasi je bilo vse zadovoljno ter vse je mirno in sladko spalo. Naposled tudi njega sen premore; tisoč sladkih spominov iz <5ne zlate d6be, ko je še ma-mica živela pri njem, leglo mu je mahoma na serce, zveženj dene pod glavo, ter kmalu čversto zaspi. Noč, 6n& noč, ki pokriva toliko srečnih, t obilnosti ži-vočih Ijudfj, zazibala je tudi njega v sladek sen. Često so se mu usta v spanji nasiuehnila, baš tako, kakor bi bila njegova mamica poleg njega. In gledi, zvezdica na nebu se uterne ter zleti doli pod razpčlo, kjer je ležal sirota Jožek. * * Uže se dani. Solnce počasu priplava izza visokih gor, razlivaje svoje svitle, vse ogrevajoče žarke po bribih in dolinab. Spodaj po vasi biva vse živeje. Iz bližnjega zvonika se oglasi zvon, vabeč ljudi k svetej maši. Ptičice vstajejo z vej, perotnina lčta z gredij, staje se odpirajo, pastirji piskajo, krave in voli rukajo: vse je zopet živo iu veselo. Tudi sirota Jožek se prebudi, skoči hitro na noge, poklekne pred sveto razpelo ter moli: „0 Bog! vidim vesele ptičice, ki ne orj6 niti ne sejejo niti ženj<5, a vendar je hrani tvoja sveta roka. Vidim červa, ki se plazi po debelem prahu, a čuva ga tvoja sveta roka, da ga nibče ne po-tepta. Vse, kar živi pod rnilim nebom, vse hraniš ti, ki si oče vsem stvarem. Tudi mene ti ne pozabiš, zato ne, ker me si na svet postavil. Grem tedaj, da si poiščem dela, a ti moj Bog, blagoslovi vse, kar začiiem, ter ne daj, da bi te kedaj pozabil!" To rekši dene klobuk na glaro, vzame zv^ženj in palico v roko, ter gre veselo, kamor ga oči vodijo. Vse na svetu se izpremeni, tako je tudi Jožek bil pozneje verl mladeuič in potlej mož, ki je priduo delal ter vse svoje življenje molil Boga. Godilo se mu je dobro. Okolo njegove hiže nij bilo pusto. Vse je živelo zadovoljno in veselo. Na njegovem dvorišči konji herskajo iu razgetajo, voli in krave rukajo, peteliai pojtf, kure kakotajo, gosi gogSčejo, ovce blekefcajo in koze mekečejo. A pred hižo vesel skače nežen deček, pribodnji gospodar velike imovine. Bog je oče vseh ljudfj, Hvali ga in moli ti! Ivan T.