C. K. postil
Hedostavljene številke je poslati administraciji „Eisenbahner“, Dunaj V. Zentagasse 5.
štev. 2.
■	-	N
V Trsto, v soboto 15. januvarja 1910.
leto III.
POT RH SVOBODI!
iTmiiuiiiiiiiiiiiirm
IllllllllllllirilllllinillUlllliiiniliimiii
ŽELEZNIČAR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVL1EHCEV
Uredništvo se nahaja v Trstu ulica Boschetto, 5 - Telefon 1570.
Uprnvnlštvo Dunaj V. Zentagasse 5.
Izhaja v Trstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina za celo leto 9.40 K. za pol leta 4.70 K.
Pozamezna štev. 18 vin.
Kdo ie socijalni demokrat?
Železničarji, sodrugi! Dvajset let je minulo, kar so si vstanovili avstrijski socijani demokratje v Hainfeldu svojo organizacijo. Proletarijat je stopil na pozorišče kot politična stranka. Vprašanje: kaj je so-cijaini demokrat? je provzročilo pred tem zgodovinskim nastopom, najrazličnejših odgovorov. V najboljšem slučaju se je smatralo socijalnega demokrata fantastom, ki zida gradove v oblakih. Mogotci v državi, to so podjetniki, so pa označevali socijalne demokrate kot nevarne ljudi; govorili in pisali so o njih kakor o ljudeh, ki propagirajo umor iii uboj, vstajo in revolucije, ki pa pri vsem tem ne mislijo druzega, nego na tatvino in rop. Vzlic temu čednemu iz sovraž-tva in strahu izvirajočemu početju, se je snovala v Hainfeldu avstrijska socijalna demokracija, sprejela strankarski program, in jasno povedala, kaj misli o današnji državi, kakošne zahteve ima do iste in kaj misli na nje mesto postaviti.
Socijalni demokrat je tudi še danes, — dvajset let po Hainfeld-skem kongresu — bitje, katerega njegova okolica ne pozna, bitje, katero se policijsko zasleduje in ki vzlic gmotne škode, edino le po tem stremi, rešiti človeštvo izpod jarma kapitalistične sužnosti.
Dvoje desetletij boja, ki smo ga bili pod najtežavnejšimi pogoji, ko se nas je sovražilo in preganjalo po mogotcih družbe v državi, brezmejna požrtovalnost. nesebičnost in brez-primerna hrabrost, so napravile iz male pešcice zaničevanih socijalnih demokratov, mogočno bojujočo armado proletarljata vseh avstrijskih narodnosti.
Politične predpravice bogatinov, s kii-terimi so vladali narode, so uničene. Danes sede socijalni demokratje v občinskih za-stopih, v deželnih zborih in državnem zboru, v slednjem v lepem številu 88 mož. Močne strokovne organizacije omogočujejo delavstvu vpliv na delavne in plačilne razmere in za nakupovanje potrebščin so organizacije konzumentov odločilnega pomena. Ni ga sploh vprašanja, kjer socijalna demokracija ne bi imela odločevati.
Vprašanje, kaj je socijana demokracija, in fantastični odgovori nato vprašanje v nekdanjih časih, so izginili. Nekdanja mujenja o socijalni demokraciji bi danes vzbudila le posmeh, kajti nje delovanje v javnem življenju dokazuje, kaj zahteva, po čem stremi. Drugače je pa tudi danes še z odgovorom na vprašanje:	Kdo je socijalni
demokrat? Socijalnim demokratom se rado smatra vsakega, kdor je s svojo usodo nezadovoljen in dostikrat žugajo ljudje, ki so s svojo usodo nezadovoljni, da postanejo socijalni demokratje, ne da bi razmišljali o stvari. »Še danes se smatra nezadovoljneža in socijalnega demokrata za eno in isto bitje.
»Splošno je znano, da o popolni zadovoljnosti v naši družbi ni mogoče govoriti. Vemo, da splošne zadovoljnosti ni nikjer, da je vse nezadovoljno in vendar se ti pojmi zamenjavajo. To napačno mnjenje je žalibog še splošno mnjenje velikega dela delavstva, da so namreč socijalni demokratje, ne da bi poznali so ijalizem, ne da bi čitali socijalno časopisje in ne da bi bili kot socijalni demokratje organizirani. Ker pri volitvah, iz razrednega čuta, volijo socijalno-demokra-tične kandidate, ker obiskujejo socijalno-demokratične shode, se smatrajo socijalnim demokratom, ne da bi bili prepričani, raz-rednozavedni socijalni demokratje.
Kdo je socijalni demokrat v pravem pomenu besede ? Mož, ki ne poseča socijal-nodemokratičnih, temveč shodov drugih strank, ki ne glasuje za socijalno demokratične, temveč za kandidate meščanskih strank, ta seveda ne more biti socijalni demokrat. Vendar pa tudi, posečanje socijalno demokratičnih shodov, glasovanje za socijalno demokratične kandidate, članstvo pri strokovni organizaciji ali članstvo pri organizaciji konzumentov, še dolgo ni to, kar se zahteva od socijalnega demokrata. »Socijalni demokrat, v pravem pomenu besede, mora poznati nauke znanstvenega socijalizma, on mora biti prepričan, da je delavstvo skala, na kateri se bo vzdigala bodočnost človeštva, vedeti mora, da je rešitev delavskega razreda mogoča le z delavskim razredom samim, da mora biti delavstvo organizirano ravno tako kakor kapitalizem, namreč mednarodno. Socijalni demokrat mora biti prijatelj in svetovalec svojih tovarišev, pred vsem pa bojevnik. Da pa vse to more biti, mora poznati socijalno demokratk no literaturo, čitati mora socijalno demokratično časopisje in ne ravno v zadnji vrsti:
Kdor hoče biti socijalni demokrat, mora biti včlanjen pri svoji strankarski organizaciji.
Železničarji, sodrugi! Lepo število so-cijalno-demokratičnih glasov je bilo oddanih leta 1907 pri državnozborskih volitvah; čez pol milijona. Tudi »Slovenci smo storili svojo dolžnost, primerno razmeram in vendar do danes nimamo politične organizacije, ka koršna bi morala biti. Na zadnjem strankarskem zboru smo sklenili, da smatramo le onega za pristaša stranke, ki tudi plačuje strankarski davek. In kako je pri nas ? Kdo se briga za sklepe strankinega zbora? Ravno mi železničarji najbolj občutimo pomanjkljivost politične moči, kajti če bi bila ta močnejša potem bi izostalo marsikaj, kar nam danes provzroča vednih skrbi in napornega dela.
Železničarji, sodrugi! Vi ste bili na jugu pijonirji socijalističnega gibanja. Vaša naloga je tudi še naprej, in to vsled nerazvite industrije, da ostanete na prvem mestu.
Pridružite se sami, vspodbujajte druge in skupno z njimi snujte politične organizacije, katerih najzvestejši pristaši morate biti, če hočete, da se vam in vašim otrokom zasi-gura bodočnost. Delavski tisk, strokovna, politična in gospodarska organizacija, so sredstva, ki vas bodo rešila iz suženjskih spon kapitalizma in ki iz vas napravijo poštene socijalne demokrate v smislu Hainfeld-skega programa.
nove naloge strokovnih or* ganizacij.
Sodrug Adolf Braun propagira v mesečniku »Der Kampf« nov plačilni sestav na podlagi korporativne delavne pogodbe. Pred vsem povdarja, da je bil bivši plačilni sestav po naturalijah, vsaj v tem oziru za delavce povoljen, ker mu ni bilo treba skrbeti za živež; seveda pravi, da bi bil tak sistem v našem družabnem življenju nemogoč. Če so se od časa do časa podraževala živila vsled slabe letine, vojne itd., je trpel škodo podjetnik. Danes, ko vlada denarni plačilni sistem, je delavec oni, ki mora plačevati po slabih letinah, vojnah, ali pa umetno provzročeno draginjo živil. Zaradi tega je tarif za cene živilom tudi velikokrat; brezpomemben. Stalna plača naj bi jamčila nekak minimum vzdrževanja. Če se pa v času, za katerega je bil tarif dogovorjen, vsled gospodarskih razmer cene živil zvišajo, zajamčeni tarif ne odgovarja več faktičnim potrebam vzdrževanja.
Kupovalna moč plače se preobrne v škodo delavca. Sodrug Braun je z ozirom na to dejstvo mnjenja, da bi se pri sklepanju pogodb o tarifih moralo na to ozirati. S tem se daje strokovnim organizacijam novo nalogo, ki spada v njih delokrog. Pustimo toraj govoriti pisatelja samega. On pravi:
»Strokovne organizacije imajo po vsem svojem razvoju nalogo, boriti se za skrajšanje delavnega časa in za povišanje denarnih plač. Niso pa v stanu, ali vsaj do sedaj se to ni pokazalo, delavcu jamčiti, da mu povišanje denarne plače zagotovi tudi zboljšanje njegovega obstanka. Skoro po-vsodi lahko opažamo, da so plače delavcev, s pomočjo strokovne organizacije, v markah in pfenigih, v frankih in santimih, v kronah in vinarjih, naraščale; velikokrat pa tudi z grozo opažamo, da se za povišano število mark in pfenigov, kron in vinarjev, dobi sedaj manj živil, nego se jih je dobilo, takrat ko je bila plača manjša: Povišane denarne, plače in vendar poslabšani življenski pogoji, to je opazovanja vreden zaključek gospodarskega položaja delavstva pred nekaj leti in danes. Ta primera se dokazuje od dne do dne markantnejša. Povišane plače ne obva-
ruj e,j o delavca, da mora vedno skromnejše živeti, da se vedno težje vzdržuje. Strokovne organizacije toraj prihajajo do spoznanja, da je ves njih trud, zjednačiti plače s po-draževanjem živil, za daljšo dobo brezpomemben. Povišanja denarnih pja^ ni mogoče tako hitro doseči, kakor se podražujejo živ-Ijenske potrebščine, ki so v }’okah agi^rc^v. Ti imajo v državni gospodarski politiki odločilno pomoč. Zato prbvzroča agrarna politika v naših strokovnih organizacijah vznemirjenje. Pomembne bi bile teškoče za političen in strokovni boj delavstva, ki naj bi omogočile otežkočerio vzdrževanje; to bi bil pa le mali del naše politike sedanjosti ker je povzdiga delavskega razreda ena najnujnejših in najpotrebnejših nalog socialističnega gibanja, in ne na zadnjem mestu pri strokovnih organizacijah.
Da se tudi naprej vzdrži denarna plača, je pri sedanjem razvoju narodnega gospodarstva in socijalnih odnašaj ih neobhodno potrebno.
Od volje delavcev popolnoma neodvisen riziko naraščajočih cen, to se pravi, zgubo vsled manj vredne kupne moči njegovega denarnega zaslužka, naj v bodoče nosijo podjetniki. Čeprav je to navidezno neizvedljivo, v resnici vendar ni nemogoče. Treba bo zboljšati detajlno trgovsko statistiko za skupnost; strokovne organizacije boio morale v gospodarski statistiki intenzivnejše poslovati in razsodišča med podjetniki in delavci se - bodo morala uvesti kar se je sploh že pri več tarifih vpoštevalo.
Samo na enem primeru naj nam bo dovoljeno dokazati, kako si mi predstavljamo zvezo med ugodnostmi plač v natu-ralijali z nadaljnim obstojem denarne plače.
V vžitninskodavčnem okraju Dunaj združeni okraji bi sklenili 1. junija 1910 tarifno pogodbo, za tri leta in sicer za delavce jedne določene stroke. V sprejeti tarifni pogodbi bi bila minimalna plača 30 kron na teden, ki bi vsako sledečo leto dorastla za 1 krono 20 vin. Ta plača bi se delila v dva dela in sicer v stalen del z 10 kronami in v spreminjajoči se del, ki bi početkom znašal 20 kron.
Pri tem bi se računalo tako, da se bodo za časa veljave tarifne pogodbe podražile, samo nekatere potrebščine dočim bi se uvaževalo, da bodo razlike cen za dve tretjine potrebščin, ki jih potrebuje delavec za življenje, skoro gotovo znatno menjale.
Brzovlak.
Med grmovjem blesketajočim v čarobni jutranji rosi je ležal Jean Bastien. Bilo je na strmem nasipu, ki je delil deročo Ar-mancono od železniškega tira.
Jutranja zarja se je že pokazovala za oddaljenimi vrhovi in bledordeč blišč je prodiral megle Chenay-a in Danemoine, med tem ko so na zapadli na kolodvoru v Tonnere ugašale električne žarnice.
Jean Bastien 'se je povspel na roke, stegnil svoj vrat in poslušal. Početkom je slišal samo šumenje vode, ki se je poleg njega stekala in hitela proti reki. Zvonček v cerkvici vasice Verinnes je zapel Ave Marijo. Kakor odmev seje slišalo iz Julav-a nazaj in nekoliko trenotkov se je v zraku slišalo le svečano zvonjenje zvonov, ki je v prijetnih glasovih motilo jutranji mir. Nastala je zopet tihota. Naenkrat se začuje od Laroche sem gromenie in pred očmi Jeana je izginil, v paro in dim zavit, osobni vlak. Nehote seje Jean sključil in za trenotek ga je pokrilo v grmovje.
»To je vlak št. 133«; je dejal sam sebi, »ta ostane v postaji Tonnere. Za njim pride tovorni vlak in za tem brzovlak!« Oči so se mu zasvetile in prsti so se mu krčevito oklenili angleškega ključa, ki je ležal skrit v travi.... Oj, še nekoliko minut in grozno vpitje in tarnanje bo odmevalo v tej mirni dolini!
Da se pa težkoče pri bodočih proračunih olajša, se v svrho .enostavnosti vzame, da bodo naraščale cene samo onih potrebščin, ki jih potrebuje delavec, kakor : kruh, meso, mleko in premog in da bodo delavci mogli dve tretjini svojih dohodkov porabiti samo za te štiri predmete. Dognalo se bo, koliko kilpgratnov kruha ,jn mesa, koliko litrov mleka in kolikfl stpjtov premoga se lahko kupi za 20 kron; vzelo se bo določene dele splošnih potreb in dosegljivo množino kruha dblpčene kakovosti za 8 kron ; množino mesa iste vrste, ki se v gospodarstvu delavca navadno rabi za 5 kron, število litrov mleka za 3 krone in število stotov premoga za 4 krone. Prišlo se bo do resultata, da mora plača delavca, kadar se sklene tarifna pogodba, znašati: 30 kr. =-= 19 + a kg kruha + b kg mesa gotove vrste + c litrov mleka + d stotov premoga. Po vsakem četrtletju, bi se moralo sestati razsodišče in dognati, koliko stane na Dunaju 10 + a kg kruha itd. Poleg tega bi se nastavila denarna plača za bodoče četrtletje, tako, da bi bila vedno enaka množina živil za zasluženo svoto.
Po preteku enega leta se povišanje plače 1 kr. 20 vin. lahko razdeli na enak način, na denar, kruh, meso, mleko in premog. Na prvi pogled' se zdi, kakor bi bil ta način nepripraven in da bi bil povod prepirom. Če bi se pa uresničil, bi se videlo, da so težkoče veliko manjše, nego se zdi nam, ki smo navajeni le denarnih plač. Mogoče je pač, da bi bil morda začetek nekoliko težaven, kakor je težek početek vsakega podjetja. Samo močne in dobre organizacije delavcev in podjetnikov bodo jamčile za take tarifne pogedbe, da bodo dobre. Če je začetek narejen, potem bodo tudi težkoče zginile in novi način se bo razmerno hitro udomačil«.
Sodrug Braun pač ve, da bodo podjetniki v njegovih predlogih zopet videli nevarnost za industrijo. Glavno nasprotstvo bo gotovo tičalo v	<ker bedo trdili, da
preuredba plačilnega sistema otežkoči kalkulacijo. Temu nasproti je pa treba samo pokazati, da se deloma važnejše stvari, kakor je n. pr. plača že danes gotovo ne more proračunati. V poštev pridejo vedno se menjajoče cene surovin, menjajoče se obresti' i. t. d. Če bi se njegov predlog uresničil, bi ustvaril na drugi strani neprecenljivo vrednost, da bi stotisoči posameznih gospodarstev došlo do pravega miru.
Njegov načrt je bil enostaven; čez nekaj minut ima peljati mimo brzovlak proti Nini. Bastien je sklenil odstraniti kos tira, da stroj, ki ravno na tem mestu vozi z veliko hitrostjo, skoči s tira in potegne za seboj ves vlak v valovje Arinancone.
Peklensko veselje in divje sovraštvo sta bila vidna na Jeanovem obrazu, ko si je predstavljal strašno sliko, ko je gledal svojega smrtnega sovražnika, strojevodjo Lour-dela, zmečkanega in raztrganega v drobne kosce, plavati po reki doli.
Jean Bastien je bil že pred dvema dnevi odpuščen iz službe. V nekem prepiru je premikastil svojega predpostavljenega strojevodja Lourdela. Le-ta ga je takoj naznanil upravi in Jean je bil kratkim potom odpuščen.
Doma tega ni hotel povedati; v onemogli jezi, na pol nor, in se je vlačil že dva dni in' dve noči s praznim želodcem ob obrežju Bourgogne. Resen obraz Lourdela mu je bil vedno pred očmi; vedno je naraščala njegova jeza proti strojevodji. Smatral ga je edinim krivcem svoje nesreče. Da, za Bastiena je bil ta dogodljaj grozna nesreča. Kdo naj sedaj preživi njegovo bolno ženo in dva mala otročiča ? Njegovi stari, bolni materi bo Hiobovo poročilo zadalo smrtni udarec in bodočnost njegovih deklic je revščina in sramota. Domišljal in tolmačil si je nesrečo nalašč v najtemnejših barvah, ravno tako, kakor je naraščala njegova jeza
»Če se posreči, da naš predlog odobre strokovne organizacije, če se nadalje posreči strokovnim organizacijam, da uresničijo to kar jim tu predlagamo, tedaj bo stališče naših podjetnikov v vseh gospodarsko političnih vprašanjih temeljito predrugačeno. Podjetnikom manjka samo vzpodbuja, da se postavijo po robu ne saino napram podraže-vanju živil, temveč tudi proti sistemu indirektnih davkov, kakor proti vsem, po državi pospeševanim agfarhim zvezam ki uravnajo konsum na debplo. V t^enotku, ko se posreči podraževanje živil V velikem odvrniti od lpnožice delaVcev in obremeniti s tepi podjetnike same, bode sovraštvo do direHtnih davkov tudi pri podjetnikih zgi nilo. Tedaj bodo tqdi podjetniki opustili skrito ali javno prijateljstvo! z agrarci, in se ne bodo več zavzemali za agrarno politiko. Podjetništvo bo prešlo k jasni indi.strijalni državni politiki, in bo tako politiko 'tudi podpiralo, kar ravno zastopniki delavcev v državnih, deželnih in občinskih zastopih vedno zahtevajo.
Stališče gospodarsko političnih strank bi se temeljito spremenilo, če bi se uvedel naš plačilni način. Podjetniki, ki do sedaj niso nasprotovali agrarnim domišljijam, bi bili prisiljeni postaviti se po robu napram agrarni politiki v državi in na trgu, če bi morali oni sami in ne več delavci trpeti povišanje cen.
Znak strokovne politike je, da ne oka-meneva, da vedno stopa sporedno z razvojem kapitalizma in da nastopa z novimi, nepričakovanimi gospodarskimi konstelacijami. Splošno podraževanje živil ki daje mučnega posla strokovnim organizacijam v njihovih akcijah in kijih dostikrat spravlja v dvomljiv položaj, nas sili k novim bojev-nim načinom.
Brezmejen egoizem agrarcev, brezbrižnost podjetništva, težke skrbi proletarijata, vse to nas sili, da pričnemo boj z novim orožjem. Kapitalizem moramo napraviti odgovoren zn poslabšanje življenja za poslabšanje mogočnosti hranjenja delavcev.
Kaj nas uči nezgoda pri MiersKem ?
Ko bi gosp. pl. Taussig še živel, imel bi veselje nad svojimi ljudmi. Šestnajst mrtvih, osemnajst težko ranjenih in eden od strahu zblaznel so toraj vendar le bili V stanu, zdramiti vest javnosti iz letargične
napram strojevodji. Zelja maščevanja mu je v srcu vedno bolj vskipevala. Ni bil več gospodar svoje voljo in v tem duševnem razpoloženju je dozorel v njem grozen načrt, vreči s tira vlak, ki ga je imel voditi Lourdel. In potem ? Potem je hotel biti zadovoljen.
Po vlaku št. 133 je prisopihal, teško obremljen, tovorni vlak ... To je bil zadnji vlak ki je imel peljati mimo pred brzovla-kom.
En pogled in Bastien se je prepričal, da je sam. Splezal je hitro na vrh strmine do železniškega tira, vlegel se poleg istega in sistematično pričel odstranjevati vijake, ki so vezali tir.
Časa je imel še dovolj ; zaradi tega tudi ni posebno hitel. S trdno sklenjenimi ustnicami je delal mirno in brez vsake hitrosti, ter spravljal v žep odstranjene vijake. Včasih je moral poseči p0 kleščah, da je privzdignil tir. Živci njegovih močnih rok. so mu pokali. Ivonečno je vzdignil del tira
in ga položil ob kraj. Zadostovalo je............
Moral se je zopet skriti. V smeri proti Di-jonu je peljal drugi brzovlak, katerega je vozil Lourdel. Najbrže je slednji danes nekoliko zakasnel. Potrpljenje! Jean je slišal, kako je v Dijon vozeči brzovlak, z ropotom vozil v postajo; šumenje in pihanje stroja je bilo slišati' daleč po dolini.
Lourdel je ravnokar peljal iz postaje Tonnere; znamenjske plošče so mu ukazo-
brezbrižnosti, s katero se navadno prezirajo žrtve, ki .jih vsak dah zahteva železniški obrat. V meščanskih listih, ki poznajo kvečjemu pod fotografijami ubeglih tatov in goljufov tekst: Kdo je to? se enoglasno stavi vprašanje: ;,Kdo Je kriv1?
Pravega krivca prijeti seveda ni več mogoče, ker njbgova smrt je pravočasno rešila sodnijo neprijetne situvacije, v kateri se nahajajo državni pravdhiki, ki vidijo las v očesu uradnika Zeissa, ne pa bruna v očesu borznega kralja. Čeravno se »velikih« listih mnogo piše o krivdi prometnega uradnika, vendar to ne izbriše dejstva, da je dokumentiran Taussigov zistem v Uherskem v razvalinah, nakopičenih nad človeškimi trupli. Po mnenju vodstvenih krogov je krivec s e v e d a uradnik Zeiss, ker je pozabil na signalno ploščo, tako, da je zavozil brzovlak v tovolrnega. Za tak katastrofalni dogodek pa meščanskim listom ne zadostuje le e n krivec; zdaj kvasi celo o zanikernosti postajenačelnika, ker se je brez dopusta odstranil od postaje in proti kateremu se bo vršila disciplinarna preiskava. Manjka jim le še »odličnega zvedenca v železniški stroki«, katere imajo uredništva »svetovnih listov« vedno na razpolago. Ta zvedenec naj bi dokazal, da bi se katastrofa ne bila zgodila, če bi bil pbstajanačelnik ostal na postaji. Da je v 55. letih, odkar namreč ta že-leznifca obstoji, vozilo skozi Uhersko več nego 100.000 brzovlakov, in to pri sedaj obstoječemu obsegu tirov, ne da bi se kedaj zgodila večja nesreča, naj bi dokazalo, da je v Uherskem vse v redu — to nam je že »odličen zvedenec« takoj po nezgodi pripovedoval v »Neue Freie Presse«. Tako naj bi se opravičilo železniško upravo. Seveda strela ne udari v vsako hišo, ki ni zavarovana se strelovodom. Po mnenju železniškega birokrata, katerega si je priložila »Neue Freie. Presse«. se lahko zgodi nesreča tudi na dobro opremljenih postajah.
Seveda, vsi tehnični pripomočki, ki so nam na razpolago, niso v stanu zabraniti vsake nezgode. Brezdvomno pa je pomanjkanje pripravnih sredstev osodepolno za prometno varnost, če se ta izroči izključno le človeški paznosti, ker je nevarnost s tem povečana.
Postaja Uhersko—Zamrsk je nezadostno opremljena s tiri. Zadostovali so tiri potrebam pred tridesetimi leti nikakor pa ne zadostujejo sedanjemu prometu.
vale počasi voziti. Najbrže se ni oddalo električnega znamenja, in zato je vozil vlak v ovinku kjer je bil Jean skrit, prav počasi. Prvi je bil stroj z vodjo, ki je, daleč ven naslonjen, opazoval tir in njega okolico; za njim restavracijski voz, ki je bil pa vsled rane ure še prazen in potem spalni in drugi vozovi. Tu in tam so bila okna odprta in svetla jutranja luč je razvetljevala temne prostore posameznih oddelkov.
•Jean je videl rdečelasega angleža s kri-žasto čepico globoko na oči pomaknjeno. Ravno je užigal svojo tobačno pipico; Videl je tudi zdehajoče in se pretegujoče človeške postave.
Bleda zlatoruniena gospa v črnem krilu se je smehljala svojemu otročiču, ki si je rael zaspanec raz oči. Opazil je deklico, ki je risala črke po rosnih oknih, videl je mlad, eleganten parček, ki je ravnokar menjaval jutranje poljubčke.
V neposredni bližini teh srečnih ljudi je stal duhovnik z brevirjem v roki ter delal znamenja križa.
Konečno je videl mlado deklico, ki se je stegala skozi okno, Imela razmršene lase in s pijanim pogledohti satijaje zrla v zlato-rdeči jutranji mir, srkajoč sveže duhteč zrak. Pela je pesem žalostintco. Lahek vetrič je odnašal nje glas po dolini. Zagledala je Jeana. Smehljaje mu je pokazala celo vrsto lepih belih .zobčkov ter mu z roko vrgla poljub.
Vso službo na tej postaji opravljata en uradnih in en čuvaj. Vraanih mora sam vpravljati brzojavno in komercijalno službo, odpravljali vlake, paziti na signale in rasne druge stvari.
Splošno je znano, kako je zasebni kapital gospodaril na tej železnici posebno v zadnjem času pred podržavljenjem. Ker se pri podržavljenju odkupni znesek odmeri na podlagi povprečnih čistih dohodkov zadnjih let, se je na teh železnicah brezobzirno varčevalo. Pri investicijah, materijalu, urad-ništvu in osobju se je naravnost skoparilo. V živem spominu nam je . še, v kakSntem stanju se je nahajala c. kr. severna železnica ob času podržavljenja. Kavnoiste posledice so se pojavile pri avstrijsko-ogerski državno-železniški družbi. Pri tej železnici pa niso le manjše postaje neprimerno izvršene, temveč tudi velike, dispozicijske postaje.
Za vse te nedostatnosti pa naj sedaj uradnik Zeiss poplača dolg, katerega je zakrivila železniška uprava. Na ujem se naj zopet izpolni rek: Majhne tatove obešajo, velike pa izpuščajo. Dobiti univerzalne genije za nizko plačo bi kapitalizmu seveda ugajalo, da si s tem prihranijo stroške za varstvene priprave, ki so pa že v tem oziru nujno potrebne, ker drugače bi bilo preveč fiskalnih pogrebnih stroškov.
Dve resnici je jasno pokazala nezgoda v Uherskem namreč: bojazljivo popuščanje države napram pregrešni lahkomišljenosti in drznemu cinizmu zasebno-kapitalističnih železniških uprav, ki brezobzirno zanemarja vse varstvene ozire in naprave in potem prepusti državi staro obrabljeno ropotijo.
Potem pa tudi izsušen birokratizem ki s polnimi rokami razsipava denar. Kjer je pa potrebno za varnostne naprave, pa skopari z vinarji. Za napačno varčnost železniških uprav je značilno tudi to, da se morajo uslužbenci za vsako malenkost prepirati z njimi, med tem ko skoraj vsak teden objavljajo uprave jeremijade o naraščanju upravniških stroškov pri železnicah in poživljajo k večji varčnosti. A med tem ko ma?ejo trdoglavi birokratje ob zeleni mizi razne okrožnice, gre realno, resnično življenje med svetom svojo pot.
To pa birokratizem se svojo papirnato modrostjo ne more obvladati in kot protest proti temu mu zapiše tok življenja krvavi menetekel na železni tir. Vsled te nezgode
Ta njena kretnja je bila tako ljubka, da se je zdelo, kakor da bi razlivala naj-čudesnejšo srečo po vsej okolici. Mladostno sveži poljub je pa omehčal tudi Jeanovo srce.
Brzovlak je pričel hitreje voziti in je dosegel skoro svojo normalno hitrost, ter zginil izpred Jeanovih oči, Vedno je še stal na istem mestu in mislil na ljubko sliko mlade deklice.
še nekaj minut in imel je priti drugi vlak, ki bo mogoče tudi vozil srečne ljucli, morda tudi ljubeče se parčke in sanjave smehljajoče deklice.
Na mali je začutil Jean v svojih prsih čut brezmejnega gnjusa napram nameravanemu zlodejstvu.
On, ki ni bil brezčasten, naj bi sedaj postal zločinec, morilec in naj bi pokril ta železniški tir z mrtvimi človeškimi trupli in z ranjenci ?
Vzbudila se mu je vest in postal je nemiren ; ves se je tresel. Prejšnje hrepenjenje po maščevanju, njegovo sovraštvo napram strojevodji, vse je zginilio. S par koraki je bil na vrhu strmine, položil na mesto odstranjeni del tira in potegnil vijake iz žepa. Drugega za drugim je pritrdil z angleškim ključem in brez ozira na bolečine je popravil svoje prejšno peklensko delo.
Bal se je, da mu postane čas prekratek ! Brzovlak bi moral biti že tu. Gotovo ima zamudo, in zato je bil vesel Ustrašil
sicer prepozno vzbujena javnost se iz tega lahko mnogo uči. Pred vsem pa, da je ravno človek za varnost najvažnejši faktor v modernem prometu, katerega interesi kot železniški uslužbenec so ob enem interesi splošnosti. Ali bo to spoznanjanje pri javnosti tudi prodiralo? Ne zanašajmo se preveč ha vest javnosti. Ta se kmalu potolaži in ko bode okrog Uherskega zopet vse tiho, se obrne na drugo stran in se smrči mirno še nadalje.
Agrarno sleparstvo*
Ko se je leta 1905 skoval sedanji carinski tarif, ki nalaga neznanska bremena na živila, so agrarne stranke, med njimi v prvi vrsti naši klerikalci, naglašali, da je visoka carina na poljske pridelke potrebna za varstvo kmeta. Socialni demokratje so se navsomoč borili proti novim carinam, a ker jih je bilo , komaj 11 v državnem zboru, je naravno, da niso mogli zmagati. Toda povedali so že tedaj, da ne bo visoka carina prav nič koristila kmetom, pač pa jim bo zelo škodovala. Agrarci so bili gluhi za vse opomine, ker jim itak ni bilo na tem, kaj bo z malimi kmeti, ampak skrbeli so le zato, kaj bo z njihovimi ljubimi veleposestniki, katerim so hoteli priskrbeti čim večje profite.
Če se to pomisli, tedaj je velezanimivo, da se začenja polagoma daniti tudi med agrarci in že se slišijo posamezni glasovi, ki priznavajo, da je bilo vse tisto reševanje kmeta naveden švindel. Na dan sv. treh kraljev je govoril znani agrarni petelin vitez Pantz na shodu v Aichu pri Šladmingu na Štajerskem ter je na shodu dejal, da je «ob vsem priznanju, da je agrarna solidarnost potrebna, nova trgovsko-politična doba doslej za planinske dežele popolnoma brez uspeha.* Doslovno je dejal:
«Dne 1. marca 1006 uveljavljena visoka carina za žito ni povzročila le takojšnje zvišanje žitnih cen za 30 odstothor, temveč tudi kot nujno in avtomatično posledico enako podraženje vse krme. Prebi-vastvo planinskih dežel je imelo vsled tega dvojno škodo: Na eni strani vsled podraženja najvažnejših živil, na drugi strani se je kmetom planinskih dežel njih glavna produkcija — živina in živalski produkti — tako vsled dragih sredstev za krmo tako otežčalo, da veliko število kmečkih gospodarstev danes
ga je kratek žvižg .... Vzdignil je glavo Samo en vijak je imel še pritrditi .... Nasmejal se je, ker vlak je bil izven nevarnosti. Oproščen groznega čuta poželjivosti po maščevanju je nadaljeval svoje delo mirno in brez prenagljenja, kakor bi se norčeval iz svoje prejšne jeze, ki ga je zapeljala k grozni nakani.
Tir se je stresal pod vlakovo težo Samo par sekund še in brzovlak je tu ... . Jean je sukal zadnji vijak; bil je globoko
zamišljen v lepo smehljajoče dekletce............
Gotovo bodo tudi v tem vlaku, ki ga vozi Lourdel, take golobičice .... Nikdo popot-vikov ne bode vedel, da bi bilo njih veselo življenje na tem mestu kmalu uničeno in da je od tega zadnjega vijaka, ki ga ravnokar pripenja, odvisna bodočnost njihovih svojcev in družin.
Tako je govoril sam sebi in pritrjeval naglo vijak. ....
Vroče solze so rosile njegova lica
Bil je zamišljen. Brzovlak je tu lean
Bastien pa čepi še vedno na tiru .... Pre-kasno ! ni imel več časa dvigniti se ... Pograbi ga lokomotiva in ga vrže v grmovje ob bregu sumeče Armancone . . . Izdahnil je na mestu.
ni ve6 sposobno za obs.anek. Ker je glavni vzrok zla v carinski politiki, je najprej treba tukaj začeti in poskrbeti čim večje znižanje carine na krmo in enako znižanje tovornih cen.»
Če bi kaj takega dejal socialni demokrat, bi nastal med agrarni vrišč do neba. Tukaj pa imamo voditelja agrarcev, ki mora iz izkušnje potrdili, kar so socialni demokratje govoril leta in leta. Kar velja za krmo, velja pa tudi za živila. Planinske dežele ne producirajo izdaleč toliko žita, kolikor ga potrebujejo. Tako n. pr. se pridela na Štajerskem 800.000 metriških .centov žita na leto, porabi se ga pa 1,70(1000 m. centov. Podobne razmere se na Kranjskem in Koroškem, na Krasu i v Istri je seveda še veliko slabše. Za metriški cent pšenice se pa plača 7 K 50 vin. carine (pred 1906. letom 3 K 57 vin.) Kdo plačuje to? Vsi, ki jedo kruh, seveda delavci, pa tudi kmetje, ki ne pridelujejo toliko žita, kolikor bi ga potrebovali. Ker se mora v deželi žito še kupovati, je torej bosa tista, da bi imelo prebivalstvo dežele dobička od carine; saj mora večinoma kupovati tuje žito in čim dražje je, tem več denarja gre iz dežele.
Tudi z zahtevami zaradi živinoreje prihajajo agrarci pozno za socialnimi demokrati. Leta 1907 je vložil sodrug dr. Renner v državnem zboru vrsto predlogov proti draginji in je zahteval tudi pospeševanje živinoreje; med njegovimi predlogi je bil tudi ta, da se ima poskrbeti cenejša krma. Takrat je bil socialno demokratični predlog odklonjen; sedaj prihajajo agrarci sami z njim.
Kmetje bi tukaj lahko spoznali, kako so jih njih dični poslanci leta in leta za nos vodili. Pa bi tudi lahko spoznali, da ne pridejo do izboljšanja, dokler se ne rešijo sedanjih jalovih «voditeljev*. Socialna demokracija je malim kmetom vedno dobro svetovala, ni pa kriva, če se rajši poslušali hinavce, ki so jih vedno vodili na led.
■		\ \ty	DOPISI	trfi
			w| I
Trst, c. kr. drž. žel. Dne 2. t. m. je bil
pogreb sodr. Kampferja, strojevodja tržaške kurilnice c. kr. državne železnice, katerega je obskrbelo železničarsko pogrebno društvo.
Ko je dolgi sprevod, odhajal od doma umrlega, nasproti kurilnice, so mu v zadnji pozdrav zažvižgali vsi stroji, kar jih je bilo v kurilnici.
Gosp. kurilniškemu načelniku Mauth-nerju to seveda ni bilo prav in že je začel »delovati« z zapisniki radi motenja prometa.
Sodr. Kampfer si je nakopal pljučnico v službi, ko je vozil iz Trsta v Pulj. Javil se je bolnega in po dvamesečni bolezni izdihnil. Bil je prepričan sodrug in je neumorno deloval v blagor svojih sotrpinov.
Bodi mu zemljica lahka!
Kolegijalnost v delavnici državne železnice v Ljubljani. Pritožbe, da se železničarjem vseh kategorij slabo godi, se mhože od dne do dne bolj in človek bi mislil, da imajo ljudje v takem položaju dovolj povoda, da bi se brigali za svoj žalostni obstanek. Pametni delavci drugih strok tudi uvažujejo današnji gospodarski položaj ter se družijo^v kompaktne mase, pripravljajoč se za bodoče boje.
Pri železničarjih je to drugače. Oni menda nimajo večje skrbi, nego iskati prepirov, med seboj blatiti svojo organizacijo, ki baje za nobeno stroko nič ne naredi in povrhu tega še opravljati in denuncirati one sodruge, ki se resno trudijo, vzdržati vsaj to, kar že imajo, če že ni mogoče pridobiti novih zboljšanj.
Da je državno-železniška kurilnica na višku tega početja, smo že opetovano dokazovali. Zato so pa tudi razmere ravno v tem zavodu tako divjaške, da jim lahko iščeš para po širnem svetu. Denuncijanstvo, ki ga je gosp. Poka vsadil in lepo gojil dolgo vrsto let, je v najlepšem cvetu in danes posamezni delavci le tekmujejo kdo je v tem bolj
izobražen. Našteli bi jih lahko celo vrsto, ki bi od eventualnega takega izpita odšli z odliko.
Ce si pa ogledamo nekoliko bliže poznanje njih službi nih razmer, potem, »Jakob da hat’s einen Ilacken«.
Eden teh elementov je tudi pleskar Koch, ki rešuje svoj gospodarski deficit z vsenemško propagando, dobrovedoč, da se to na bajč merodajnem mestu rado vidi. Skrajno surov in neotesan napram svojim tovarišem, je vedno pripravljen svojim gospodom .... v črevo zlesti, če se namreč nadeja dobička. Proti temu tudi ničesar nimamo opomniti. Pač pa moramo odločno protestirati proti temu, da bi se zahtevalo od druzih delavcev, da opravljajo njegovo delo. Če je gosp. Koch zmožen celo noči in vse praznike in nedelje robotati v svojo zasebno korist, potem je njegova dolžnost, da v prvi vrsti opravi tudi svoje delo na državni železnici, katera ga tudi plača. Kazati na svoje tovariše, da nič ne delajo, sam pa greti svojega rojstva revne kosti ob peči, to je nesramno. Nesramno je pa tudi, če se predpostavljeni ozirajo na denuncijante in šikanirajo trezne in poštene delavce, zgolj iz ljubezni do svojih sočlanov zloglasne »Stldmarke«.
V posameznosti se danes ne bomo spuščali; obljubiyenio pa tako gosp. Kochu kakor vodstvu delavnice, da bodemo izvajali konsekvence, če ne bo miru. Če želi gosp. Koch, da ga predstavimo obrtni oblasti, potem bodemo seveda njegovi želji rade volje ustregli. Dvomimo pa, da bi mu bilo to prijetno. j
Razun njega je 'še nekaj njemu sorodnih bratcev. Teh se sicer danes ne dotikamo, a mi hočemo, če bodo ravno želeli, tudi ustreči.
Razmere v delavnici so neznosne; ni človeka, ki bi tam napravil mir. Ne preostaja toraj druzega, nego da delavci napravijo red sami. Če Koch in njegovi tovariši ne morejo med poštenimi delavci shajati, potem
Da se pa lahko napravi red, je v prvi vrsti treba popolne solidarnosti vseh prizadetih. Treba je, da delavci vedo ceniti organizacijo in da so brezpogojno nje člani. Če se to izvede, potem tudi raznim Kochom ne bo več greben rastel in tudi razni Poka-ti ne bodo šikanirali delavoev, kakor to danes delajo.
Varčljivost tržaškega ravnateljstva državne železnice. V tržaškem ravnateljskem okrožju se varčuje, da bolj ni mogoče; seveda, kakor je že navada, ne na pravem mestu. Osobje se reducira kolikor le mogoče, najbolj pa pri vlakospremnem osobju. Izkoriščanje osobja se tira do skrajne meje, ne gledč na varnostne in zdravstvene ozire. Tako n. pr. ima en manipulant v petih dneh le 10 ur prostega časa, v katerem more bivati v družinskem krogu. In ne samo to; proga Trst-Jesenice je zdravju uslužbencev najbolj škodljiva, ker vodi skozi 43 predorov v skupni dolžini nad 30 kilometrov.
In ne le pri osobju temveč tudi pri drugih stvareh se napačno varčuje ; posebno pa pri razsvetljavi.
Ob progi Trst-Jesenice označuje postaje po noči slabo brleča svetilka, in to celo pri osobnih vlakih. Na Bledu in v Bohinjski Bistrici in nekaterih drugih postajah je z velikimi stroški zgrajena razsvetljevalna naprava za petrolejski plin.
Kljub temu vlada na teh postajah egiptovska tema, ker je »premalo petroleja« in se mora varčevati.
To pa ne moti železniške uprave, da se v drugih slučajih ne pazi na to, kaj se godi z materijalom. Tako n. pr. je ob priliki premestitve materialnega skladišča iz Podgore v Gorico ležalo na prostem mnogo soaov olja in petroleja, ker v novem skladišču ni bilo prostora. Vsled velike vročine je mnogo olja in petroleja izteklo, kar se seveda mora zopet »prihraniti«. Če pri tem trpi osobje in varnost prometa, za to se uprava ne briga.
Gorica drž. žel. V raznih zadevah so se že vložile proSnje in spomenice, toda v zadnjem času opazujemo, da se gospOda v raznih »črnilnih gradih« bodisi v Trstu ali na Dunaju, ne briga mnogo za težnje uslužbencev. Gospoda dobro vč kako z nami stoji in vsled tega se ne ozira mnogo na želje in zahteve osobja. Pozabila je že, da »sila kola lomi« in ne vidi iskre, ki tli pod pepelom in iz katere lahko danes ali jutri vzklije velik plamen.
Vkljub temu, da rovajo razne majhne nacijonalne in druge organizacije razdvoje-valno proti solidarnosti vseh uslužbencev, še vendar nismo zgubili svoje moči in kadar pride čas, bodemo nasprotnikom, naj pridejo od katerekoli strani — pokazali, da znamo rabiti svoje orožje.
Ni zadosti, da razsajajo nacijonalni prepiri, so si vrhu tega osnovali postajenad-zorniki lastno organizacijo, baje ker je splošna organizacija premalo storila za njih kategorijo. Kaj pa vendar naj stori za nje, ko je večina takih, ki se niso brigali za organizacijo. Želijo si polno skledo, a da bi zato tudi kaj storili, jim ne pride na misel. Ce je že splošna organizacija po njih mnenju premalo storila za nje, kaj pa hočejo sedaj sami doseči ? Ali so pozabili, da je le v slogi moč in da se železniška uprava ravno malih skupin najložje otrese ? Vsega tega niso pomislili, ker drugače bi se prav gotovo organizirali tam, kamor spadajo: v splošni socijalno-demokratični organizaciji. No, morda še pravočasno izpregledajo.
Iz Borovnice se nam piše: Žalostne so razmere, ki so zavladale pri nas v zadnjih mesecih. Pereča vprašanja so, z katerimi se bavijo naši tovariši po drugih postajah; tudi mi nismo v Eldoradi. Vzlic temu pa ne pridemo do resnega dela, ker so le osebnostna vprašanja na dnevnem redu. Naša naloga ni, iskati krivcev; tudi vzrokov ne bodemo raziskovali. Mislimo pa, da imamo kot člani organizacije pravico, da opomnimo merodajne sodruge na svoje proletarske dolžnosti.
Na vseh koncih in krajih se giblje in delavstvo vsega sveta se pripravlja na ko-nečni obračun z kapitalizmom, mi pa. moramo držati roke križem, — ker se nekaterim sodrugom zdi važnejše reševati osebna vprašanja in netiti osebne prepire. Doslej smo mirno gledali od strani, sedaj pa mislimo, da je burk dovolj
Obračamo sa do prizadetih, da se posvetijo skupnemu delu v skupno korist. Stari pregovor vravi: kjer se prepirata dva tretji dobiček ima.
0? 'ganizirani Bor o vničani.
Trst, kurilnica c. kr. drž. žel. Pravcat samodržec je tukajšnji strojni mojster Mally, to pa najbolj vsled tega, ker je prijatelj ku-rilniškega načelnika Mauthnerja. Z vednim vpitjem in priganjanjem si meni pridobiti ugleda. Ko je še bil strojevodja, ni znal niti vodilnega in zveznega vzvoda prestaviti, kar je moral storiti njegov kurjač, ali pa kdo njegovih tovarišev. Ta »tudi sodrug« je podpihovalec in vse kar zve, nese gosp. Mauthnerju na ušesa, čas je toraj že, da enkrat obračunamo s tem predpostavljenim in »sodrugom«.
Poživljamo ga toraj, da se kmalu poboljša in da postopa bolj nepristranski.
Gospod načelnik Mautner pa naj za strojnega mojstra naroči knjigo »Knigge, občevanje z ljudmi«, ker. zmerjalni slovar itak že predobro pozna.
Celje. Razmere na celjskem kolodvoru so pod vodstvom g. postajenačelnika Ku-gler-ja naravnost nevzdržljive. Kakor kakšen 'turški paša gospoduje g. načelnik in šikanira uslužbence na vse mogoče načine. Dolgo < časa so se poganjali skladiščni delavci za delavni red, ker ga prej sploh niso imeli. Dobili so ga, pa še kakega! Na celi južni železnici nimajo takšnega. Skrpucali so ga gg. Kugler, njegov pribočnik Prelog in pa skladiščni mojster Soršak, ki je znan, da žre socijaliste. Da ti trije niso kaj prida skrpu-
cali, je samo ob sebi umevno Delavni čas Je določen od T. do 12. ure predpoldne in l‘/2. do 7. ure popoldne. To bi še ne bilo delavcev toliko razburilo, če bi bilo pri tem ostalo. Prišel pa je posestnik parnega mlina, Majdič in prosil g. načelnika, da se delo/zopet ob eni uri začne da more vsak čas dobiti svoje vreče. Ljubeznjivi g. načelnik tega seveda ni mogel odreči in je določil nekaj delavcev, kateri morajo začeti z delom vsak dan ob eni uri popoldne. Obljubil jim je, da dobijo čezurno plačo in sicer za pol ure dela se jim bo plačalo za celo uro. Siromaki niso slutili nič slabega in vdali so se, ker so menili, da si s tem vsaj nekaj zboljšajo gmotno stanje. Kako so pa gledali 1. januvarja pri izplačevanju mezde, ker znesek z njihovim računom ni bil v soglasju. In res je bila babilonska zmešnjava. Nekateri so dobili nekaj za čezurno delo, drugi nič; nekateri so dobili plačo za čezurno delo posebej, drugi zopet skupaj z navadno mezdo, ostali pa seveda ničesar. Toraj je g. načelnik snedel svojo besedo!
Kako brezobzirno g. Kugler postopa tudi napram drugim uslužbencem, kateri mu niso všeč, navedemo sledeče:
Čuvaj Ferd. Vrečko, oče šestih otrok je bil prestavljen iz Celja v Maribor. Šel je v Maribor iskati stanovanje in ga po dolgem trudu dobil. K temu stanovanju spada tudi drvarnica, ki se nahaja v podstrešju. Ker pa je imel 30 pragov, katerih seveda ne more celih nositi v podstrešje, je prosil g. KUgler-ja za dva dni odloga, da prage razžaga. Toda gospod Kilgler ga je osorno zavrnil in pognal iz stananja.
Gospodom Ktlglerju, Prelogu in Soršaku svetujemo, da se kmalu poboljšajo in da se privadijo človeškega ravnanja z osobjem; delavcem in uslužbencem pa kličemo: «Vsi do zadnjega moža v mednarodno organizacijo, ker le ona Vam je porok za zmago^
Kaj bo s premogovnimi premijami na c. kr. drž. železnicah
Dne 29. novembra je bila konferenca s 'poročevalcem železniškega ministerstva. Prišli so namreč član osrednje personalne komisije, sodrug Preiss, član personalne komisije Hrovat, predsednik društva strojevodij gosp. Kiiln in njegov namest. Keppnik v železniško ministerstvo ter opomnili tam na splošno razburjenje, provzročeno po odloku železniškega ministerstva, glede ureditve odškodnin za vožnjo strojevnega osobja. Ureditev oškoduje ravno one, ki so bili do sedaj najslabše plačani, namreč strojevodje pri premikanju. Obljubilo se jim je, da se bodo izražene želje upoštevale, da se namreč za vsako določeno službeno uro plača po 7 vin.
Glede ureditve premij je dejal stavbeni svetnik Willinger, da je železniško ministerstvo aslanovilo poseben odsek, ki se že dalj časa peča z ureditvijo premij. Ta odsek se trudi, da najde za premije novo podlago, po kateri se bodo zaračunale. Delo še ni dokončano, poročati pa hoče o tem do srede januvarja 1910. Gospodje so študirali način premij po vzgledu inozemskih železnic, posebno italijanskih. Bodočnost bo pokazala, če bodo predlogi za nas sprejemljivi.
Stavbeni nadsvetnih Wilhnger je naprosil Preissa, naj ne prične pred končanim študijam s svojim delom, temveč da naj počaka, dokler bo raziskava končana.
Sodrugi s’o se nadalje pritožili, da se v zadnjem času v posameznih ravnateljstvih krajšajo premije in sicer* na ta način, da se reducira množino pripadajočega premoga (Passierungszatze). Stavbeni nadsvet-nik Willinger je odgovoril, da je to popolnoma opravičeno. Državno-železniška ravnateljstva so prekot ačila svote, določene jim za premije in morajo toraj gledatif da to, kar so izplačala preveč, zopet dobijo nazaj. Vi vendar veste, da je svota za premijo določena. Iznaša približno 50% voz-
nine (Fahrgeld). Izdali smo pa, kakor vam mora biti tudi znano, pojasnila k § 1 »norm“, v katerih je rečeno, da se v turnusih mora zaslužiti najmanj 4O°/0 voznine.
Gospodje pri ravnateljstvih, so vpošte-vali le določbe in pri tem izplačali previsoke premije. Na določene kredite se pa moramo pod vsakim pogojem držati, zato je ministerstvo izdalo strogi nalog, da se prekoračenja morajo zopet nadomestiti«.
Izvajanja gospoda stavbenega nadsvet-nika IVillingerja so, — čeprav se kažejo iz fiskaličnega stališča pravična vendar precej čudna. Ravno sedaj, neposredno pred regulacijo premij se premije tako občutno reducirajo. Morda radi tega, da se pozneje lahko poreče, uravnava premij stane toliko in toliko. Na vsak način je potrebno, da merodajni faktorji — personalne komisije in organizacija — ne spe. Dremati pa tudi ne smejo strojevodje in kurjači, če hočejo, da se gospodi dokaže, da tako ne pojde naprej.
Mi hočemo o razvoju stvari vedno poročati; naloga prizadetih je pa, da naša poročila tudi čitajo in poleg tega urede svoje početje.
Volitve
v poklicno • zadružno zavarovalnico proti nezgodam za avstrijske železnice.
Železničarji!
V kratkem se vršijo volitve po § 9 pravil za poklicno-zadružno zavarovalnico proti nezgodam, za avstrijske železnice in sicer za ravnateljstvena področja c. kr. severne železnice, c. kr. državnih železnic v Linču, Inomostu, Beljaku, Trstu, Olomucu, Pragi, Plznu, Krakovu, Lvovu in Stanislavu in za področje obratnega vodstva v luernovicah. Za vsako posamezno področje je izvoliti enega delegata in enega namestnika.
Ker Vam c. kr. vlada namerava vzeti že pridobljene pravice in ker je že tozadevni zakonski načrt predložen zbornici in se o njem že razpravlja v socijalno-zavarovalnem odseku državnega zbora, je treba, da se nameravana nakana zabrani.
Volitev zastopnikov v poklicno-za-družno zavarovalnico proti nezgodam naj bo v vrsti protestov, ki so jih železničarji že izjavili proti nameravanemu atentatu nov protest. Poživljamo Vas toraj, da glasujete za kandidate, postavljene in priporočene po zaupnikih organiziranih avstrijskih železničarjev.
Za delegate so izbrani in predlagani le taki možje, ki bodo zmožni zastopati koristi ranjenih železničarjev in to brez ozira na prepričanje in kategorije svojih volilcev.
Odveč bi bilo, povdarjati zasluge delegatov ; njih delovanje v pretečeni dobi svedoči, da so zastopali edino le koristi ranjencev. Zdravemu razumu železničarjev zaupamo, da bodo zmožni razločevati dobro in koristno od slabega in škodljivega.
Kakor že večkrat, bodo tudi sedaj prišli k Vam ljudje, ki bodo povdarjali, da se je pri tej gospodarstveno važni napravi ozirati tudi na nacijonalne in verske momente. Ne verujte jim; varujte svoje koristi in koristi svoje dru-
žine za slučaj nezgode. Vaš razum priča,, da v tej za družinsko življenje železničarja velevažni napravi ne odločujejo nacijonalni in verski momenti, temveč edino le gospodarstveni in materijelni.
V tem prepričanju se vdeležite volitve vsi, ki Vam je na srcu lastni blagor in blagor Vaših družin in glasujte za kandidate, postavljene od zaupnikov organiziranih železničarjev. Oni so Vam najboljši porok, da se uspešno odbije vsak napad na pravice ranjencev in da bo vodstvo poklicno - zadružne zavarovalnice proti nezgodam imelo močno zaslombo pri zastopanju koristi železničarjev.
Voliti ima pravico vsak aktivni železniški uslužbenec in delavec (§ 2 b 1, 2 in 3); v to svrho mora dobiti glasovnico vsak pri železnici vslužbeni uradnik, poduradnik, uslužbenec in delavec. Vsaka nedostatnost pri volitvah naj se naznani uredništvu»Železničarja«, Trst, ulica Boschetto 5.
Kandidatje so sledeči:
Za ravnateljstvo c. kr. severne železnice:
Delegat : Eberhard Haider, ključavničar, Floridsdorf,
Namestnik: Leopold Schott, sprevodnik, Dunaj.
Ravnateljstvo Line:
Delegat: Fran Hattinger, nadspre-vodnik, Line.
Namestnik: Karol Lekl, strojevodja, Line.
Ravnateljstvo Inomost:
Delegat: Friedr. Preiss, strojevodja, Feldkirch.
Namestnik : Josip Moritz, nadsprevod-nik, Solnograd.
Ravnateljstvo Beljak:
Delegat : Ivan Brandl, vlakovodja, Beljak.
Namestnik: Hubert Galle, naddelo-vodja, Knittelfeld.
Ravnateljstvo Trst:
Delegat: Andrej Tschofenig, nadspre-vodnik Trst.
Namestnik: Josip Flaschberger, po-/ staje nadzornik, Gorica.
Živlien$ke in stanovanjske razmere južno-železniških delavcev.
(KONEC.)
Preiskalo se je 102 stanovanj.
42 teh je imelo • po 1 sobo, 1 sobico, 1 kuhinjo, l klet in 1 skladišče; 43 jih je bilo z 1 sobo, 1 kuhinjo in 1 kletjo; 15 pa z 1 sobo in 1 kuhinjo in 2 sta bili enopro-storni, v katerih je bila soba obenem tudi kuhinja, klet in služben prostor.
Čuvajske hišice so navadno tako zidane, da merijo po dolžini 8 do 11 metrov, po širini pa 7 do 8 metrov. V notrajnjem se navadno delč na štiri dele, in sicer soba, sobica, kuhinja in shramba. Klet in stranišče so navadno pod kuhinjo in pri nekaterih je tudi še mali hlev. To so v obče prostori večjih čuvajnic, manjše seveda nimajo tdliko prostorov in še ti so jako ozki, poleg tega mora pa še kuhinja v vseh slučajih služiti za služben prostor. Čuvajem se pa oteguje
za tajca stanovanj^, brez ozira ne vse neugodnosti, PQ 36 kroh na leto. Kdor bi si ph morda dohiišljal, da so čuvajnice vsaj v hlgijeničliem oziru primerile, ta bi se jako motil. Od lt)2 preiskanih jih je 69 bilo mokrih pri nekaterih se mora celo v zimskem času vodo brisati s tal, ki se odteka qd zidu. Samo dvoje od teh 162 stanovanj je bilo popolnoma suhih. Dostikrat z ozirom na male prostore tudi ni mogoče postaviti peči, kar seveda tudi vpliva na mokroto. Nekatere čuvajnice so tako mokre, da iz tal gobe rastejo, ki pa žalibog niso vžitne Pod v kuhinji je v 53 'čuvajnicah z cehaenta, v 8 iz opeke in le v 34 iz desk. Lahko si je potem predočiti položaj družin, bivajočih v takem stanovanju, posebno če qe vpošteva, da se otroci plazijo ngjrajše okolu matere, ki ima v kuhinji posla. Kolikokrat je pač tako stanovanje povod poznejši jetiki, angleški bolezni, škro-fulozi itd.
Pojeg vseh teh neprilik je pa treba še ©mepiti pomanjkanje vode. Voda je deloma nevžitna, pozdrava in toraj sploh ne pride v poštev. V takem slučaju se jo mora do-našati kar na ure daleč in to v največ slučajih po železniškem tiru, kar zopet pomenja vedno nevarnost.
Vrata in okna so trhla, se zapirajo slabo in posebno v zimskem času kličejo po potrebnih popravilih.
Da v takih razmerah tudi ni mogoče govoriti o čuvajnem družinskem življenju, je pač umevno, posebno če vpošcevamo, da tudi v tem ozkem krogu trga neizprosen kapitalizem vse saksebi s tem, da mater sili iz svojega prostora v luihinji, na mesto svojega moža, čuvaja. Cela vrsta čuvajskih žena je, ki opravlja čuvajsko službo ali pa čuvajo prehode in dobe za to službo ravno tisto inštrukcijo kakor njih možje. V službi od 6, ure zjutraj da do 6. ure zvečer, dobe vsako leto tri dni dopusta in vsak mesec en prost dan; vse skupaj za velikansko plačo 9 do 15 kron na mesec. Ce žena pri tej naporni službi oboli, potem dobi 30 vin. na dan in če je bolna čez mesec dni, potem se ji plača spioh ustavi. O kakem povišanju plač sploh ni slišati. Ravno tako si gospodje okolu zelene mize še niso na jasnem, kaj bo s pokojnino in starostno preskrbo. Žene si seveda ne upajo ničesar zahtevati; njih beda, nepretrgana služba, skrb za dom, za moža in za otroke, ji ne dopuščajo razmišljati o svojem žalostnem položaju. Poznamo ženo čuvaja, ki opravlja že 20 let službo pri prehodu; nje mož je službi ponesrečil in za svoje polomljene kosti dobiva mesečno 2 kroni zavarovalnine in 14 kron miloščine Seveda ima poleg tega še za svojo službo 15 kron. S svoto 31 kron mora ta žena opravljati službo in živeti sebe, svojega pohabljenega moža in dvoje otrok.
Mar ni to junakinja ?! Za vsako nezgodo je nastavljena žena tudi odgovorna in prav lahko se ji pripeti, da jo odvedejo v zapor, če bo državni pravnik trdil, da je kriva.
Po 35 službenih letih, dobi čuvaj svojo polno plačo, to je letno 1400 kron, kot pokojnino. Seveda je drugo vprašanje, Če jih doživi. Največkrat jih ne in vsled tega ima južna železnica zopet le korist od njegove smrti, kakor jo je imela v njegovem življenju.
Tako je življenje čuvajeve družine; spolnjuje se z delom, s samoto in z vsakovrstnim pomanjkanjem na duši in telesu. Konec vsemu temu je prezgodnja smrt.
E DOMHČE VESTI 10
Kako državna železnica sanira svoje dolgove. Kakšen je finančni položaj državnih železnic, danes ni dvoma in ugt-avno je, da se merodajni faktorji trudijo deficit zmanjšati in dokazati javnosti v tem poslu svoje izvanredne zmožnosti.
Nešteto predlogov in odreb, smo čitali y teku časa in vedno je zaključek tak, ki
nam dokazuje, da gospoda sama ne ve, kaj bi rada.
Vstal je pa v zadnjem času upravi nov odrešenik, ki nam jamči, da je ravno on poklican izvesti remeduro, ki bo realizirala želje odlučujoče gospode.
Vstal je finančni ženij,' gospod Poka de Pokafalva, inšpektor in načelnik kurilnice državnih železnic v Ljubljani. Metoda, ki jo je ta veleum iznašel, ni nova, vsekakor pa po njegovem mnenju edina, ki bo pospešila to, kar žele vsi interesenti državnih železnic. Država potrebuje denarja. To je neovrgljivo dejstvo. Vojni minister prihaja vsaki dan z novimi zahtevami in vsak-dapje življenje nas uči, da so železničarji oni srečni stan, ki ima vsega v obilju. Bilo bi toraj naravnost neodpustno, če bi se ne priskočilo vojni upravi na pomoč in vzelo železničarjem, to, kar ne morajo porabiti.
Da, gospod Poka ne bere vsaki dan zastonj »Fremdenblatta« in »Reichspošte« v kavarni Union. Treba je le nekoliko radikalizma in šlo bo, Junčki v ljubljanski kurilnici, se itak ne bodo upali nastopiti proti vsemogočnemu, toraj bo načrt prav lahko izvedljiv in posledica — »Oberinšpektor ad ho-noris«. - Sladke sanje.
Toda kako stvar pričeti: Večletna manipulacija s premogom ne zadostuje. Odprto žrelo je nenasitljivo. Iskati je treba novih virov. Pot kazni je lepa in dobičkonosna, posebno če se opira na »Dienstauftriige 21«; toda vse to je premalo. Država pdtrebuje milijonov. Nemci, Čehi, Poljaki, Italijani i. t. d. so neisprosnj, toraj ostanp edino še slovenska para, ki je navajena hlačni jermen stiskati; hajd tedaj po nji.
Uprava, v svesti si svoje umazanosti, skuša razburjene duhove utolažiti, ter vrže oglodano kost med uslužbence, češ naj se tepb za njo. Odkaže par sto kronic božične renumeracije, ki naj sanirajo lakoto in glad celega leta, saj se vendar ne sme trpeti, da bi se delavci enkrat do sitega najedli. Gospod Poka pa ljubi -mk- in ker baje uprava ni dala vsem uslužbencem renumeracije, zato jo on odklanja tudi za posameznike in določena svota se ne sprejme — tako vsaj pravijo ljudje???
Kurilnično vodstvo v Gorici je izplačalo svote, v Trstu o tem ne vedo ničesar. Če to ni babilonski stolp, potem smo mi — bedaki.
Ravnateljstvo pa tudi Ljubljančanov ni pozabilo in v znak svoje naklonjenosti, je gospod Littroiv obvestil ljubljanske strojevodje, da jim je pri vsakih 1000 kilometrih (Bruttotovnnenkilometer) o d zetih, 40 kg. premoga. Res prav prijetno novoletno izne-nadenje.
Strojevodje so razburjeni in popolnoma upravičeno; pozabiti se pa ne sme, da je ravno taka usoda doletela pred dvema meseci tudi strojevodje v Gorici in Trstu. Takrat so tržaški in goriški strojevodje protestirali in zavzeli prav resno stališče. Ljubljančani so si pa roke meli in se v pest smejali, češ. ker smo mi pridni, se nas tudi pri miru pusti. Da, posamezniki so svojim kolegom naravnost privoščili gmotno zgubo, dokler se ni uresničil star pregovor, ki pravi: kdor drugemu jamo koplje, pade sam vanjo. Danes je položaj nasproten in prav radovedni smo, če se bodo Ljubljančani naučili trezno misliti in vpoštevati besede: danes meni, jutri tebi.
Vse zanašanje na predpostavljene, -- in če je to tudi Poka — je budalost, ker se odredbe, kakor ona glede premoga, le tedaj odvrnejo, če je kompaktna masa osobja na-pram njim. Za -strojno osobje se bližajo resni časi. Regulacija njih dohodkov je vzbudila splošno nezadovoljnost, kajti razdelitev je bila vse drugo, nego pravična. Preureditev premij na premog je pred durmi in že poročajo listi o mnenju ministerstva, ki se nadeja zopet naplaviti »rebah«. Razprave bodo teške in dolgotrajne in strojno osobje mora biti pripravljeno ha vse. Znašati se ne sme na dobrosrčnost »visokih« gospodov, ki imajo o svoji težki in odgovorni službi prav
pomanjkljive pojme, vpoštevati. pa tudi ne sme želj posameznikov, ki se drže gesja: samo da trava raste, dokler jaz živim, pozneje lahko vse hudič vzame, — kajti to bi že itak zavoženemu stanu dalo zadnjo klo-f u t o.
Pretresti je treba stvar iz resnega sta' lišča, uvaževati vse mogočnosti in nemogoč-nosti in staviti zahteve, ki so dosegljive. Seveda je v dosego takih zahtev potrebna solidarnost celotnega stanu in podpora ne direktno prizadetih kategorij ; popolnoma nepotrebno je pa vsako klečeplastvo in zabavljanje po gostilnah in postajah.
Strojno osobje v Ljubljani se bo moralo privaditi na to misliti, da so tudi izven Šiške, Viča, Posavja i. t. d. še železnice, in toraj tudi strojno osobje in da se nobeno gmotno in službeno vprašanje ne bo rešilo za ljubljanskimi plankami, temveč, da je potrebna tesna zveza z zunanjostjo, če hočemo, da Ljubljana sploh ne zapade pozab-nosti. Težkoče državrio-železniških financ, se ponajveč sanirajo z brezbrižnostjo osobja. Zaupanje, ki ga ima le-to v različne gospode, ga stane vsako leto lepe tisočake, mesto da bi se združilo v svoji organizaciji in zahtevalo za pošteno in llnporno delo tudi poštenega, drnginjskim razmeram, odgovarjajočega plačila.
Kako agitira „Zveza jugoslovanskih železničarjev. — Neštetokrat smo že dokazali, da N. D. O. nima dritzega namena, nego cepiti moč delavstva. V najnovejšem času si je priložila filijalko, »zvezo jugoslovanskih železničarjev«, katera hoče kar naenkrat rešiti železničarje. Trudi se na vse kriplje, da izpolni svoje jako redke vrste. Za danes pribijemo dva najnadležnejša agitatorja te zvezice.
G. nadsprevodnik Josip Gulič se vsiljuje železničarjem po vsej progi, kamor pride. Kadar dobi katerega uslužbenca pred se, ga prime za roko in mu prigovarja, dokler ga ne dobi v svoje mreže. Navadno najbolj povdarja, da Z. J. Z. izplačuje bolniško podporo, katera v mednarodni organizaciji ni uvedena in če še to ne zadostuje, pa ima še polne koše obljub na razpolago, samo da zvodi siromaka na krivo pot.
Drugi teh agitatorjev pa je pisalec vozov na tržaškem premikalnem kolodvoru, Pegan, ki nikogar ne more pustiti v miru. Železničarje nadleguje z Z. J. Z. da je že odveč.
Svetujemo tem »tovarišem«, da nas puste v miru, kakor to tudi oni zahtevajo.
Strokovna konferenca u Ljubljani.
Na poziv Strokovnega tajništva se je zbralo v nedeljo, dne 9. februarija v društvenih prostorih »Vzajemnosti« lepo število zastopnikov slovenskih strokovnih organizacij na Kranjskem, Goriškem, Primorskem, Štajerskem in Koroškem. Stvarnost razprav je pokazala, da je bila konferenca kos svoji nalogi; kar je bilo samokritike, je bila koristna, ker brez nje ni iniciative.
Dopoldanska razprava.
Točno ob 9. dopodne pozdravi strokovni tajnik sodr. Anton Kristan zastopnike ter otvori konferenco. V predsedstvo se izvolijo: Ignacij Sitter (tajnik Unije rudarjev v Trbovljah) in Ivan Jolian (uradnik Strok, tajništva v Ljubljani), predsednika,- sodruginja Frančiška Nedved (tobačna delavka v Ljubljani) za zapisnikarico.
•
Poročilo tajništva.
.1. Kristan: Podrobnejšega poročila o stanju strokovnih organizacij na slovenskem ozemlju ne moremo podati, ker se, žal, niso vse organizacije odzvale pozivu. Število članov se je posebno povišalo pri železničarjih, rudarjih, lesnih in tobačnih delavcih. Omenja nasilstva, ki jih rudarji trpe v SL Janin na
Dolenjskem; in ki zahtevajo remedure ter organizatoričnega dela. Rudarski obrat na zadevne obdolžitve še ni reagiral. Organizacije imajo nadalje : Tesarji, čevljarji, krojači, lončarji, porcelanski in transportni delavci, tiskarji, knjigovezi, strojarji, kemični delavci, predilničarji, krovci, steklarji, sodarji in pi-vovarnarji, peki, slikarji in drugi. Glavno
• delo pri nas je boj proti brezbrižnosti v delavskih vrstah ter demagogiji krščanskih so-
- cialcev in takozvane N. D. O.! Opisuje de-magoško »delovanje* nasprotniških laži-de-lavskih organizacij ter prihaja do zaključka, da njihovega pojava ni podcenjevati. V Trstu se pojavlja med služkinjami močno gibanje, katero se ne sme prezreti. V nadaljnem poročilu dokazuje potrebo tesnejše združitve vseh nepolitičnih društev na Slovenskem. Prej so se prepuščale organizacije same sebi; odkar imamo tajništvo, je nekaj boljše. Dosedanje tajništvo je vestno delalo: če se vse ni doseglo, ni to njegova krivda. Mnogo organizacij nima še nobenega boja za seboj.
1 Opaža se, da imajo na primer Štajerci in Korošci več zmisla za organizacijo nego Kranjci. Kmečki naraščaj je kader brezbrižnosti med slovenskim delavstvom. Uspeh združenja strokovnih organizacij v Ljubljani je obrtno sodišče, kjer se je zmagalo v skupini malih obratov. Propada v skupini velikih obratov je bil kriv brezprimerni terorizem podjetnikov ter klerikalno-nemška zveza. Nedavno so se vročila vsem podjetnikom »odprta pisma»* glede na draginjo.
Lep korak naprej pomeni dejstvo, da , se je povsod našel odziv, kjer se je apeliralo na strokovne organizacije pri volitvah v razne korporacije. Če se ni moglo vse izvršiti, je bil glavni vzrok pomanjkanje sredstev. Kljub temu pa se je vršilo nešteto shodov — poseči smo morali celo med delavce s kamnom v Aspangu na Nitjem Avstrijskem ter na Štajersko, Goriško in Primorsko. Sredstva so se dobila, ker so se ljubljanske organizacije na konferenci dne 4. julija 1908 zavezale, da prispevajo k vzdrževanju tajništva. Ce bi vse ljubljanske organizacije redno vršile svojo dolžnost, bi se dalo več napraviti. Z ustanovitvijo zveze bodo finance gotovo ■ zboljšane. Sramota za nas, da velja slovenski delavec še pre^esto za stavkokaza. Ob stavki v Winterthuru v Švici so bili stavkokazi slovenski delavci iz ljutomerske okolice. Izdali smo letak, da slovenski delavci tam ne iščejo dela. Na konferenco je bilo povabljeno tudi tržaško strokovno tajništvo, ■sodrug Kermolj je pa odgovoril, da mu ni mogoče priti. Lasten tisk imajo železničarji, tobačni delavci in peki; rudarji dobe svoje strokovno glasilo v kratkem. Druge organizacije so v tem oziru na slabšem. Predavanj in poučnih kurzov po deželi, kar bi vsaj deloma nadomeščalo tisk, se radi pomanj-. kanja sredstev in časa ni moglo vršiti. V Ljubljani se to vrši letos kakor lani.
Josip Kopač (tajnik železničarjev, Trst): Izpopolniti hočem podano poročilo. Poročevalec je dejal, da je železničarjev organiziranih okoli 2.-500. Resnica je, da spada pod
• tržaško tajništvo 9:300 organiziranih. Neka . ljubljanska skupina je poročila, da je pri
njej 263 nemških železničarjev; če pa zadevo natančnejše preiščemo, najdemo, da je med temi 90"/0 Slovencev. Dne lf>. januarija je važna konferenca vseh naših organizacij na .jugu. Omogočilo se bo, da bo »Železničar* izhajal v f>000 izvodili. Danes jih je mnogo, ki jemljejo nemško glasilo. Edini železničarji so sistematično prirejali shode. Kar se tiče zveze, bom povedal svoje mnenje pri drugi točki. V splošnem poročilu je nekaj nejasnega. Razumel sem, da je na Spodnjem Štajerskem, Goriškem, Koroškem in Primorskem cela vrsta strokovnih organizacij, ki da so brez vsakega vodstva. Trst ima svojo strokovno komisijo, na Goriškem se v kratkem osnuje. Zveza za vse dežele se mi ne zdi potrebna. Kataster izkazuje v Ljubljani nekako 48 dru-. štev; samo za Kranjsko bi zveza imela po-;tnen. V Trstu in drugod nima nacionalna »Jugoslovanska železničarska zveza* niti 100
članov. Šteje le nekaj železniških mojstrov in uradnikov v »Tintenburgu* — in potem fini«! Dr. Mandič ima v Trstu boj v lastnih vrstah. Delavstvo se vzbuja in hoče uspehov. V Pulju je dr. Mandič priredil shod, ki se ga je udeležilo 8. železničarjev. Pozneje so pisali v Trst, da jim ustanovimo podružnico, in danes imamo tam 84 članov! Pri železničarjih N. D. O. ne bo žela uspehov. Priznam, da je med železničarji premalo discipline. Odgovora na vprašalno polo nisem mogel dati, ker mi je došla prepozno. Menda še ljubljanske organizacije niso poročale. Rok osmih dni je bil prekratek. Poročajo naj danes zastopniki ustmeno. Za Št. Janž naj se pobriga rudarski tajnik. (Sitter: Je že bil tam!) Kdo pa je tam ustanovil organizacijo? Železničarji! (Zupan. Pa se morali tudi iti!) Predlagam, da se poročilo sodruga Antona Kristana vzame na znanje.
«S'Hlev: Bil sem v št. Janžu. Ker nisem dobil prostora, sem šel od hiše do hiše. Imam tam dva zaupnika, ki pa ž njima ne morem v direktem stik. Kar se tiče rudarjev sploh, jih je bilo pred kratkim 1300 organiziranih. Danes lahko pravim, da jih je 1800. Se spominja stavke v Velenju in na Lje.šah. Pozdravlja ustanovitev zveze, ki po pomagala organizirati tudi rudarje.
(Dalje prihodniC'1.
Razne stvari.
Stavkujoči duhovni. V Istri je velika razburjenost med ljudstvom in duhovni, ker je nadškof Nagi- prepovedal rabo glagolice v cerkvi. Vsled tega stavkajo duhovni in služba božja se ne vrši.
Toraj tudi božii namestniki so sc oprijeli sredstva, proti kateremu besnijo drugod njih tovariši. Dosedaj je bila stavka le sredstvo delavstva /.a izvojevanje boljših gmotnih razmer.
Nezgode na bosanskih železnicah V noči od 8. na 9. L. m. je- med postajama Jablanica in Rama trčil stroj ob tovorni vlak. Razbita sta oba stroja in štirje vozovi. Vzrok nezgode je, da je pomotoma uradnik pl. Vojnovič poslal stroj tovornemu vlaku naproti, da pripn6. Štiri kilometre od Jablanice je večja strmina. Ce vlak ne more ; voziti navzgor, mora na odprti progi poča-: kati, da pride drugi stroj, ki mu pripne, in | to radi varčnosti, namesto da bi se že na prejšnji postaji pripel drugi stroj. Umevna pa je uradnikova zmota vsled tega, ker je ta bil novinec na imenovani postaji. Na dan nezgode ob 11. uri predpoldne je še-le prišel v Jablanico in je takoj moral nastopiti odgovornosti polno službo.
V ravno isti noči je na postaji Travnik zavozil osobni vlak na skladiščni tir ki je b;l poln tovornih voz. Od železniškega, osobja sta dva moža, od potnikov pa jih je devet več ali manj ranjenih. Materijalna škoda je primeroma majhna. Vzrok nezgode je še neznan. Kapitalizem je pač povsod enak.
Klerikalno maščevanje. Češki listi so poročali o groznem dogodku na nekem učiteljišču. Pred nekaj dnevi je šel mimo učiteljišča v Freibergu ravnatelj Mezirka in gojenec tretjega letnika mu zakliče: »Klerikalna zverina«. Storilca še do danes niso dognali. Ravnatelj gre v zavod in hoče poizvedeti storilca. Pri preiskavi so zapretili gojencem da bo zadnji v abecednem redu izključen, predzadnji pa kaznovan, če ne povedo zločinca. Tisto so sporočali tudi staršem obeh dijakov. Starši onega se pripeljejo takoj v Freiberg, kjer gre oče v zavod, mati pa spremlja svojega sina na stanovanje. Tam se je mladenič ustrelil pred očmi svoje matere zaradi hudega razburjenja in krivice, ki se_ mu je zgodila.
Čudna prošnja. Sodnik dr. L. Gal v Subotici je poslal ogrskemu justičnemu ministrstvu sledečo prošnjo: Ker je premestitev subotičnega fiskusa v Pešto povišanje, in ker je bil premeSčen zaradi nerodnosti, ki jih I je storil v nekem procesu, prosi dr. Gal mi-
nistra. naj mu svetuje, kakšen škandal naj napravi, da bo povišan: kajti'-Samo s poštenim delom ne doseže tega, po čemur davno hrepeni, namreč priti v Pešto. Prosi tčlegrrt-fičnega odgovora in obljublja, da je pripravljen napraviti tak škandal, kakršnega še ni bilo.
Nesreča v Rablju na Koroškem. Dne 8. t. m.
se je v Rablju pogreznila hiša v kateri je bolnišnica, ki je stala nad rudnikom, v katerem se je kopalo in razstreljavalo. V hiši je bil zdravnik dr. Veselv z ženo in triletnim otrokom, kuharico in pestunjo, ter baje neki vpokojeni orežnik z žene. Nesreča se je zgodila, ker so bila tla pred hišo že iz-podrita in ko se je v bližini ražstreljalo skalovje, se je morala udreti. Posledica tega je bila, da se je tudi v rudnik vlila voda in so prišli delavci v jami v nevarnost. Delavce so končno s težkim trudom rešili, da bi rešili ljudi iz pogreznjene hiše, pa skoraj ni upati, dasi se dela s pomočjo vojakov iz Beljaka noč in dan.
Socijalna beda in'delavski boji.
vm. J
(Konec.)
Gospodarsko neodvisnost ima napisano na svojem praporu in zaradi tega mora postati moč, katera bo konečno zmagala.
Boji ki so pričeli med delavci in industrialci, so se razširili v boje med .posedujočimi nemaniči. Lahko si je predstavljati, kaj nastane, če se združi vse ono človeštvo z delavstvom, ki nima gotovega obstanka. Seveda bo do tistega časa še veliko težkih in dolgih bojev prijateljev sbobode, napram vladohlepnosti vladajočih in malodušnosti vladanih.
Ta cilj se seveda ne bode tako hitro dosegel, kakor ga žele, prvoboritelji, vendar pa preje, nego ga pričakujejo nazadnjaki.
Tako je z boji delavcev s podjetniki v zvezi ves razvoj narodov. Socijalna misel, povzeta z močjo, daje razvoju naše zgodovine novo smer. Ona določa svetovno zgodovino. Proletarci vstopajo, vidljivi vsem, v skupnost svetovnih dogodljajev in tvorijo toraj aktiven del zgodovine. Nasprotje med temi, ki so dozdevno doslej delali zgodovino in onimi, ki navidezno za zgodovino, toni je pomembeno za državo. Čeprav je prole-tarijat v zakonodajnih zastopih brezvpliven, jim vendar določa naloge, katere morajo reševati. Kakor je bil še pred kratkim časom nepoznan, od splošnega razvoja izključen, je sedaj vendar v središču delokroga kulturnih narodov.
Proletarijat dela sedaj zgodovino. Stopiti smo na prag nove dobe.
Hrabrost in modrost, trdno prepričanje in odločnost bodo napravile iz naroda to, kar je bil doslej le v misli, namreč splošno, vse vladujočo moč. Zaključni kamen je ideja pravice za človeško osebnost, njej prirojeno um duha svobodno razvijati: Zakon zgodovine se bo zopet ponovil; le v naprednih idejah je zmagonosna moč, naprednih idej je bodočnost.
Balkanska konferenca.
Iz »Rdečega Praporja« posnemamo sledeče poročilo:
Balkanska konferenca se vrši v mestni osnovni šoli, novosezidani moderni stavbi, namenjeni dekliški boljši vzgoji. Dvorana je polna delegatov, največ iz Belgrada. Hrvate zastopata sodr. De metro v ič in K o r a č, Buso Jakš it-, bolgarska deputacija šteje 5 članov na čelu Dmitrij BI a goje v, Čr-nogoro Popovi c, Macedonce (Bitolje-Solun) C o k o b, Slovence dr. T u m a, za Rumune je dr. R a k o v s k i pooblastil belgrajskega delegata drja. Koša ni na, da jih zastopa v smislu brošure »za balkanski’ sporazum«.
Ogrska socijalna demokracija in avstrijska poslali sta pozdrave. Ob 10. predpoludne je otvoril sodrug L a p č e v i e konferenco, po-zdravljaje delegate ter razloživši potrebo in pomen konference. Balkansko vprašanje je vseevropejsko. Zbog neugodnih historičnih razmer so zastali. balkanski narodi v razvoju, zato so planili na nje ozemlje, da je gospodarski izkoriščajo bogati sosedje, tek-movaje med seboj. Rusija zahteva zase odločilni vpliv na Bolgarsko in Rumunsko, Avstrija in Nemška na Srbijo do Soluna, Italija na Albance in Črnogoro. Povsod vodi to tekmo veliki kapital na škodo normalnemu gospodarskemu razvoju balkanskih plemen. Domača buržoazija, odvisna in pod-kupna od tujega kapitala, se deli med posamezne tekmece in tako poostruje krizo. Zato je proletarijat poklican, da se upira ne-le lastni buržoaziji, ampak da tudi opozori internacionalno proletarsko organizacijo, da se upre zlorabi kapitalizma na Balkanu. Balkansko vprašanje je obenem vprašanje narodnega zedinjenja jugoslovanskih plemen in prave svobode ter se da rešiti zgolj po proletariatu.
V predsedništvo predlaga Bolgara Dmi-trija Blagojeva in Slovenca dr. H. Tumo, ki se izvolita z vsklikom.
D. Blagojev pozdravlja konferenco v imenu bolgarskih organizacij. Kaže na eksploatacijo balkanskih zemlja po inozemstvu, vsled katere postaja nujna borba za narodni obstanek. Sredstvo do vspeha leži le v edinstvu proletariata. Konferenca naj vsestransko precizira stališče proletariata na Balkanu ter ga po tem pripravi godnega za veliki boj.
Dr. H. Tuma sporoča pozdrave jugoslovanske soc.-dem. stranke. Povdarja historičen moment, ko so stremljenja vseh evropejskih držav obrnjena na Balkan in se gre za zadnje torišče eksploatacije v Evropi. Kaže na eminenten geografski in gospodarski položaj Slovencev in na resultat tisočletnega bivanja tik eminentno kulturnih narodov — na rezultat, da je Slovenec berač na zemlji, katero obdelava in vse kulturne pridobitve sosedov niso istemu ni za las dvignile način življenja. Za Slovence kot izkoriščan proletarski narod je rešitev le v socijalizmu in le socijalizem nasloni in združi jih tudi z balkanskimi plemeni istega govora ln narave.
Korač in Demetrovič pozdravljata v imenu hrvatske socijalne demokracije. Prvi povdarja posebnost in raznoličnost položaja jugovshodnih narodov, a tudi točke, ki jih edinijo. Konferenca se ima izkazati kot posve resna aplikacija socijalizma na posebne balkanske razmere in pokazati svojo moč. Proletariat mora pred vsem protestirati proti umetni ustanovitvi 4 narodov po ideologiji meščanstva, proglasiti pred svetom, da je nacijonalni program kulturni program in je to le v pravem interesu proletariata. Drugi kaže, kako ideja edinstva po prirodnem potu vstaja med proletariatom, kako se je že na jugoslovanski konferenci v Ljubljani hotelo staviti ožje meje gibanju, kako pa je do danes v tako kratkem času, komaj bila ideja vržena med proletariat, narasla tako, da se nam sama širi in vodi do skupnega cilja.
Mihael C o k o b iz Skoplja v macedon-skem narečju naslika žalosten položaj prebivalstva pod turškim režimom. Gospodar v kraju je žandar in višji uradnik : »to je moja volja, ako nočeš, pritoži se bogu«! Se večje zlo kot turško gospodarstvo pa je nacijonalno tekmovanje Bolgarov, Srbov in Grkov. Vsa skrajno šovinistična agitacija brez vodilnih idej, podkupovanje in teroriziranje je dovedlo prebivalstvo Macedonije dotlej, da ne ve več kaj in kdo je in da je marsikdo za nekoliko »para« ali Srb ali Bolgar. Mladina je zato zapustila vrste narodnih čet in se je jela družiti v socijalizmu, kot edini spas iz demoraliziranega in obupnega položaja.
Krsto Popovič pozdravlja konferenco ne v imenu črnogorske organizacije, ampak
v imenu razmetanih in preganjanih črnogorskih delavcev. Nikjer, nego v Ornigori se ne vrši taka tiranija. Knez je v deželi vse: zakon, sodišče, trgovec in največji kapitalist. Ureja italijanska podjetja, domačin pa dobiva po 30 para mezde. Če strajka, ga zapro. Vsak poskus organizacije se s silo uduši. Vendar pa se vkljub vsemu preganjanju delavstvo druži, v tem leži edina rešitev črnogorskega ljudstva.
Sreten J a k š i č iz Bosne kaže na napredek organizacije delavstva ondi. Bosna služi lahko za vzgled brezvestne kapitalistične eksploatacije in kolonizacije. Ljudstvo je bilo do 1876 docela neoveščeno. Šele agitacija iz Srbije in avstrijska okupacija je jela zbujati nacijonalni šovinizem. Organizirano delavstvo predstavlja konečno zavestno ljudstvo, ki se čuti edinim narodom brez razlike vere in historičnega ideolo-gizma.
(Konec prihodnjič.)
SHODI.
Dne 23. t. m. ob 7. uri zvečer se vrši na Pragerskem v gostilni g. Poschauko-ta občni zbor tamošnje krajevne skupine.
Pridite vsi!	O	d	b	o	r.
j~n Vršili so s z sledeči shodi ni 1	  *=T
In zberovanja
Dne 5. t. m. se je vršil, v Trstu v delavskem domu dobro obiskan shod železničarjev v svrho protesta proti vedno narašča joči draginji živil. Shodu je predsedoval sodr. Bahun.
Sodr. Kopač je na podlagi statističnih podatkov primerjal cene žita, moke in drugih živil v prejšnjih letih se sedanjimi cenami. Dokazal je tudi, da ni premalo žita in da bi se lahko primerno preživljali vsi, posebno pa delavstvo, ako ne bi agrarci vedno in vedno vpili po višji, takozvani varstveni carini, le da si morejo polniti denarne Žaklje.
Nadalje je govornik pojasnjeval, da imajo od te carine koristi le veleposestniki. Kot primer je navedel Gornfo Avstrijo, kjer znaša zemljiška posest cerkve okolo 60.000 hektarov, med tem ko ima 33.000 kajžarjev skupaj komaj, okolo 30.000 hektarov. 247 veleposestnikov spravlja dobiček od visoke carine, med tem ko ista škoduje 67.218 malim posestnikom. Kako pa naj bi imel kmet koristi od carine, ko vendar mora kupovati živino, žito in razna druga živila.
Kadar se pa v državnem zboru razpravlja o carinskih tarifih, so klerikalci in razni' nacijonalci na strani agrarcev ; klerikalci seveda raditega, ker je cerkev veleposestnica.
Če se industrijalci ne upro vednemu podraževanju živil in ne nastopijo proti po-željivosti agrarcev, bomo manje zvalili vsa nadaljna bremena.
Po shodu, ki se je zaključil ob 10. uri zvečer, je bil protestni obhod, katerega so se vdeležili vsi zborovalci. Mirno in dostojno so se pomikale vrste železničarjev iz delavskega doma po jako obljudenih ulicah proti poslopjem ravnateljstva državnih železnic in obratnega inšpektorata južne železnice in zopet nazaj proti delavskemu domu. Pred delavskim domom so se vdeleženci mirno razšli.
S tem shodom in obhodom so železničarji pokazali, da ne marajo več biti objekt odiranja od strani agrarcev in da so pripravljeni na boj, če se jim ta vsili.
Železničarji \
Zahtevajte v vseh gostilnah jaj kavarnah in brivnicah strankine liste kakor: »Železničar in ,.Rdeči Prapor.
Kavarna UNIONE-Trst
Ulica Cascrma in ulica Torre Biauca —= Napitnina je odpravljena. =— Velika zbirka političnih in leposlovnih revij —rrz in časnikov v vseh jezikih. -	—
<u
e
a
o
0)
J*
N
rt
X>
>N
<D
Im
•+->
cn
O
a
rt
c
>o
o
I'
Otvoritveno naznanilo
Slavnemu občinstvu da sem otvoril novo
naznanjam,
špecerijsko in delikatezno
= trgovino zzz:
Na Friškovcu = Prisojne ulice št. 3
Trudil se bodem cenjenim odjemalcem vedno z najboljšim blagom, ter nizkimi cenami točno postreči. Strankam se pošilja na zahtevo, blago domu
ZA MNOGOBROINI OBISK SE ULJUONO PRIPOROČA Hinko Privšek,
trg-o ve c na Friškovcu Prisojne ulice št. 3.
Opozarjam tudi na ,,prvo higijenično pekarno*1 katera vsem zdravstvenim = predpisom natančno odgovarja. =
Pekarna je spremljena a električnim obratom. ®@ Sprejema se tudi kruh ......... od	strank	v	peko. -
Prva higijenična pekarna
na Friškovcu. Hjg Prisojne ulice št. 3
„Tajnosti španske inkvizicije"
Delavska tiskovna družba v Ljubljani izdaja znamenito delo pisatelja Fereala „ Tajnosti španske inkvizicije“ na katero opozarjamo sodruge ■■ železničarje.  .................
G
Železničarski koledar
(Eisenbahner-kalendar)
— za leto 1910
; je opet izšel v založbi
strokovnega lista „Eisenbahner“, Dunaj V. Zentagasse 5.
Med raznimi strokovnimi in žepnimi koledarji zavzema ta letopis prvo mesto, ker daje v raznih po-dučnih člankih pojasnila o najvažnejših vprašanjih službenega in delavskega razmerja pri avstrijskih železnicah. S tem udovoljuje praktičnim potrebam železničarjev. Posebno letos zamoremo njegovo vsebino kot jako raznovrstno in obilno imenovati, katera more dobro služiti železničarjem v mnogih ozirih.
Vkljub okusnemu opremljenju zu-nanjostin je cena le 1 kron« za izvod.
:
c
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač. Tiska Dragotin Priora v Kopru.