St. 14.
V Trstu, sabota 22. julija 187«.
Tečaj I.
„Edinost" izhaja vsako drugo in Četrto babota vsakega meseca in velja za vse leto gl. 2 kr. 40. „ . „ polu leta . 1 „ 20. . „ , Čtrt , „ — . 70.
Za oznanila, kakor tudi za »poslanice" se plat-uje zn navadne tristopne vrste:
S kr. če se tiska 1 krat 7 , „ * „ 2 krat G » » n „ 3 krat
Zu veee črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr. v tahakartiah v Trstu pri pošte, pod obokom tik Kalistruve hiše, nu Helvedere pri g. iiertolinu.
V okolici: Na Občini v loteriji, na Prost-ku pri g. Gorjupu, v Rar-koli pri g. Ani Takan in v Ba-/oviri pri Ani Tuš, vSkednji pri Kr. Sancin M. Magdaleni zg. J. .Ježu Naročnina naj se pošilja k sv. I vnnu -t. 424, pisma in dopisi vreduistvu t Škmkoli št. 84. Udjo pol. dr. „Edinost- kteri mesečino redno plačujejo, dobivajo list brezplačno nu dnin.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V edinosti mor".
VOJNA.
Duhovi Kraljevica Marka, Škender-bega, Erarka in Oruska so postali krv in meso. Plamen šviga po šitocih deželah; na puškin jek v Hrcegovini je odgovoril top v Srbiji in črnogorski sokoli so prihiteli z svoje gore. Bulgari na Balkanu so zgrabili orožje, da o9vetijo na tisoče svojih prade-dov. Od Varne do Jadre, od Save do Krete ▼tfje duh zlate svobode, oznanjevaje, da se bliža slovanska doba na južnem vshodu. Od pustih daljnih štep Kusije, do jadranskih obalov se je začela junaška krv hitreji po žilah pretakati za sveto in veliko slovansko domovino.
Viteška črnogora, kateri se je celo leto izdajstvo od židovskih dunajskih listov potikalo, zlomila je palico nad bolno turško državo, mej tem ko so v Carigradu raču-nili na njeno neutraliteto. Knez Nikola je razvil prapof vesele svobode, izdal proklamacijo svojemu narodu, priporočil se pravilnemu stvarniku in liajd v boj. U boj ! naprej! zaklical je navdušeno ves narod, ki je prisegel, da rajši pogine do zadnjega starca, do zadnje žene, do zadnjega otroka, nego da osramoti krvoločni Turek se svojo nogo sveto domovino. Ko je bojni glas iz Belega grada dospel v Crnogoro, nij se Čakalo i pitalo, kaj sultan odgovori, kaj poreko druge vlade, vsi so bili ene misli, vsi so imeli eno geslo: „svobodo ali smrt* in tako se hrabri črnogorski sokoli, na čelu jim njihov gospodar, bojujejo v Hrcegovini, in ako Bog da, kmalo se objemo z viteškimi Srbi.
V malo dneh je preteklo mnogo krvi, mnogo hrabrih Črnogorcev iu Srbov zapečatilo osveto se svojo krvjo iti poslalo mnogo Turkov Muhamedu v naročje. Vsak Slovan ve, da je sedanja vojna sveta vojna, da je zdaj napočila „Slovanska doba," ki je celo zaničevanega renegata in izdajico osupnila. „Slovanska doba" ! z veseljem te pozdravlja ves slovanski rod in tudi drugi izobraženi narodi, ki imajo v čislu svobodo.
Le v Avstriji imamo na Dunaji in na Ogerskem Turkom prijatelje, kateri so Avstriji na kvar, boje se Slovanstva in kolikor bolj se ga boje, toliko bolj se jim bliža. Od kar je vstaja buknila stala je Avstrija sicer neutralna, vendar se je bolj nagibala Turkom, ker je dovoljevala, da so v Kleku
turške ladije izkroavale vojsko, živež in strelivo, kar vse se je prenašalo osem ur hoda po našej zemlji skoz MetkoviČ na Turško; dovoljevala je tudi oboroženim turškim vojakom hoditi po istej poti, mej tem, ko do vstalcv nij bila tako prijazna. Od kar pa je bil shod dveh cesarjev, avstrijskega in ruskega v Z ako pili na češkem, zaprla je Avstrija Turku Klek, rekoč, da se če strogo neutralno vesti. Da bi ona bila to uže poprej storila, kakor smo vedno i še le zadnjič pri po roče val i, veliko bolje bi storila bila, ker bi se bila stare simpatije turških kristijanov ohranila.
V Dalmaciji, posebno v Boki gleda ljudstvo z Argovim očesom, kaj naša vlada dela, žalibog, da so se simpatije, ki jih je Avstrija v južnih deže'ah vživala, zelo olila-dile in ako se vnovič ogrejejo ali ne, to naj sodijo bogovi, učila bode nas prihod-njest. Južni Slovani dobro vedo, da se in-te res i raj o vsi drugi Slovani /a nje, da niso osamljeni, da bijo gorka srca za njih osodo. Dokaz temu so ogromne svote milodarov ranjenim in pribeglim sirotam na avstrijski, zemljo, ki jih darujejo bratje m\ oliar Sir vanstvu in slovanskej dobi. < i so t ->ju bonosni, velika slovansk	. ,
usmiljeni Bog da srečo	~.ov, ker
za pravično reč se preliva draga kri.
•žsefOG&Goes*
Dopisi.
V Hoja ni 6. julija.
Osma obletnica naše čitalnice, ki se je slavnostno izvršila, bila je tudi dobro obiskana, da so bili prostori prenapolneni. Program se je izvršil točno in taktno. G. predsednik, svetu znani Mate Zvanut, pov-darjal je v slavnostnem govora pomen čitalnice, ter z radostjo konstatiral nje delovanje. Uže 8 let je kar je bilaj rojanska čitalnica krščena s krvjo, takrat so okoličane po tržaških ulicah kruti lahoni pretepali in pobijali v jezi, ker so si umislili svoje društvo. Ce tudi čitalnica še le 8 let obstoji, vendar ima za saboj lepo zgodovino, katera ne ostane brez pomenka, kajti z rojansko čitalnico je napočila okolici nova doba, od tistega časa je nastopilo še ie narodno gibanje in narodna zavest. Prvi pred&ednik rojanske čitalnice, ki je vsled preganjanja od višjih krogov bil potisnen uže v drugo
v skrajne meje cesarstva in kateri je pravi politični mučenec, g. Zor, spomnil se je iz daljne Bukovine z brzojavnim pozdravom društva, doneli so mu iz rodoljubnih prs občinstva: Živio! stvarnik rojanske čitalnice, tnnogaja leta! Igra se je dobro igrala, kar je v rojanski čitalnici uže v navadi.
Po besedi se je preselilo občinstvo na prosto, kjer je bilo z lampijoni razsvitljeno, pevci so peli ko slavčki, govori in napitni-ce so se vršile, spominjali smo se junakov na jugu ki izvršujejo „Slovansko dobos krepkimi govori.
Skoraj sem bil pozabil rojanske procesije, ki je, kar se tiče hoda, graje vredna. Vprašali smo se, zakaj 83 drenja h dvauaj-steiui murvami po uevkretnem potu, zakaj zopet do stopnic, pod Greto? ali bi ne bito lepše, da bi bil oltar na lazaretskem zidu in bi se naravnost pod oho1*	*r"bW
je v svet pristopilo. **	m,.
da so s te^\	pnicuu ivreje"
bolj izo'	j ko - • motijo; tisti vidni
zme& Gretarjev, se ve Uh ne v.m, cr (,tuo vedno .-o neotes; u ju potreba mu je nauka pametnih. ) pt* dvanajstih murvah je .paka, oltar bi moral stati v naj primernejem kraju pri Fekondovih vratih in potem bi se čez uiostek pomikala procesija, ne pa kakor jermen na brusu.
Zagotavljam, da Bole slabo svoje vino pri vsem tem lahko proda, če tudi bi blagoslov nekoliko dalje od njega bil, tudi bi se ga slovenščina ne prijela če prav laškega ne zna.
Kedo pa v Kojanu vred uje -- vprašalo se je dalje — cerkvene obrede ? kaj neina župnik odločilne besede, da trmoglavim Gretarjem iu Rojancem dokaže, da se ta reč mora prenarediti. Gospod župnik bi se moral vendar več brigati za take stvari,
Z nado, da bode vsaj drugo leto drugače Če hodemo živi in zdravi, z Bogom.
Rojanec.
Iz tržaške okolice, 12. julija.
V mestnem zboru 0. t. m. se je obrav-uavala organizacija tudi okoliških sol. Pri sv. Ivanu se vstanovi III. razred moškega in žeuskega spola, v Kojanu pa razen III. italijanskega /ioninovega razreda, namerja-vajo vstauoviti še IV. razred z italijanskim učnim jezikom, pa med to krivično obravnavo je prišla na vrsto Kojanska prošnja
za napravo IV. razreda z učnim slov. jezikom ; italijanski pa naj bode samo predmet, in za odpravo sedanjega III. razreda, kateri je na podlogi Boninove sleparije ustanovljen, kakor je že št. 12. „Edinosti" povedala.
Naši vrli in tudi nekteri mestni pravilni poslanci so močno zagovarjali pravico našega jezika in se ustavljali šolskemu odseku, pa žalibog! da naši niso odkrili zbora sleparije Boninove, ter s tem dali zaušnico asesorju Loju, ko je prečital prvo rojansko Boninovo prošnjo za italijanski III. razred in razlagal, da so podpisani tudi tisti, ki zdaj protestujejo, na kar se je zlo opiral Dr. Luzzato in drugi udje šolskega odseka, ali ni bil tudi pravi čas, da se opravičijo podpisi, ugrabljeni v prvi prošnji Boninovi in domačega Ferlugo, ki sta ljudi sleparila, da bode učni slov. jezik, italijanski pa le predmet.
Se je čas, da se resi čast pravičnih podpisanih inož in naroda, ter da se razjasni v zboru, kako krivično in nepostavno magistratovi priverženci sleparijo in agiti-rajo zoper slovensko narodnost. Da, še je čas, ker se je omenjena prošnja po pre-dlogu g. Dr. Lozerja, podpirana od naših in mestnih poslancev, posebno gosp. viteza Vitmana, izročila šolskemu odseku v natančno pretresovanje. Zato si dovoljujemo nasvetovati, naj se rojanski značajni možaki tudi v depotaciji potrudijo do mestne in vladne šolske komisije in naj osebno priporočijo željo in pravico slovenskega ljudstva, h krati naj tudi izrazijo obžalovanje zarad Boninove sleparije.
Gotovo, da šolska komisija bode predlagala --'boru paralelno učenje obeh jezikov, pa tudi to bilo bi krivično in nasprotno deželni postavi za slovenske šole, kajti ona (postava) zahteva slovenski učni jezik. Ce velja postava za druge slovenske dežele enako mora veljati tudi za slovensko okolico
Zato pa naj se tudi omenjena deputacija izrazi, da razžaljenje, katero bi čutili lahi, ako bi jim Slovenci njih želje in pravice teptali, čutimo tudi mi temveč, če nam bo do naš materini jezik vedno zatirali.
Logično je tudi, da otroci, prestopivsi iz slovenskih na enkrat v italijanske šole, ne morejo se naučiti dobro nobenega predmeta v italijanskem jeziku, in potem se prigodi, da ne znajo ni enega, ni druzega jezika dobro.
Kaj bi rekel g. Bonin, ako bi se poslal naravnost v čisto francosko ali angleško šolo študirat, katerih jezika niti besede ne umeje, gotovo bi odgovoril : da mora poprej iti v šole, v katerih sta omenjena jezika le predmet, potem pa lehko naprej.
G. Bonin, enako je z našimi otročiči, zato pa tirjamo in bomo vedno tirjali materini jezik, za učni in italijanski za predmet po vseh šolah v naši slovenski okolici.
G. Bonin, ozbiljno Vas opominjamo; bodite bolj miroljubni in pravični, kakor nekdanji apostolat katoliške vere, morali bi dobro vedeti, da sleparija, zapeljivost in re-negastvo pelje človeka v moralno in mater-
jalno škodo, zato se spreobrnite v Svojo čast in korist, ter v veselje naroda in pridete zopet v naročje majke Slave, potem Vam odpustita Bog in narod.
Več domoljubnih okoličanov.
V Gradci, 14, julija.
18. pret. meseca smo se zbrali tukajšnji Slovani ▼ protestantskej cerkvi, kjer je bila božja služba Palackemu v spomin. Bili so zastopani vsi rodovi i vsi stanovi, pretestantje, katoliki i pravoslavni, tako da nas je do mala bila vsa cerkev polna. V primernem govora je župnik poveliČaval zasluge Palackega, kot učenjaka in politika. Pred i po govoru sta s« pela dva izvrstna zbora, en češki i en slovenski. Pevcev je bilo 10 od akad. pevskega društva i 10 od gledišča. Peli so kakor zvonovi. Tako izborno petje se malokdaj čuje. Po cerkvenem opravilu smo se zbrali v gostilni pri „Griin-Angerji." Tamo se je govorilo o Pa-lackem, o srbsko-turškej vojni. (Memo grede omenjam, da je uže pred enim mesecem več od polovice tukajšnjih srbskih dijakov odšlo na bojišče.) Z navdušenimi govori se je vrstilo lepo ubrano petje. Pri tem shodu se je sprožila tudi misel o vseslovanskein, ne specifično dijaškem pevskem društvu, kteremu bi mogel pristopiti vsakdo brez stanovskega razločka. Misel je bila navdušenjem sprejeta i precejšno število Slovanov, pri graških dveh glediščih angažiranih, nam je uže obljubilo svojo pomoč. Ker vam je o tem snujočem se društvu bolj obširno poročal uže nek drug dopisnik iz Gradca, povedam samo še, kako so se opekli — štirsko — nemški pevci, uže drugič to leto. Ker jim nij bilo dovoljeno Varaždince dražiti nemško kultoro i nemškim petjem, napovedali so v Celji svoj „sangerbundesfest," misleč, da se tamo za Varaždin odškodujejo. Odbori so bili uže izvoljeni, v Gradci i v Ce-lji, vaje 60 uže pričele se, pisarili so uže na vse kraje — kar dojde vest, kakor strela iz jasnega, da tudi v Celji ne bo nič. „Zakaj ne? zakaj ne?" tako so popraševali se. Eden je rekel: „Slovenci žugajo," drugi: „Policija brani," odkritosrčni i hudobni ljudje trdijo: „Celjski odbor denarja nema;" Celjani sami, ki bi imeli to čast drago plačati, pa modro pravijo: „Srbsko-turška vojna je kriva." Ti presneti Srbi! Menda tako streljajo tam doli v beli Turčiji, da se celo v Celje sliši; to se ve, da bi svet potem neiuski „sangerbtmderfest" preslišal. Milovanja vredni so. Tako je šlo po vodi spoclnještirskim nemškutarjem pevsko i pivsko veselje v Celji j zato so si pa napravili drugo na Ptujem: izvolili so si namreč gla-sovitega Ofenheima, posestnika gradu Tur-nišče, za okrajnega zastopnika velikoposc-stnikov. „Tagespost" jih je posvarila, da so tega moža prezgodaj postavili na tako častno mesto, ker je njegovo ravnatelj stvo pri lvovsko-černoviškej železnici še preveč v živem spominu. Ali ptujski nemškutarji pravijo: Ofenheim je liberalec, mi smo liberalci, zakaj bi neki tudi voliti ne smeli li-
beralno? I prav imajo. S tein so dokazali, da je ves njihov liberalizem gola sleparija.
Č.
Iz Ljubljane 18. julija.
Bilo je leta 1873 — (meseca i dne se točno ne spominja več naš prijatelji; ko so bili sklenoli v Trstu i njegovej okolici bivajoči Slovenci poslati zaupnico slovenskemu „očetu," naj značajnejšemu narodnjaku — Dr. Lavriču; podpise so nabirali nekateri prav marljivo, tekali so i potili se po okolici i po mestu od narodnjaka do poštenjaka — da so s tem ponudili priložnost domoljubom našim vsaj s podpisom svojim dokazati, da imajo srce na pravem mestu, da jim slovansko srce vtripa za slovansko stvar, za narod, da spoštujejo one može, koji se trudijo v prid domovini, v blagostan i napredek njen ; ako jim nij drugače mogoče dokazati visoko spoštovanje do tacih narodnih velemož, podpisujejo se na zaupnice i pričajo z imenom svojim vlastno roko zapisanim, kako čislajo vzore narodo — i človekoljubja, čiste neomadeževane značaje!
Marsikedo je tedaj nabiral podpise zaupnici Lavričevej, da se je bilo v kratkem združilo lepo število imen, skoro iz-ključljivo samih inteligentnih izobraženih Slovencev: trgovcev, uradnikov državnih i zasobnih, dijakov, duhovnikov, zasobnikov i dr. Da bi tudi v zbirališči slovanskem, v čitalnici tržaškej, dali priložnost podpisati se onim gospodom, koji nij so še bili zabilježeni, ponudil se je bil neki jiaš prijatelj, prostovoljno nabirati podpise, izprosil si je bil dotično podpisovaino polo i — hajd' v čitalnico !
A koga najde tamo ? — Gospoda G. Verdeljskega! — Bolj bi se ne bil vzrado-stil — pravil nam je naš prijatelj tedaj — da bi bil našel samega Lavriča! „Pisateljevo" ime velja za deset druzih! Malo je manjkalo, da nij zaupil na vse grlo po izgledu znanega učenjaka starega veka : heureka, heureka! da inu nij kisel i resen obraz sedečega gospoda zagrenil prezgodnjega veselja!
Po dostojnem poklonu — vse natanko nam je pripovedoval tedaj naš prijatelj — predloži ponižno gospodu polo; bez besedice vzame visoki gospod z desnico predloženo mu polo, v levej roci pa obdrži časnik; gospod čita, a precej iz začetka zapazi naš prijatelj, da se gospodu čelo nekako temni i grbanči, njegov resen obraz postaja vedno še bolj resen, skoro strašen: prijatelj naš je spoznal iz vseh znamenij, da nij prav zadel; a sedaj je bilo uže prepozno obžalovati storjeni korak; kesal se je, da ga je neka skrivna moč tako gnala v središče slovansko, i rad bi se bil izgubil i izginol izpred oči strogemu gospodu „pisatelju," kakor „katra« — a prepozno je bilo !
Strogi gospod „pisatelj" nij bil še vse zaupnice prečital, da zaluči nedolžni papir z vso močjo po mizi; oči so mu bliskale i lesketale se kakor dve žareči iskri; z vso strastjo, kar si jo je bil v teku živenja svo-
jega nabral, prične nekako tako-le upiti i razsajati po čitalnici:
„Da Vas nij sram, podpise nabirati zaupnici tacemu „norcu* ! —- Zaupnico, ba, ha, zaupnico!? — Nezaupnico morali bi mu poslati, potem se podpišem, drugače nikakor ! — Norec je norec! — Kaj so to narodnjaki i domoljubi ? — Eh, ga poznam ga, še iz Gradca ga poznam, ko sva bila skupaj na vseučilišči, kak je bil; še slovenščine nij znal takrat (Vi slovenski „pisatelj" je pa še dandenes ne znate; pa oprostite velikodušno, prosim Vas, nedoljžnej objektivnej opombici), zdaj mu pa kadite, temu norcu, temu kričaču, temu l ... I Mari mu je bilo tedaj v Gradci za slovenski narod, za slovenščino ; še vedel nij, kaj je to ! Zdaj ga pa molite, kakor slovenskega boga, i spoštujete i kadite mu kakor prvemu narodnjaku, ko je po taborjih upil i kričal!
Eh, vem, kak narodnjak je Lavrič! Poslal sem mu bil nekaj svojih knjig s prošnjo, naj je speča i poproda pri znancih i prijateljih ; a kaj mislite, kaj je storil ? — Še odgovoril nij! Kakor da bi moje knjige i moji spisi ne bili toliko vredni, da bi je neki „očea ha, ha, „oče" Lavrič priporočal i po priložnosti prodal! — Kaj to so domoljubi, to so narodnjaki ? — Jaz bi mu uže dal zaupnico, jaz! — Norcu, bezbožniku ! — Ta da bi vladal nam Slovencem, kakor da bi pomanjkovalo dobrih (tacih kakor ste Vi) pisateljev i dobrih kristijanov ! — Sram Vas bodi, tacemu norcu pošiljati zau-prico! — Bog nas varuj tacih domoljubov! On le dela tako, a misli vse drugo; saj ga poznam! — Kričač je, norec je! — Sram ga bodi i tudi Vas ž njim!"
Tiho pobere naš prijatelj „šila i kopita," ne da bi se bil poprej zahvalil gosp. Verdeljskemu za lepo, skoro pol ure trajajočo „pridigo.«*
Veliko se je spreminolo od onega časa, neizmerno veliko: koliko se jih je uže rodilo — kedo jih prešteje? — koliko jih je pomerlo, — kedo jim ve števila?
Mej umerle štejemo denes žalibože, tudi „norca« „kričava* „/...* dr. Lavriča! — Po smrti njegovej vstanovil se je bil odbor na Goriškem, vstauovili so se bili pododbori drugod. Kakor svedočijo izkazi skoro v vsacem listu tednika „Soče/ nabralo se je uže veliko, kar priča, kako priljubljen je bil ranjki 9norecu pri izobraženih Slovencih, bo skoro izkljuČljivo samo od tacih staka se denar pri dotičnem odboru za spominek; kedor ga nij spoštoval i ljubil še živečega, ta gotovo ne da „bora" za-nj po smrti njegovej ! — A motiš se jako, ako tako misliš, dragi mi čitatelj ! Oni „pisatelj," koji mu je dokladal tako „lepe," tako „poetične" priimke ili „epiteton ornans-e" — poslal je sedaj 10 fl. za spominek — „norca" dr. Lavriča! Čudo, vendar istina!
Skoro bi mislil človek, da se hoče s tem denaijem prikupiti goriškim Slovencem, ko ga je „Strupena kača" tako pičila
v zdravo meso, da išče zdravila krvavečej rani drugod!
A. Z.
-^dOOMC^--
Politični pregled.
Shod avstrijskega in ruskega cesarja v Zakopih je velevažen glede avstrijske zunanje politike, ker v tem shodu sta se oba vladaija porazumela, da prepustita Turka svojej osodi. Zato je Avstrija, naj je minister zunanjih zadev, grof Andraši, hotel ali ne hotel, morala zapreti Turkom Klek, da zdaj ne bodo mqgli več vojske in streliva v Hercegovino pošiljati.
To je vstašem i črnigori jako na dobro, ker so za hrbtom varni in tako morejo vso svojo vojsko poslati v zgornjo Hercegovino, proti Albaniji in v Bosno. — Druga važna stvar je ta, da je naš cesar sklical v posvet nekatere veljavne možake, mej njimi tudi nadvojvoda Albrehta, ki so se pomenkovali o politiki. Ker so vsi sklicani zato, naj se Avstrija oklene Rusije, tedaj nij dvombe, da se zunanja naša politika zasuče tako, kakor je prav in koristno, i naj Madjari še tako kličejo na pomoč svojega Boga.
Vojna na Turškem budi zdaj pozornost vse Evrope. Serbi so na štirih krajih prestopili meje ter Turkom dajo uže dosti opravka. Več turških obmejnih trdnjavic so uže vzeli i vsa znamenja kažejo, da bodo kmalo hudi in odločilni boji, skoro gotovo Srbom ugodni.
Tudi Ornogorci hrabro napredujejo. V Podgorici so jako natepli turško vojsko, črnogorski knez je vzel uže mnogo mest in trdnjav v Hercegovini ter stoji zdaj z svojo vojsko pred glavnim mestom Mostarom. Ko vzame to mesto, napoti se v Bosno proti Sarajevu, da se združi z srbsko vojsko i tako odreže Hercegovino i velik del Bosne od Turčije.
Vstaši so Turkom vzeli Klek ; v Bul-gariji je vstaja uže splošna, Rumunija zahteva od Turčije donavsko ustje ter se obo-rožuje, na otoku Kreti hudo vre, grška vlada tudi oborožuje zoper Turke. Tako se bliža zadnji dan Turčiji, da zašije na njenih razvalinah slovanske dobe vesela zarja.
Domače stvari.
Konfiskacija. Na največ listov zadnjega našega lista «e je naročila» — policija, ker ga je konfiscirala. List je izšel v petek opoludne, konfiskacija pa se je zau-kazala še le 24 ur pozneje, ko so naročniki liste uže v rokah imeli. Se zdaj se nam nij oznanilo, ob čem se je policija spotikala i mi si zastonj glavo lomimo, kaj tako spo-tikljivega je bilo v „Edinosti"; enako so pisali tudi drugi časniki, da nič zaplenlji-vega nijso našli v njej. Treba bode, da se zoper to konfiskacijo pritožimo na višje mesto.
Kakor je vsaka prva stvar kaj posebnega, tako je bila tudi konfiskacija „Edinosti." Urednik se je moral voziti s policijskim komisarjem v fiakerjn, spredaj pri kočijažu je sedel policaj in hajd na pošto konstatirat, da se je list v resnici oddal.
V nedeljo pa je šla od ust do ust čudna novica, da so urednika zaprli in še so kmetje ki verujejo, da sedi v ječi. Ni se čuditi, da se je list konfisciral, ako pomislimo, da ni v Trstu pri policiji niti enega uradnika, ki bi zmožen bil slovenskega jezika, pač bi se dobil kedo, ki zna kranjsko špraho. Po tabakarnah po Trstu in okolici je pobrala policija vse iztiske. To je prvi slovenski list, ki se je v Trstu konfisciral. čutimo, da imamo dobrega prijatelja, ki naš list tako ceni, kakor vino, če mu ga prinese okoličan na mizo — brez plačila. • *
*
Veliko kokodakanja, malo jajc.
Ubogi šolski odsek! koliko se je mamil, da je skupaj spravil nad šestdeset paragrafov, po katerih naj bi se bile tržaške šole na novo vredile! S kakim ponosom je potem svojo velikansko delo slavnemu zboru predlagal ! Ali revež spekel se je: mislil je, da se vse gladko sprejme in da le kak oko-lišk zastopnik bo z glavo majal, pa videl je, da je veliko njih skočilo nad novoskle-pljeno dete hote ga zadušiti. Prvi paragraf je pojedel skoro celo sejo, nazadnje je vendar srečno prodrl: na osem let 80 bili vsi otroci v mestu in v okolici obsojeni! Naslednjim paragrafom se je že bolje godilo, šolskemu odseku je srce veselja igralo — kaj pride na vrsto strašansk paragraf: izjemni stan v Rojanu ! No, tržaški otroci niso protestovali zoper osemletno obsodbo, ali Rojanci, to so drugi ptiči; brž ko so izvohali kaj zanje pripravlja skrbni odsek skrbnega mestnega svetovalstva, sklenili so: ne boš Jaka! ter poslali omenjenemu in nikdar zadosti hvaljenemu skrbnemu sveto-valstvu protest zoper izjemni stan. Šolski odsek, zdaj tebi gorje! Težkega srca je gospod poročevalec bral neljubo jim pismo, s težjim srcem še so ga udje slavnega šolskega odseka in njim enako misleči gospodje svetovalci poslušali, z najtežjim srcem pa so morali požirati grenki pelin, ki je potem bruhal iz ust zastopnikov okolice in nekaterih pravičnih meščanov. In pa tisti presneti gospod poročevalec je še kakor na-vlašč, da da smrtni udarec nežnhn srcem skrbnih mestnih očetov napredne stranke* povdaril, da rojansko šolo obiskuje le ena petinka Lahov in štiri petinke Slovencev ! Kaj je tisti gospod na ušesih sedel, ko se mu je od neke strani šepetalo: pst!? Vže je nevarnost, da se odseku najljubši paragraf odvrže, vže se slavnemu odseku hlače tresejo, pa ne — dete se mu vrne celo nazaj, naj ga še enkrat p revije in ga potem spet pokaže, je-li vredno stopiti v življenje ali ne ?
Vsi smo željno čakali, kaj bo, kaj ne bo, ugibali smo sem ter tje, ali nič nismo uganili, človeška sodba je nekaj, odsekova sodba je tudi nekaj, pa vse kaj druzega.
Mi smo mislili, da slavni odsek bo svoj ljubi paragraf ali spet v njegovej celoti podal, ali celo izpustil — druzega si nismo mogli misliti. Ali slavni odsek si je reč mislil tako-le: Da je nagajivi zhor nam naš najljubši paragraf dal nazaj, naj ga še enkrat dobro pregledamo, to je nam razžaljen) e ; zato se nič več ž njim ne pečajmo! Ker se je nam reč zmedla, ali kakor bi rekel Kraševec: skaiendrata, zato se tudi mi skujajmo. In skujali so se ter v nasled-njej seji predlagali, naj se vsa vredba ali reorganizacija šol za zdaj odloži, kar je pre-modri zbor tudi res sprejel. Koliko dima! kje pa je pečenka ?
Ni je; ali bolje rečeno : za okolico je ni, ker mestu so je vže dali lep kos, okolici pa — lepe besede! Ali da naravnost govorimo in da nas vsak kmet lehko razume: v mestu so razrede na nekaterih šolah pomnožili, v okolici pa čisto nič ne; le obljubili so, da se z novitn šolskim letom tudi za šole v okolici kaj poskrbi! Z drugimi besedami se to pravi: ker vi okoličani nečete imeti v Kojanu laške šole za slovenske otroke, zato pa vam ne damo ni tiste ni drugih ! E, so zreli tički naši lalioni, veste ! Vresničil se je toraj pri tej obravnavi pregovor, ki stoji na čelu temu sostavku: Veliko kokodakanja, malo jajc; mi bi Ic še dostavili: in še teh malo sam o za Lahe!
»fiSHSft* ■ ■
Razne stvari.
' Engleški vojaki uskočili. Kakor tamošnji listi poročajo, dobil je nek polk na Irskem povelje za odhod pripravljen biti; vojaki niso znali, da pojdejo v Indijo, mislili so, da jih bodo peljali na Turško ; ker pa je ljudstvo sploh Turkom sovražno, ubegnilo je stotina vojakov po noči i niso jih še dobili.
* *
*
Srčnost in hrabrost južne Slovauke. „Istok" je priobčil ta le hrabri čin južno-slovauske žene: V vasi Lovce v Bosni je živela mlada vdova, ko so grosfeviti turški bašibožuki (turški brambovci) v vas pri-grmeli, da bi ropali. Mlada vdova se je v svoji hiši dobro vtrdila, vrata in druge vliode dobro zastavila z drvami in orodjem. Drhal divjih Turkov hoče po vsej sili naskočiti nje hišo, ona začne streljnti in ubije 6 Turkov ; ko vidi, da jo jo sčasoma vendar dobe, zažge hišo sama in tudi v ognji pogine rajši, nego da krvoločnim trinogom v strašne roke pade.
* * *
Železna volja pobeglih ustašev.
Ko je pred malo časa pobegnilo iz otoka Kurcol 90 zaprtih vstašev, če tudi so bili straženi, imeli so na meji veliko sitnost. Ko so uže na Ilrcegovinsko mejo dospeli in hoteli prelaziti v najpustejšem kraji, prebli-ža se močna vojaška straža, ustaši večji del krepki junaki, ali od zapora in slabe hrane na otoku zelo oslabljeni, skrili so se na visečo steno nad propadom in se v smrtni nevarnosti držali od mraka do zore po mačje
nad brezdnom. Vojaci so mej tem vse preiskali, ničesa ne našli, da so ustaši na steno splezali, to se jim je zdelo nemogoče, govorili so: sam vrag vć, kako so zginili. Ko so v jutro sinovi ogerske puste odšli, odrinili so i oni na prosta tla v boj za svobodo.
• • *
Pošta v steklenici (flaši). Te dni so
dobil i na morskem obrežji steklenico v llfracombe, z žalostnim poročilom: ladija „A rman da" je popolnem zgubljena in vsa zlomljena. Za Boga, pomagajte nam ! Mi smo zdaj proti zahodu predgorja Carmorant. O Bog, reši nas ! 500 lir sterlin tistemu, ki nas najde,. Kapetan Bawes.
Izvanredni občni zbor bauke „Slovenije,* ki se ima vsled sklepa IV. občnega zbora od G. junija t. 1. sklicati, bo »7. avgusta t. L popoldne ob 4. uri v čitalnični dvorani.
Program:
1. Povikšanje glavnice z novim dopla-čevanjem na akcije (5. točka IV. občnega zbora).
Vr zadnjem občnein zboru izvoljeni zaupni možje : gg. Ivan Vilhar, Drag Žagar in Jožef Jeric so 17. junija t. 1. upravnemu svetu pismeno naznanili to-le: „Na podlagi preiskovanja bankiucga stanja prosimo vas za prihodnji občni zbor te-le predloge sprejeti v program :
I. Popolno doplačanje na 2337 nkcij, t. j. 90 gld. na vsako akcijo ; even-tuelno
II.	predlog, da se zavarovalnica proda, ali stopi s kako drugo banko, ali pa da se likvidira;
III.	predlog: volitev odseka, ki bo imel izvršiti v II. predlogu naštete nasvete.*
2. Pritrjenje v občnem zboru od 31. maja p. I. sklenjeni premembi § 73, pravil o poravnanji pravnih prepirov med banko in zavarovanci po poljubni sodniji (Schieds-gericht).
Delničarji, ki se žele občnega zbora vdeležiti in glasovati, naj svoje delnice v smislu § 24 pravil pri glavni blagajnici banke „Slovenije* v Ljubljani proti potrjil-nim in pooblastilnim listom vlože do 28 julija 1876. Delničarjem pa, katerih delnice so še od zadnjega zbora vložene pri blagajnici, se bodo pooblastilni list za prihodnji izvanredni občni zbor takoj poslali.
V Ljubljani 28. junija 1876.
Od upravnega odbora banke „Slovenije."
Dobra domača kapljica!
Kdor hoče dobre vinske kapljice pokti-siti, naj se potrudi k nama v Rojan ; nastavili smo svoj pridelek doma pri Primožičih.
Brata Primožiča.
450,000 mark
je glavni dobitek od vlade brunšviske garantiranoga denarnega sreč-kanja, pri katerem se morajo v malo mesecih določiti ti-le dobitki:
M.
1	a	300000	M.
1	rt	150000	rt
1	rt	80000	rt
1	n	60000	M
2	n	40000	
1	r	36000	f)
6	H	30000	rt
1	T>	24000	g)
1	n	20000	rt
1	*»	18000	n
11	rt	15000	n
2	»j	12000	n
17	n	10000	n
Skupaj:			
1	a	8000
3	n	6000
27	rt	5000
42	D	4000
255	M	3000
5	»	2000
12	n	1500
1	n	1400
400	n	1200
23	n	1000
648	»	600
1000	»	300
in 41,037 dobitkov z 240,200 itd. mark
8,696,000 inark.
Prvo srečkatije bode 20. in 21. julija t. m.
Preglede pošiljamo na pregled brez plačila, da se vsak lahko prepriča, da je to srečkanje pošteno.
Velja V« izvirna srečka 16 mark, ali 8 gl. 80 kr. av. v.; % — 8 mark, ali 4 gld. 40 kr. av. v. — '/< —4 marke, ali 2 gld. 20 kr. av. v v.
Naročila od zunaj se vgotovljajo proti poslatvi zneska, ali poštnega povzetja, brez odloga, zamolčHivo in zvesto, tndi se razpošlje uredska listina dobitkov precej po določbi.
Pozvedbe o našej firmi, ki uže veliko let dela, lahko se dobivajo pri vsakem bankirju ali trgovču. Obrača naj se vsak na podpisane, katerim je vodstvo prodajo teh srečk zaupalo.
Bratje Lilienfeld,
Bankno in državnih papirjev upravstvo
v HAMBURGU.
Lastnik izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llovda.