Običaji slovanski. * Spisuje Fr. H u bad. Božič pri Srbih.') Pred božičem postijo se Srbi trdo, (tako zahteva cerkev pra- voslavna) navadno od 15. novembra naprej. Dan pred začetkom posta (14. nov.) imenujejo ,p okla de'. Kakor pri Slovencih na pustni večer, zbira se ta dan vsa družina, pije in je vsega dobrega kolikor je je volja, in se pripravlja s tem na post, kajti od po- ki a d do božiča ne sme jesti nikdo mastnih jedi. Dan pred božičem imenujejo ,badnji' dan. Tedaj se počenjajo pravi verski in domači obredni običaji, katerih se je ohranilo toliko med narodom od najstarejših časov do današnjega dne, kateri pa proslavljajo življenje ljudstev in ga obdajajo s čudovito miloto. Uže zjutraj na vse zgodaj znosijo stole, nože, igle itd. pod streho, kjer ostanejo do prvega božičnega dne; prvi stol priueso drug dan za ,položajnika' zopet v izbo. V tem ko spravlja družina ropotijo, odide domačin s poma- gačem po ,badnjak'2), hrastovo' klado, katero devajo zvečer v ogenj. Mnogi sekajo ga uže pred solnčnim vzhodom. Ko prideta pred drevo, prekrižata se, domačin ga pospe žitom in pravi: ,Dobro jut" i čestit ti badnji dan!' Navadno sečeta samo od jedne stran., ko je dosta odsekan, udari jeden-s sekiro samo je- denkrat na drugo stran, da pade proti vzhodu. Ce zadržuje pada- joči badnjak drugo drevo, naznanja to zlo srečo za vse leto. Prvo tresko hranijo po nekaterih krajih, devajo jo pod mlečno posodo, da se dela smetana tako debela, kakor je treska. Na to razsečeta drevo na štiri dele in jih spravita domu; v Hercegovini jih ') Primeri: Vuk „Rječuik", s. v., — „Običaji" str. 30. itd. Miličevič, „Život Srba seljaka", - „Glasnik," XXXVII. str. 22. - „Globus," Band XXX. št. 4. in 5. Pis. 3) Badnjak rabi tudi Bolgarom, Hrvatom in po nekaterih krajih celtf Slovencem. Pis- vozijo z osmimi voli. Doma prislonita klade k steni, gospodinja pa zlomi nad njimi prvi hleb pogače. Vrh badnjakov rabi jim namesto ,vatralja' (Feuerschaufel), kateri so spravili pod streho, dokler ne pride ,polažajnikl v hišo. Tedaj prineso pravi ,va- tralj' izpod Ströhe, na začasni pa priveže gospodinja povesmo prediva in ga vrže na streho. Tisti dan zakoljejo ,pečenico' t. j. prešiča, reveži tudi ovco, da jo speko celo. Prvo kapljo krvi hrani gospodinja in jo zapeče v pogačo, da rabi zoper grižo. Jabolko ali hruška, pe- čena v pečenici varuje tudi zoper bolezni v trebuhi. Zvečer prinese domačin badnjake v hišo. Stopivši črez prag pravi: ,Dobar veče i čestit vam badnji dan!' Kak mož mu odgovarja: ,Dao ti Bog dobro sretnji i čestiti', ter ga posiplje žitom, medkaterimje ležala prva treska badnjaka. V Risni ki- tijo badnjake z lavoriko, v Crmnici nazdravlja jim domačin, kateri jih prinese na ognjišče, z vinom, nekaj popije ga sam, z drugim pa napoji badnjake (t. j. polije jih). Polože' jih pa tako na ogenj, da moli debeli konec črezenj; če se poljubijo ovčarji nad njimi, ljubijo ovce svoja jagnjeta. V pokrajini Gruša (v Srbiji) pomažejo jih po konci z medom, kateri obližejo na to otroci, da tudi ovce ližejo jagnjeta. Goreče badnjake opazujejo dobro; kdor vidi prvi, da je pregorel ka- teri, dobi dar. Odgoreli debeli konec ne sme pasti na tla, ujeti ga morajo z rokami; po nekaterih krajih mora natekniti celo roko- vice oni, ki ga hoče prestreči. Gorečega nosijo po Vuki okolo bučeljnjaka, pogasivši ga pa denejo h kaci slivi ali k jabolku. Ta dan peko raznih pogač. Da bi pospeševale plodorodje, dade jim razne oblike: vola s plugom, bučeljni panj, kokoš, ovce itd. Poleg tega pletö za moške ,kijake', za ženske pa ,plete- nice'. V reščetih hranijo spečene pogače in naspö k njim žitnega semena. Kadar uže gore badnjaci, prinese tisti, ki je prinesel badnjake na ognjišče, snop slame. Tega pozdravljajo ravno tako, kakor tedaj, ko donaša badnjake. Snop je zvezan z vrvico. Ali te ne smejo odvezati, ampak pulijo slamo iz snopa in jo potresajo po vsi hiši. Kaka starka hodi na to po razstlani slami po sobi in kliče kakor koklja: ,kvo! kvo! kvo!' otroci se je pa drže za obleko in kličejo kakor piščeta: ,piju! piju! piju!' To naredi, da je prihodnje leto mnogo piščancev. Po slami vržejo v nekaterih krajih nekaj orehov. Na to molijo. Najstarejši, navadno domačin, prilepi voščeno, svečo na iztočno steno, okolo njega se zbere vsa družina, molče posluša resno molitev, katero moli starec namesto duhovnika. Po molitvi vtakne svečo v vrečo polno ječmena, da gori vso noč. Dokler pa gori sveča na steni, gledajo praznoverni ljudje na senco; kdor je nima, umre drugo leto. Večerjajo uže pripravljena. Zgoraj za mizo sedi domačin, po- leg njega moški po starosti, potem ženske. Predno posedejo, poljubi vsak roko domačinu, le žena njegova (gospodinja) tega ne stori. Miza je lepo pogrnena, jedi so boljše, nego navadno, kajti jutri bode praznik in trdemu postu je konec. Miza ostane pogrnena vso noč, žlice denejo po starosti na krožnik, in čegaver žlica drugo jutro ne leži več na mesti, kamor jo je bil položil sinoči, umre še to leto. Drugi pa gledajo ta večer v skledo polno raztopljenega špeba; kdor ne vidi glave na sebi, umrje sköro. To noč spavajo vsi v jedni sobi, kakor je navada tudi po Slovenskem; pri badnjaki ostaja le jeden, da kuri vso noč. Po Starem Vlahi nosijo ovčarji ta dan vedno kamenček v ustih, to varuje črede volka; če bi se hotela bližati ta zverina, okamenel bi jej gobec. Ta dan ne smejo izposojati ničesar iz hiše. Če je vreme motno, bode prihodnje leto rodovito. ,Badnjaci' imajo po vztoč- nih delih Srbije svoja imena. Največji zovejo: .badnjak', drugi: ,badnjačica', (ženo ,badnjakovo'), najmanjši pa ,dete'. Dru- god jih imenujejo nekateri: Jožef, Marija, Jezus. Božič. Zjutraj na vse zgodaj pokajo puške od vseh strani, da na- znanjajo veseli praznik. Dečki hite po vode na čist, dober, zdrav studenec, seboj nesejo žita, pozdravijo vodo: ,Dobro jutro, sretan sveti božič', vržejo nekoliko žita v studenec, napolnijo svojo posodo in hite domu. Ta voda ima posebno moč; ž njo se umi- vajo, da bi ostali vedno zdravi. Najmlajša svekrva daje omitim čistega perila. Omazano hranijo pod streho, da bi ne bilo umaza- nosti v söbi vse leto. Starejši se pripravijo na to v cerkev, mnogokrat kaj daleč; gospodinja, (v prejšnjih časih je delal to domačin sam,) pa umesi z vodo prineseno zjutraj ,č es nie o' iz pšenične moke. Po Vuki zapekali so prej vanjo srebrn ali zlat novec; kdor ga je našel v svojem kosi, smel se je nadejati sreče v prihodnjem leti. Sedaj pa zapeče domačica lesene podobe ovac, konj, bučel itd. Ko lomijo česnico dobi vsak svoj kos; v tem posli, kateri naznanja po- doba v njem, bode najsrečnejši. Česnico peko, kakor pogačo, pod žrjavico. Kdor gre okolo nje, ko se peče, in govori: ,Šel sem skoz ogenj, da bi ne gorel kot ogenj,' se varuje vročnice. Pečeno česnico pomažejoz medom. Iz ostavšega testa pa peko pogačo za živino. Predno pridejo ,crkvari' (t. j. oni, ki so šli v cerkev) domu, ne sme jesti nikdo mesnih jedi. Ti prineso seboj ,navore' (anaphora, obhajilnega kruha). Te mora pokusiti vsak, potem sme jesti, kar hoče. Če je pa cerkev predaleč, da ne morejo do nje, jedo najprej popek od leske ali od dr in a, da bi ostali zdravi kakor dr in. Sedaj krmijo tudi kokoši. Vrvico, s katero je bil zvezan snop slame, ki so jo postiljali zvečer po sobi, polože na tla v krog; v to pa naspo žita za kokoši. Na tak način dosežejo, da se držč kokoši vedno hiše. Tudi živini dade klaje, ali ne mečejo je z vi- lami v jasli, ampak z rokami, da se živina ne bode. Da, tudi ptičev ne zabijo; tem potrosijo ostankov, naj vedo tudi ti, da je prišel božič1). , Zjutraj pride polažajnik. (V Užici ga imenujejo go- lazni k', v Ban a ti pa ,polazenik'). Mislijo namreč, da ni vse jedno, kdo pride prvi ta dan izmed sosedov v hišo. Zato naprosijo navadno uže nekaj dni prej prijatelja ali sorodnika, da pride ta dan k njim. Kadar pride pred hišo, ustreli iz puške. Seboj prinaša vrečo žita; uže med vratmi pozdravlja: ,Ristos se rodi' in pospe žita po s6bi, domačin ali kdo drug mu pa odgovarja: ,Va istinu rodi' in ga pospe žitom. Na to gre polažajnik trikrat okolo ognja, ,krete' (premika) badnjake, sede za mizo tija, kjer sedi sicer domačin, in gospodinja ga ogrne z debelo odejo; čim debelejša je, tem debelejša bode smetana na mleki. Potem vzame polažajnik uže omenjani vat r al j (Feuerschaufel), udari ž njim po gorečih badnjacih, da lete iskre na vse strani, in govori: ,Ovoliko go- veda, ovoliko konja, ovoliko koza, ovoliko ovaca, ovoliko krmaka (prešičev), ovoliko košnica, ovoliko sreče i napretka' itd. Tedaj razgrne pepel pokraj ognjišča in dene tija kak novec, kakor ravno more. Nekateri pa prinašajo tudi povesmo prediva, in ga obešajo na vrata ali na streho, da bi rasel tolik lan. Sedaj še le pozdravi domačina in druge. Še le sedaj mu prineso stol izpod strehe, kamor so bili odnesli na badnji dan orodje. Kdor pa hoče sesti, odmičejo mu stol, da bi padel; če pade res, ima to dober pomen za hišo. Po teh ceremonijah odide polažajnik ali pa ostane pri ,ručki' in dalje do večera. Da ga goste kar najbolje morejo, ume se samo po sebi, posebno srečna bode pa hiša, ako se opijani. Nato sedajo k ručku; to naznanjajo tudi se strelom. Ko se zberö vsi okolo mize, molijo, vsak se svečo v roci. Molitev je krajša, nego na badnji dan. Po njej se ,mirbožajo', t. j. po- ljubjajo se po vrsti. Domačin vzame svečo v roko, drugo pa da mlajšemu. Poljubita se in pravita: ,Mir božji! Ristos se rodi. Va istinu rodi. Poklanjamo se Ristu i Ristovu rožanstvu'. Ali pa krajše : ,Mir božji'. ,Na veke, amin'. Tako stori domačin z vsemi, tudi z ženskami, le mu ne poljubljajo te obraza, ampak roko, mož in žena se pa ne smeta poljubiti. Na to zbere domačin vse sveče, jih postavi v skledo, polno raznega žita, črez nekoliko časa jih pa pogasi s tem, da pospe žita nanje. Kasnejše pokrmijo ženske žito kokošim, da bolje ne so. Potem sedejo k jedi. Božično kosilo je priprosto, meso in vino so glavne stvari. Nekateri srčejo najprej ,varenik' (ne- kako vinsko juho z medom in poprom), drugi pa ne pijo rakije zaradi vročice. Crez nekoliko časa, po nekaterih krajih uže v začetki jedi vstajajo ,u slavu'. Domačin in polažajnik natakneta ro- ko vice, (brez njih se ne smeta dotekniti č es niče), zasučeta č es nie o trikrat od iztoka proti zapadu in jo zlomita. Paziti pa imata, da ne pade kak kos od nje; to bi pomenjalo, da mora umreti kdo iz hiše. Onda razdelita vsacemu svoj kos. Za česnico pride pečenica na vrsto. Jedo jo, se v6, mrzlo, ker je pečena uže v badnji dan. Le glavo puste za novo leto. Ta dan se goste dobro; navadno ne vstajajo od mize do večera. Crez prt razproströ po mizi navadno prazno vrečo in ne od- grinjajo mize in ne čistijo hiše tri dni. Po Bosni in Hercegovini je navada, da ,sjaču' (sjak- nuti) o božiči, t. j. zjutraj zgodaj vpije domačin: ,Sjaj Bože i Božiču našemu', ali ,našoj' (tu imenuje po vrsti vse osobe svoje družine). V Ris ni se poljubljajo po jutranji službi božji ljudje v cerkvi; pri tej priliki se pomirijo mnogi, ki so se bili sprli med letom. Naj omenjam še nekoliko običajev in navad v tem časi. Kdor ima konja, ga mora jahati poručki. VBački zasede mladina konje in dirja po polji in ,vijaju Božič' (gonijo Božiča). Tretji dan pometejo hišo; slamo in smeti vržejo na dvorišče; slame pa hranijo ženske nekoliko, da nasajajo kokošim na njej. Drugi nosijo božične slame na njive, da bolje rode. Ta čas ne smejo brusiti noža na brusi, da ženskih ne bole prsi, krav vime, otrok vrat. Te dni počiva živina; volov ne smejo uprezäti. Vsakdo iz hiše mora odgrizniti nekoliko niti, s katero je bila povezana pečenica, onda ni hud vse leto. Da raste pšenica visoko in je bogata, prebadajo česnico z drinovo tresk o. Na vogel č es niče potrosijo soli, ga odrežejo in hranijo za lek ljudem in živalim. Po jedi dade živini soli; živin- sko pogačo nabadajo najlepšemu volu na rog, v Starem Vlahi pa priženo vola v hišo in zlomijo pogačo nad njim. Da bi varovali stanovnikov vročnice, mečejo po nekaterih krajih goreča drva črez hišo; mnogokrat se je pa uže zgodilo, da so si tako požgali dom. S pepelom č es niče posipajo svilode, da bi jih bilo, ko- likor pepela. V Gr bi j i gledajo na božič, od katere strani vskipi voda v lonci; če vskipi proti iztoku, nadejajo se sreče. V Dubrov- niki mesijo kolače v podobi mesca in jih dad6 poslom; imenu- jejo jih ,luk'. Nekateri udarjajo z rogom od božičnega peciva nerodo- vita sadna drevesa po koreninah, govoreč pri tem opravili: ,Ja tebe rogom, a ti mene rodom!' Drugi vzamejo sekiro in mahajo ž njo ob nerodovitem drevesi, kakor bi ga hoteli posekati, drug kdo pa reče: ,Ne sijeci, rodiče'. Če store to trikrat zapored, mi- slijo, da bode drevo obilo rodilo. Do malega božiča (novega leta) pozdravljajo se namesto z ,dobro jutro!' itd.: ,Ristos se rodi! in pozdravljenec odgovarja: ,Va istinu rodi!' Ta čas pevajo tudi razne obredne pesmi, katerih je zapisal mnogo Vuk in kasnejše Milojevič. Predno poskusimo razložiti pomen božičnega praznika, omenjamo naj prej necih običajev iz drugih krajev, kateri se vje- majo s srbskimi'). Po Francoskem je navadna še dan danes ,souche de noel' ali ,trefue'. „Štiriindvajsetega decembra proti šesti uri zvečer" — čitamo v deli „Memoires de 1'acadčmie celtique" (Commercy en Lorraine) III. 3, — „denejo v vsaki družini veli- kansko klado, imenovano ,souche de noel', na ogenj. Otroci ne smejo sesti nänjo, da ne dobe garij. Ta navada je razširjena skoraj po vsi deželi ih da polagajo klado po vsej dolžini, kacih štirih črevljev, na ognjišče". — V Marselji so prižigali klado, imenovano ,calendeau' ali ,caligneau'. . Polivali so jo z vinom in oljem. Gospodar jo je moral prižigati. V Daupliinč so jo ime- novali ,chalendal', so jo prižigali na božični večer in polivali z vinom; bila je sveta, morali so puščati, da izgori vsa. Na Nemškem je bila ta navada tudi. V pismi iz 1. 1184 beremo o župniki v Ah leni in Miinsterlandi: „et arborem in nativitate domini ad festivum ignem suum ad ducendam esse dicebat." Da so sekali .Weihnachtsblock', čitamo tudi v ,Weisthiimer'.2) Na An- gleškem imenujejo ,badnjak', ,yuleclog', ,yuIlclog' ali ,Christmas clog'. Kos njegov hranijo vse leto, da zakurijo ž njiin ') Prim. tudi članek: „Bajdnek v Poljanah ob Kolpi," „Novice" 1. 1856 str. 413. Pis- ') G rim m, „Deutsche Mythol. 4. izd. I. str. 521 in 522." Pis. za novi božič in da varuje družino nesreče, če pa neče goreti, pomenja zlo.1) Ravuo tako znan je skandinavski Julblok', Litvani in Leti pa imenujejo sveti večer ,bluku-vakars', kar pomenja ravno to, kakor ,badnji večer'. Kakor pripisujejo Srbi prvemu gostu, da pomenja srečo ali nesrečo, tako skušajo izvedeti tudi Angieži po onem, kateri stopi o. novem leti prvi v hišo (imenujejo ga ,fi r s tf o o t',) kako se bode godilo družini. Tudi oni si pomagajo s tem, da naprosijo uže prej koga, naj pride na vse zgodaj s kacim darom na pohode. Kaj pomenja božični praznik v krščanstvi, znano je uže dosta; o tem zatorej ne govorimo. Omenjati pa nam je, kaj je po- menjal ta praznik našim dedom, poganom, kajti tudi ti in drugi narodi indo-evropski so ga uže slavili o tem časi. Božič je bil uže poganom solnčen praznik, in kaj so sla- vili o tem časi, kaže nam srbska prislovica: ,Pitali kurjaka (volka), kad je naj veča zima. Kad se sunce ragja.' Ta odgovor, da je najhujša zima tedaj, kadar se solnce rodi, kaže na božič. Ali tudi pri Rimljanih nahajamo dan 25. decembra ,dies natalis solis invicti' (rojstveni dan nepremagljivega solnca). V tisti dan pada v koledarji krščanskem praznik Kristovega rojenja. Da je to res, pričajo nam cerkveni očetje; tako graja še Leon Veliki, za katerega se je spominalo ljudstvo še dobro solnčnega pomena božičnega praznika, zlobno mnenje (pestifera persuasio) onih, ki mislijo, da praznujejo ta praznih na čast novo vzhajajočemu solncu, ne pa rojstvu Kristovemu. "*) Kako dolgo se je vpiralo poganstvo, časteče solnce, krščan- stvu, nam kaže to, da se je ohranilo češčenje solnca do novejšega časa v Armeniji pri Jakobovih kristijanih.3). Taka je tudi pri Mohamedanih. Arabi Beduini molijo še dan danes vzhajajoče solnce, akoravno je prepovedal Mohamed, klanjati se solncu in luni, in če tudi mislijo Moslimi, da ,vzhaja solnce med rogovi hudičevimi'. ') Ibid. „Aberglaube, Nr. 1109 " ') Pauly, „Real. Encyclopaedie, s. v. Sol." ') Ne&nder, „Kirchen-Geschichte, VI. str. 341." Za časov Lukijanovih poljubovali so si Grki roko v zna- menje češčenja vzhajajočega soinca. Tertullij an pa toži še o kristi- janih, ki so častili nebeška trupla in so mrmrali z ustnami proti vzha- jajočemu solncu („sed et plerique vestrum affectatione aliquando et coelestia adorandi ad solis ortum labia vibratis")'). Tudi Leon Ve- lik i se pritožuje o tistih kristijanih, ki so se obračali proti solncu in so se mu klanjali, predno so šli v cerkev, ali kadar so stali na kacem griči4). Da, Wuttke3) pripoveduje, da se odkrivajo kmetje v zgornjem P al ati na ti (Oberpfalz) še dan danes pred vzhajajočim solncem, in na P;o m o r a n s k e m mora moliti oni, katerega trese mrzlica, trikrat o solnčnem "vzhodi obrnen proti solncu: „Ljubo solnce, pridi skoro in odvzemi mi sedem in sedemdeset mrzlic. V imeni Očeta itd." Na S aksonskem, v Branibori in na Ruskem pa hodijo seljaci še sedaj v jutro velikonočne nedelje na hribe, da bi videli solnce, katero poskakuje takrat, pravijo, od samega veselja trikrat, na Angleškem je pa pisal v svojih dnčh Thomas Browne celo razpravo, v kateri je dokazoval, da solnce ne pleše v jutro velike nedelje.4) Pri Rusih ohranilo se je celo do XVI. veka mnenje, da - o veliki noči solnce ne zahaja. Zato menda imenujejo Malorusi in Bolgari veliko noč ,velik den'. Solnčni pomen božiča pa kaže tudi ime meseca decembra pri Bolgarih. Ti ga imenujejo ,koložeg', t. j. mesec prižiganja (solnčnega) kolesa, ker so ovijali, kakor Slovenci na Koro- škem in Poljaci po Galiciji, Nemci pa po nekaterih krajih še danes o tem časi kolo se slamo, namazano se smolo, ter so je takaläli zažgano raz hrib v dolino5). Ali tudi druge stvari nam kažejo, kako svet je ta čas. O polnoči, pravijo ljudje, so odprta nebesa, voda Se izpreminja v vino, pod snegom cveto cvetlice, drevesa cveto in zor6 zlata jabolka itd. Vse to kaže, da so razlagali stari Slovani božični praz- nik z ozirom na solnce, katero daje po misli vseh poganov ljudem dobro. Ali tolmačiti moremo ostanke starih običajev samo na solnčnega boga Peru na, kakor je to dokazal učeni prof. dr. Krek6). Vredno bi bilo zatorej, da se požurimo tudi mi Slovenci, da zberemo narodno blagö, da ne bode prepozno; gotovo našli bi še v svojem domi mnogo, kar bode služilo slovanskim bajeslovcem. ') „Apolog. adv. Gentes XVI." Lukian, „de saltat. XVII." Leo I. „Serm. VIII. in Natal. Dom." ') „Volks ab er glaube," str. 150. ") E. B. Tylor, „Die Anfänge der Cultur, Deutsch von J. W. Spengel und Fr. Poske. II. str. 297;" — Afanasjev. „Poetičeskija vozzrenija Slav- janna prirodu, III. str. 700." 5) Krek, „Einleitung in die slav.Literaturgesoh. str.200. Opomba 4." ") 0. c. str. 199. Svatovski običaji pri Bolgarih. Z nezmernih planjav med Donom in Volgo privel je Asparuh, tretji sin Kubratov, v drugi polovici sedmega veka po Kristi Bolgare do Donave. L. 679. prebrodili so reko. Po- gumni vojaci čudskega ali finskega plemena premagajo hitro Slo- vane, naseljene med Balkanom, Donavo in črnim morjem; Varno si zvolijo v glavno mesto. Ni jih bilo mnogo tujcev, ali bojeviti in pogumni so bili. Hitro se je širila nova država, skoro je Morava postala meja ob carstvi srbskem na zapad, pa tudi na druge strani so silili vedno dalje. Mogočni carji bizantinski trepetali so na svojem prestoli pred četami bolgarskimi, med ka- terimi so vojevali tudi podvrženi Slovani. Groza je bilo poslancev grških, kadar so se pogajali z Bolgari zaradi miru. Krščanski Bi- zantinci prisezali so v imeni svojega carja, da bodo spolnovali pogoje, pred razpelom z roko na sv. pismi, Bolgari so pa prisegali na goli meč, znamenje moči, (ultima ratio) vojakov, pri tem so pa razsekavali pse na dvoje. — Še početkom 9. veka pili so veli- kaši pri gostijah iz lobanje ubitega carja Nikefora. Tekom tistega veka potonil je pa živelj bolgarsko-čudski v narodnosti slovenski. Premagovalci izgubili so svojo narodnost, po- stali so Slovani. Mnogo so občevali Bolgari z bližnjimi Srbi, mnogokrat so se bili po krvavih bojiščih, mnogokrat bili so si dobri pri- jatelji. L. 861. pokristijani se pa knez bolgarski Boris; brat Ci- rilov, Metod, ga krsti. S tem je prestal živelj bolgarski popol- noma, narod se je pomešal tako, da je ostalo le malo sledu o njem. Oznanovalcem vere krščanske rabil je jezik slovanski. Le na jezik vplival je toliko, da se je predrugačil, da je izgubil sklanjo, da je privzel člen itd. Celo stare običaje pozabili so ljudje. Dlje je cvela še država bolgarska; niti carji bizantinski, niti srbski je niso mogli razrušiti. Ali prignala se je črna nevihta od južne strani, divji Turci so prihruli iz Azije, poplavili so poluotok balkanski. Carji bizantinski niso si ohranili druzega nego samo glavno mesto. Car bolgarski Šišman bil je premagan dne 26. velicega srpana 1. 1371. ob Marici; moč bolgarska je oslabela. Sicer so se bili Bolgari še moško na Kos o vem polji 1. 1389, ali ni hrabrost njih, ni srbska ni mogla rešiti več Slova- nov. Vuk Brank o vič, izdajica, ,ne vid'lo ga sunce1, bil je vzrok, da so naložili Turci težek jarem narodom po poluotoci balkanskem, da so mogli prodreti kasnejše Musulmani celo do Beča, da so poplavili južni del avstrijskega carstva, da so overali omiko in oliko tako dolgo. Milo zvenela je pesem bolgarska po visocem Bal kani, pevci so peli o srečnih dnevih, o zlati svobodi, katere niso po- znali, peli so o junacib, kateri so tolkli nekdaj sovražnike, ali ljudstvo, hrabro nekdaj in bojevito, pozabilo je sukati- kopje in meč, tupuz pal mu je iz rok. Namesto ostrega orožja poprijel se je Bolgar pluga, motike in sekire; obdelaval je polje, svojemu tlačitelju prideloval je rožnega olja in ta mu je plel zato tr- njevo krono. Ali mnogokrat pihal je] tudi čuden veter o vrh4h Balkanovih, čestokrat pokalo je čudno po dolinah in gozdih; niso padala stoletna košata drevesa pod sekiro gozdarjevo, padali so ljudje, Turciin Bolgari, puška bila je sekira, meč podiral je sovražnika. Tedaj klicala je vila svoje pobratime, tedaj začel se je dramiti Kralj e vič M arko v svoji pečini, ali vilin klic izgubil se je; malokdo ga je čul in mnogi, kateri so čuli vik, tiščali so si ušesa;_ Marko odprl je oči, a zaspal je takoj; kro- karji so letali v celih trumah po gorah in po dolinah, gostili so se, le kukavica, sinja kukavica, kukala je za očetom, za bratom, za otroci, katere je posekal meč, ker so hoteli živeti kot ljudje. Toda zora vzhaja .vsak dan, gotovo napoči tudi dan z gro- mom in treskom, kateri očisti zrak, da zašije zora svobode vsemu narodu. Mnogi so uže preiskavah narod bolgarski; prihajali so tujci ,ran gledat globocih', trudili so se sinovi, da spoznajo svoj närod, in kolikor bolje so se seznanjali s svojimi rojaci, tem bolje so začeli ljubiti svoj rod. Prihajali so tudi bratje od vseh vetrov, da so čuli, kaj bije Bolgarom v srci. Bogišič1) preiskaval je pravne običaje južno- slovanske, on je opozoril prvi na bogat zaklad narodnega blaga, in ni služil le pravnikom, odkril je blaga tudi bajeslovcem in sta- rinarjem slovanskim. Drugi so pa poslušali pesem närodovo in našli so drazega kamenja, katerega, ni najti drugod. Brata Miladi- novca,®) ki sta morala plačati svojim življenjem ljubezen do domovine, odkrila sta narodno pesem bolgarsko, kateri se ni stra- šiti nobenega druzega naroda.3) Poteh dveh bodemo skušali povedati, kako se ženijo mladi Bolgari. Mladeniči bolgarski se ženijo navadno mladi, mnogokrat jedva 18 let stari. Neveste so pa še mlajše; kakor pri druzih narodih na jugi, se može dekleta čestokrat uže 14 let stare, če tudi ženin ni ravno vedno tako mlad, ženi se vendar navadno uže v starosti, v kateri pri nas še na zakon ne misli. Pospeševalo je to navado posebno to, da mladeničem ni trebalo služiti v vojski, zato se more ženiti, kadar hoče sam , ali kadar mu dovoljujejo roditelji. ') „Zbornik sadašnjih pravnih običaja u južnih Slovena' Zagreb, 1874." J) „Bolgarski narodni pesni. Zagreb, 1861, str. 515.: „Svadbeni običai ott Struga;" str. 417.: „Običai na svadba vt Kukuši." a) G, Bosen v svojem prevodi bolgarskih pesmi „ bulgarisehej Volks- dichtungen" priznava sam njih lepoto. Pis. Zakon pa ni samo zveza ljubečih; tudi druge okolnosti morajo mladeniče, da si izbirajo neveste uže zgodaj. Kakor povsod, imajo roditelji razne namene, kadar ženijo sina. Prva skrb jim je, da' pridobe sinaho dobro delovko, dobro gospodinjo, a ne samo za sina, nego za vso zadrugo. Zatorej je pri ,Šopih' (,Bolgarih okolo Koestendila, Radomira in Sredca, Sofia) ženin navadno mnogo mlajši od neveste. On šteje jedva 16 let, žena njegova pa uže 25—30. Ne smemo si pa tolmačiti te razlike s tem, da se na- gibljejo mladi ,momki' mnogokrat starejšim devicam, ljubezen pri ženitvi ni glavna stvar, kakor menda nikjer med prostim narodom. Nevestin oča neče možiti hčerke zgodaj, da mu ,hljeb isplati' svojim delom, ženinovi roditelji pa iščejo neveste, navajene vsa- cega dela, katera je pokazala uže na dorni svojem, da je pridna in marljiva. Narodni pregovor slove: ,Vzemi si ženo, da te nosi na rokah!' moramo razlagati zatorej prav po besedi. Tudi se ni bati, da bi nosila taka žena hlače; narod zahteva sicer, naj se ljubita zakonska, kakor zahteva priroda in običaj, vendar pa mora slu- šati žena moža, ker pravi pregovor: ,Žena dolgokosa, plitkoumna'. Glavna stvar pri izbiranji neveste je vedno beseda očetova, ali če ta ne živi, beseda ,glavatarjeva' ali domačinova'). Če pa otroci in roditelji niso ravno tistih misli, zgodi se tudi, da se ravna mladina le po tem, kar jej veleva srce, saj najde sredstev, da preveri mater in po njej tudi očeta. Na ,dobar den', t. j. o praznicih se zbira mladina okolo cerkve, ali na kacem druzem mesti in pleše ,oro' ali ,kolo'. Po zimi hodi na ,prelo' k sosedom, po leti pa tudi na ,mobu', na ,delo'. Neoženjenci imajo tu. prilike dovolj, da si izbirajo družico za življenje, tu ,se zagledajo' mladeniči. Zato pravi v narodni srbski pesmi sestra bratu.' „Elajde brate namastiru, Da gledamo gjevojaka, Gjevojaka i momaka!" Momak podari devojki jabolko, napije jej ob studenci in jej odkrije tako svojo ljubezen; kitica iz nje roke mu je znamenje, da ga ljubi izbrana krasotica. Da si pa moreta reči pred oltarjem, da hočeta živeti vse živ- ljenje drug z drugim, morajo izvedeti za to tudi roditelji. Mladenič in ljubica njegova skušata zatorej poizvedeti najprej, bodo li ro- ditelji zadovoljni z izvoljencem, kajti ti pazijo vedno na to, da je nevesta pripravna za ženina, da ni presiromašna itd., lepota sama ne velja nič, ker ,lepa jäbolka svinje jedo'. Prav slaba in siro- mašna mora biti obitelj, če se ravna po pregovori ,trkaj, kjer ti odprö, tam ulezi'. če je m oma k gotov, da mu ne odrekö devojke, pošlje po- slanca (,svata' ali ,svatico') na dom devojkin, da jej prinese kitico in nekoliko novcev v dar in se dogovori ž nje roditelji o snubitvi. Tedaj določijo dan, na kateri naj pridejo roditelji mladeničevi snubit; se ve, da mora biti pripravljena zanje tudi sijajna gostija. Ta ,sastanek' imenujejo ,godež', okolo Kukuša pa ,zelena kitka'. Na odločen dan, navadno v nedeljo, ali v kak drug praznik, zberejo se na domi mladeničevem sorodniki njegovi. ,Momak' po- ljubi roko svojemu očetu, če pa ta ne živi več, strijcu ali onemu, kateri je domačin, mu da darove, katere je namenil svoji ljubici, n. pr. lepo ,šamijo' (robec za deti na glavo) in nekoliko novcev. Na to se napotijo snubači. Po nekaterih krajih, n. pr. okolo Le- sk ovc a gresamoočaz mladeničem, drugod pa, n. pr. v Kukuši, kjer se stekata bei i in črni Drin, pa več sorodnikov. Na domi izvoljenega dekleta je uže pripravljeno vse, snubači pa donašajo seboj tudi jedil in pijače. V hiši je pripravljena miza (sofra). Nekaj časa se pomenjkujejo o raznih rečeh, onda pa pride devojka s kako družico v izbo. Družica njena poljubuje prišlecem roke po redi, za njo pa snubljenka. Tedaj jej dade donešena da- rila, ona jim pa poklanja vezene ,rizel (obleke), katera jim po- laga na ramena. V Kukuši dobivajo oženjenci obleke, vezene ,na zaboj' (na statvah), neoženjenci pa vezeno od devojke z roko. Dogovorivši se o vsem potrebnem odidejo snubači. Darove pa nosijo še vedno na ramenih, da kažejo ljudem, da niso prišli zastonj. Tasastanek imenujejo okolo K u k u š a ,m a 1 i a r m a s', okolo Leskovca pa ,odumvanje'. Dogovarjajo se pa posebno o da- rili, katero mora dati ženin očetp nevestinemu. To imenujejo po južnih krajih ,ogorlok',') okolo Leskovca pa,obušta', ker je namenjena, da kupuje oče obuvalo sorodnicam nevestinim. ,0 gori o k' znaša marsikdaj do tisoč pijastrov, če je ženin po- sebno bogat. Po prvem sastanki prihajajo snubači še večkrat na po- hode. Po nekaterih krajih so se ohranila razna simbolična dejanja, katera so gotovo prastara. Na drugem sastanki, kateri imenu- jejo okolo Leskovca ,ispitije', izpije vsak po čašo rakije. Na tretjem menja mati devojčina prstene navskriž (,mčnežl). Z m e- nežem je gotova zaroka, tedaj čestitajo gostje roditeljima: ,čestita nevjesta, cestit zet.' Ali taki pohodi so dragi za obe strani. Ženin in roditelji njegovi morajo donašati vsakokrat daril. Zato se mnogi ne drž6 vseh običajev. Nevesta pri gostijah ne seda za mizo; ona streže došlecem. Zadnji in najvažnejši sastanak je ,godež' ali ,veliki ar m a s'. K temu prihajajo vsi sorodniki s popom ali učiteljem. Tedaj dogovore vse za trdno, učitelj ali pop, ali tudi selski sta-' rejšina je priča, časih celo beležnik. Po krajih, kjer imenujejo ta sastanek ,godež', imenujejo nevesto odšle ,godenico'. Tej prinaša drug dan sestra ali kaka druga bližja sorodnica ženinova kak dar, nekoliko cekinov na ni- zalici, ali kaj druzega dragocenega. Od te dobe nevesta ne sme hoditi brez svoje svakinje na zabavo. Vsako nedeljo in vsak praznik obiskuje potem ženin svojo nevesto, ali nikdar ne sme priti s praznimi rokami. Donaša jej v dar novec ali kaj druzega in dobiva od nje kako oblačilo ali vsaj kitico. V Kukuši se zbirajo po prvem sastanki na domi ženi- novem otroci, čim več se jih nabere, tem večja je čast. Kaka stara ženica jih vodi k nevesti, kateri prinašajo raznih darov, sadja, kitic aii Iepotičja. Če zori sadje, ženin ne sme zabiti, da pošilja izbrani nevesti vsacega. Črez nekaj časa gredo sorodkinje k nevesti. Donašajo jej v dar sadja, kitic, črevljev, nogovic, platna, prediva in svile, da prede in tče darove za svate. Nevesta jih pozdravlja, jih poljublja, vzprijema darove in gosti svoje goste. Sestre nevestine poklanjajo došlecem kitic, nevesta jim pa daruje obleke. Pred odhodom jim vrne posodo, v kateri so donesle sadja, a ženinu pošilja kitico in kako obleko, posebnih kitic jim pa daje tudi za moške sorodnike. Nekoliko dni kasnejše pa pride bodoča svekrva, da pomeri nevesti nekatera oblačila. Štirinajst dni pred poroko, v soboto, obišče ženin s svojimi sorodniki in prijatelji nevesto. Seboj prinaša jedi in pijače, mati njegova pa preje, sestre razne obleke in lišpa, zrcalo, česalo in drugih daril. Pridši v hišo sedejo moški, ženske pa stoje. Nevesta poljublja roke in vzprijema darove, katere jej shranjuje sestra. Zadnjemu poljubi ženinu roko, ki ta jej daruje sadja in kak novec. Na to pogrnejo mizo, postavijo donešena jedila nanjo in ženin jim napije rakije. Najstarejši izmed njih prelomi kolač, na katerem leži nekaj novcev za nevesto, in ženin napija vsem, poljubovaje jim roke. Onda goste tudi domači svoje goste, in nevesta daruje došlece in poljubuje roke. Tako se goste vso noč. Proti jutru napija ženin rakije na odhod, nevesta pa vliva gostom vode na roke, da se umivajo, da- ruje došlece in vzprijema zopet darove. Vse te obrede imenujejo ,veliki armas'. Sedem dni pred poroko pošilja nevesta ženinu razne obleke in zopet darov za sorodnike njegove. Posebno zanimivo je, da ne zabi devojka pošiljati tudi darov za učitelja, kateri je učil nje že- nina, in za mojstra, pri katerem se je učil izbranec ,zanata' (ro- kodelstva) ako je rokodelec. Vse te darove in one, katere je po- slala nevesta uže prej, obešajo na steno. Devojke, katere so pri- nesle darove, dobivajo vsaka kaj malega in začno popevati po tem razne pesmi ter plešejo ,k o 1 o' Goro'), tako, da plešejo trikrat iz hiše pred hišo in zopet nazaj. Tako si pošiljata zaročenca darove, katere rabita pri poroki, drugo, kar dadč roditelji svoji hčerki, obleko in hišno orodje pa vozijo navadno z nevesto. Imoviti stariši dade nevesti tudi kos zemlje, kako živinče ali kaj druzega za doto. Okolo Leskovca se počenjajo svatovski običaji s tem, da prihajajo omožene ženske in vdove iz rodu ženinovega v četrtek pred nedeljo, na katero se poročajo, k nevesti „da gledjati mo- miny darovy, kakvo je prela i tükala moma-ta rabotnica." Ko dojdejo v hišo nevestino, je uže vse pripravljeno. Darovi so raz- loženi po mizah, vsaka ,svaja' ogleda dar za darom in vrže končno kak novec, srebrn ali zlat, kakor more in hoče, na mizo. Potem se goste, plešejo in pevajo. Pred odhodom daruje djevojka (moma) vsaki kaj malega in pošilja ženinu v dar navadno robec, navezen zlatom. V petek so ,zasevki' (zasevky). V ženinovo hišo povabijo vsa dekleta svoje rodbine izmed sosedov na gostijo. Te imenujejo ,žulvy' ali ,zasžvnicy'. Po obedi plešejo in gredo potem z godci k nevesti, da jo pozdravljajo od ženinove strani. Tu jedo in plešejo in gredo pozivat na svatbo sorodnike in prijatelje ženinove. Navadno vabijo v tej obliki: „Mnogo zdravje otü momkov^ majk^ i bašta i otü momka, da zapovčdate sutra (v soboto) na včnecfi a vü nedčlj^, na svadbq-, na včnčanje." Ko zgotovijo ta svoj posel, se vračajo v ženinovo hišo, kjer sejejo moko skozi sedem sit. V jedno sito devajo ženinov prsten in nekoliko orehov. Pri sejanji morata držati sito dva moška otroka, izmed katerih mora biti jeden prvenec (prvorojenec), drugi pa ,istirsakü'. V tem pevajo dekleta ,zasčvni pösni' n. pr. „Zaigralo junako'o s^rce, Kako vino vo strebrena čaša, Kak' rakia vo zlata vikia, Dur' da pojditü vü devojkini dvorje, Dur' da viditü devojkini tatko, Dur' da viditü devojkina majka, Kako 'oditü, kako rubo nositü." (Miladinovci, str. ,461, kjer je še več ,zasevnih pesmi.') Iz presejane' moke mesijo ,medeniku' (ker je namazan z medom), kateri lomijo navsKriž nad glavo ženinovo, ki ga po- mažejo z medom tudi po lici. Razdrobljen medenik devljejo v re- šeto in ga razdelž .na to med goste, kateri plešejo pred hišo. V Kukuši imenujejo ta obred ,zamesü'. Tu sejejo moko tri dekleta, malo dete pa, katero ima še očeta in mater, vliva vode na moko in soli testo ter zmeša vodo in moko. Na to vzdvignejo otroka na roke, da udari s ,kukudavko' (z lesenim orodjem, s katerim je mešal moko in vodo) na gredo in reče trikrat: ,mo~ makü i moma'. Tisti dan napravljajo v Kukuši tudi ,barjak' (fruglica-ta).' Na drog prišijejo kos belega platna in nataknejo na vrh pozlačeno jabolko. Devojka, oblečena v moško obleko, z moškim fesom na glavi, zgrabi barjak in vodi oro (,kolol). Zvečer pa nesejo mladeniči s ,frugličari! (,barjaktari!) kovčeg k nevesti. Jedva ga pa postavijo na tla, sedejo nänj in ga ne prepusti nevesti prej, nego jih je obdarovala. V petek zbirajo se devojke, da počešejo nevesto in jej spletö kite. Dete, čegaver roditelji še živč, jo začne česati, pevajoč kon- čajo dekleta delo. Tisti dan gosti ženin svoje prijatelje, a ne sme sesti, samo služi jim. Po obedi nabirajo novcev za godce in nevesti za ,krst'. Pri pojedini ne sme biti nobene devojke. Po jedi pa vabi ženin v nekaterih krajih, n. pr. v Lesk ovci, svojih drügov, naj ga iz- premijo v nedeljo na konjih k poroki. V soboto, na dan pred poroko, imajo povsod mnogo posla. Nevesta gosti svoje drugarice; pri ženini pa koljejo, ako je le mogoče, vola. Volu venčajo glavo, na rogove mu privežejo šopkov, veselo petje krati delo. Dečki in deklice nesö nevesti obleko za poroko in prinesejo nazaj odelo za ženina. Drugovi imajo največ posla. Gostje so uže sicer povabljeni, ali treba jih opomniti še jedenkrat. S šopkom na pokrivali, s polno-ovenčano čutaro, na rameni s pisanim robcem, s palico v roci, pride drug najprvo k nevesti. Tisoč pozdravov jej prinaša od ženina. Nevesta pije iz čutare, obesi dragu še jeden robec na rame in revež mora od povablje- nega gosta do gosta, da ga opomni, naj ne zabi svečanosti. Ču- tara ni prazna ni za hip. Jedva pohaja vina, uže jo nalivajo. Deklice pa vijejo venec. Se ve, tudi pri tem deli ne smejo molčati. Okolo Prilepa pojö: „Vilo mome tri zeleni venci, Pajvi vilo otü zdravega zdravca, V toro vilo otü bčla pčenica, Trekčo vilo otü c^rno-to grozje. Tova što je otü zdravega zdravca, F^rlete go junakovi dvorje, Da se zdravi i da se veseli; Tova što etü otü bela pčenica, Fqxlete go u naše-to selo, Da izniknitü 'se bela pčenica; Tova što etü otü c^rno-to grozje, F%rlete go junakovo lozje, Da sč roditn 'se c^rveno vino." Miladinovci, str. 473. Tako pride nedelja. Brijač obrije ženina. V tem pojö in plešejo devojke. Dve pa nabirate obrite lase na robec, da jih de- nejo nevesti v omaro. Brijač dobi za svoje delo kos obleke in še novcev. Vodo, v kateri se umije ženin, hranijo do prihoda neve- stinega. Na to mu prinesejo obleko za poroko; deček mu jo daje, ko se oblači. Tačas so se zbrali gosti in začne se zäjutrek'. Ženin poljubi prišlecem roki in postavijo se v red. Na vozovih, mnogi na konjih dirjajo veselo k hiši nevestini. Tamo so uže zbrani gosti, devojke plešejo, ženin daruje kaj roditeljem nevestinim, posebno materi za ,mleko, s katerim je hranila nevesto'. Ali nevesta se ne prikaže takoj, nje drugarice jo krasijo. V roci drži reščeto, v katerem je nekaj žita, in tri goreče treske. Nje prijateljice pojo pri deli ob- redne pesmi in ne puščajo drügov ponjo. Po dolzih razpravah dobe kaj v dar in puste prišlece v sobo; nevesta vrže žita iz re- ščeta. Starejši drug da nevesti dvojico nogovic, katerih jedna je napolnena s sadjem; to dene ona v žep. Na to postavi črevlje pred-njo. V tem se razlega pesem: „Ne deveruj, postarü deverü, malko mome, Ne valka č, postarü deverü, čorabi-te, Ne marši e, pomalü deverü, rusi kosa, S^ noki mi j^, pomalü deverü, druški pleli. Ne predavaj sč, devojko mori, za ž^lti čevli, Za z^lti čevli, devojko mori, za šuma veneču." Miladinovci, str. 474. Na to jej dene botra venec na glavo, bel platnen robec jej pripnö na rame, da visi po hrbti, barvan robec jej denö na rame pod levo roko in pripnö ovöj, (Schleier). Gosti jedo in pijö v tem. Ženin pa gre z barjaktari v posebno sobo, kjer je pokrita miza. S tremi prsti vzame od štirih strani nekoliko od jedi, položi koso ve pred-se, ter je., Na to pride mati nevestina, mu da prsten za poroko in bel robec. On jej po- ljubi röko in ide k drugu. Sedaj pa stopi nevesta v sobo, sede na tisto mesto, na katerem je sedel ženin, poje najprvo, kar jej je pustil on, in na to še kolikor se jej ljubi. Ko pride iz s6be, po- krije drug ženina in nevesto z belim prtom, vzame čašo vina, v katerem plava kosec kruha, blagoslovi ja in polije vino nänja. Ne- vesta mu poljubi roko, dekleta pa pojö v tem in vzprijemajo da- rove gostov. Drugova peljeta nevesto vsak za jedno roko iz hiše, ona se brani, dolgo noče črez prag, žalostno slove pesen na odhod: „Izniknala je čubrica Megju dva straka bosiljokü. Ne mi je bila čubrica, Megju dva straka bosiljokü, Tuku je bila devojka Megju dva mladi deveri." Miladinovci, str. 476. Zvunaj se poslovi od roditeljev, se prekriža iti vzdvignejo jo na voz ali na konja. Po nekaterih krajih, kakor v Kukuši, jezdi nevesta k poroki, drugod se vozi, navadno z voli. Na poti je vso samo veselje, godci godeje, devojke pa pojo svatbene pesmi, saj smo uže videli, da imajo posebnih za vsako delo. Iz hiš, mimo katerih se vozijo svatovi, vro ljudje na cesto, prinašajo vina, napijajo gostom in posipajo po nekaterih krajih nevesto s prosom. Pred cerkvijo vzdvignejo nevesto raz voz ali s konja. Na oltarji leži hleb kruha, evangelij in stoji čaša vina, ker si napijajo po nekaterih krajih po poroki. To navado nahajamo po vinskih krajih tudi pri Slovencih. Po poroki pa hajdi na dom ženinov. Ko se bližajo, pojö: „A izlezi, junako'a majko, » Ti ideet ü dve rala svato i, Sna ti nositü kako erebica". Miladinovci, str. 469. Predno stopi nevesta z voza ali s konja, poclade jej v nekaterih krajih moško dete, katero poljubi in obdaruje sadjem, ostavše vrže med goste. Drugod neče z voza. dokler jej oča ženinov ne obljubi darü. Drugod pa vrže ta nekaj drobiža vanjo in jo vzdvigne na tla. V Kukuši jej pa dade pod vsako pazduho hleb kruha, v roki pa posodo z Vodo, v kateri se je umival zjutraj ženin. Vodo izliva počasi, dokler pride v sobo, v kateri se skriva ženin za duri. Kadar stopi nevesta črez prag, udari jo ženin trikrat na rame in gre iz sobe; nevesta pa stopi k mizi in položi nanjo hleba in posodo. Običaji pri izprevodi nevestinem v hiše so razni, povsod se pa kaže tisti simboličen pomen. Okolo Tatar Basa dši k a jej prinese gospodinja kos kruha, soli in vina, jo ovije z rudečim pasom, kakoršnega nosijo moški, in jo vleče ž njim v hišo. Ne- vesta se pa brani, dokler ne dobi daru, za kateri se zahvaljuje s tem, da se kloni sedemkrat. Potem jo vede gospodinja v po- sebno sobo, kjer ostaja, dökler jedö gosti. Ženin pa skuša priti k njej, da bi obedoval ž njo. Ali mladeniči pazijo na to, stopijo k durim in ga tepö, če hoče noter. Okolo Lesk o v ca jej prinaša mati ženinova kruha, vina, soli in nekoliko novcev naproti, da bi jej ne manjkalo nikdar teh reči. Na to skuhajo ,okrop' t. j. vino s črnim poprom in medom; od tega pijeta zaročenca in gosti. Pri svatbenem obedi pobirajo darov za ,krst'. V Kukuši gredo bližnji gosti na to domü, zvečer se pa vrnejo. Pri večerji se klanjata zaročenca gostom, jim poljubita roke, in dasta vsacemu čašo vina. Nevesta deli v tem darove, pripenjaje jim jih na rame, in dobiva sama darov. Črez nekaj časa se oglasi v Kukuši pesem: „Stani, kume, stani! ti sč moljatü raladenci-te, vreme jetfl da odiine." Na to se odpravijo gosti domu, zaročenca se jim klanjata in ljubita jim roke; zadnji odide kum. Okolo Leskovca pa vedejo zaročenca v sobo, da gresta spat. Starejše žene in drug pa bede. Črez jedno uro ima ustati ženin, da pove, je li našel devico. Ko bi to ne bilo, omolkne ve- selje, godci nečejo gosti, popokale bi jim gosli. Oča nevestin mora plačati za sramoto nevestino, da mu je ženin ne pošlje nazaj, poleg tega pa izgubi še svoj del ogorloka. Okolo Tatar Bazardšika je celo navada, da proglasi sramoto take neveste, akoravno je ne pošljejo domu. Stara žena gre na bližnji grič in razglasi, kaj se je zgodilo. Ali tak slučaj je redek'). Redkokrat izgubi katera svoje devištvo izvan zakona. Ako pa da ženin dobro vest, razlega se veselo po vsej hiši; gosti pijö in pojö, godci godejo in ženin mora darovati svoji nevesti vsaj nekoliko cekinov. Okolo Tatar Bazardšika gre ženin z dragoma in z godci k nevestinim roditeljem, da jim naznanijo, da jim je delala čast hčerka. Seboj prinašajo sodček rakije, okrašen s cvetjem, dajejo piti vsem sorodnikom in plačajo, kar je še ogorloka. Roditelji nevestini pa zberö vse svoje rojake, pripravijo .dobrega1 ovna z velicimi rogovi, katere pozlate, nanje nabodejo pozlačena jabolka in se napotijo k hiši ženino vi. Mladenič vzame ovna na pleča in ga nosi pred njimi. Ko dojdejo do doma, odkrijejo nevesto, jedo in pijö do noči. S tem je gotova svatba. Po druzih krajih pa odkri- vajo nevesto na drug dan. V Leskovci prihaja vtorek kuma z 10—20 ženami k nevesti ,da b„ulo-to se hvürlja', t. j., da jej vza- mejo ovoj. Svečanim izprevodom vedejo nevesto na vrt pod ja- bolčno drevo. Pod drevo postavijo vedro vode, vržejo v vodo ne- koliko penezov, jej vzamejo z glave ,bulo' (ovoj), katero je nosila od nedelje, t. J. od venčanja do vtorka, se sprimejo za roke in se okrenejo trikrat okolo drevesa. Trije moški otroci nataknejo potem bulo na palico in jo obesijo na drevo; nevesta zvrne z nogo vedro vode, voda; se izlije in otroci poberö novec. V ponedeljek je malo praznovanja, tem glasnejše je pa vtorek. Na vse zgodaj vabijo uže svate na rakijo. Vsak gost pa prinaša tudi sam kaj pijače in prigrizka. Kadar stopi v hišo, vlije mu ne- vesta vode na röci, da se umije, zato jej pa mora darovati kaj za ,k rst'. Ves dan traja veselje, še le pozno zvečer se poslav- ljajo prišleci. Okolo Leskovca morata vstati poročenca o polnoči in lo- čijo ja do prihodnjega vtorka. Če nje roditelji niso predaleč od ženinovega doma. gredo sorodniki ženinovi k njim, pevajo in ve- sele se do zore in čestitajo materi, da je tako lepo odhramla hčer. Godci pa pevajo: .Mama si majka momina, dobro si čado hranila'. Zato se pa morajo zahvaljevati roditelji s tem, da pošljejo ličen kaj v dar. V Kukuši mora opravljati nevesta vtorek pred zbranimi svati razna hišna opravila; mora umivati posodo, pometati sobo, peči kruh ali kaj druzega. Gosti jej pa nagajajo, da ne zna svo- jega opravila itd., dokler se ne odkupi s kacim darom. Nevesta je v hiši svojega moža; ali še so nekateri obredi, s katerimi jo uvaja svečano kot gospodinjo na novi dom. Nekaj tacega smo omenjali ravnokar; opomniti nam je še običaja, kateri seza gotovo v starodavnost slovansko. V sredo ,izvoždatii bulk^-t^, na vodf},', t. j. vodijo jo na vodo. Svečano vedejo nevesto k studenci; trikrat mora iti okolo stu- denca. V vsak kot vrže pest prosa. Nato potegne ,djever' vedro vode iz studenca, vrže nekaj penezov vanjo, nevesta pa prevrne vedro z nogo, kakor vtorek. Na to jej dade drugo vedro vode, da jo nese domu. Na poti k studenci in od studenca godejo godci, nevesta se klanja vsacemu, katerega sreča, mu poljublja roko, mu daruje kosec sladkorja in dobiva za to kak novčič. Doma plešejo kolo in se razidejo. Tako se godi to v Leskovci. V Kukuši vodijo tudi ne- vesto k studenci, nosijo seboj vina in rakije. Nevesta nosi v desnem rokavi prosa, v ustih pa staro paro (novec); trikrat gre okolo studenca, siplje prosa v vodo, se klanja navskriž na štiri strani, vrže paro v vodo in zajame vode. S tem je gotova svatba, mlada žena je prišla svečano na novi svoj dom. Vse svečanosti in ceremonije, katerim se rogajo morda marsikateri tujci, nam kažejo, koliko važnosti pripisuje narod bolgarski ženitvi; več gotovo, nego marsikak olikan narod. Če pomislimo nekoliko pomen vseh teh obredov, priznavati mo- ramo, da smemo staviti svatovske običaje bolgarske in v obče slovanske, o katerih bodemo morda kedaj še kaj izpregovorili, v jedno vrsto s svatovskimi običaji starih Grkov in Rimljanov, katerim se čudijo učenjaki. Djever ima pa še nekaj opravka. V petek zvečer ali v soboto po svatbi mora povabiti ženina in nevesto na ručak (na povrfinki). Povabljenca pa prineseta tudi jedi in pijače seboj. Djever prinese na mizo medeninasto skledo, polno suhega grozdja in pečene koruze, kodeljo s povesmom in vreteno, ter raz- redi to na mizo. Nevesta vstane, se mu kloni trikrat, on pa jej da kodeljo in ona mora napresti toliko, da se omota trikrat okolo vretenä. Potem se kloni nevesta še trikrat, djever jej da skledo in ona mu poljubi roko. Sedaj ga pa mora obdarovati tudi ona. Po teh obredih počne se veselje, zaročenca ostajata pri djeveri črez noč. V Tatar Basardžiki jo mora pa še vesti na Ivanj-dan, 7. januarja, na reko. Tam se mora umiti mlada žena. Ce pa ne teče potok ali reka mimo vasi, vtide jo tudi k studenci iti jej izlije vedro vode črez glavo. S tem so končani opravki djever o vi. Od tega dne gaünenuje žena ,brata' on pa njo ,s na h o'. Po raznih druzih krajih so pa ti običaji tudi različni. Drugod stojita na mizi dva krožnika, jeden z medom, drugi z maslom. Kadar'vstaja nevesta, da se klanja, blagoslavlja jo djever: ,U domu naj ti bo vse medeno in masleno, da ti teko rječi, kakor med in maslo' itd. Tako dobro se pa ne godi vsacemu mladeniču. Marsikate- remu zabraujujejo roditelji ženitev z devico, v katero se je za- gledal'. Vzroki so razni, mnogokrat uže ne more doseči svoje želje, ker ponuja tekmec večji o gor lok, nego ga more plačati on ali oča njegov, ali pa roditelji iz tega ali iz onega vzroka niso zadovoljni z nevesto, ali je pa ženitva predraga jedni stranki, ali obema. Cerkev stavi redkokrat zapreke; ona našteva sicer mnogo vzrokov, zaradi katerih se dva ljubeča ne smeta vzeti, ali rada daje tudi odvezo, posebno če ima ženin kaj, da si jo kupi, zato pravi poslovica: ,Dülbaka voda brodü nema, hubava (lepa) moma rodü nema'. Največkrat se pa prigodi, da roditelji nečejo dopustiti zakona, ker jim ženin ne more dosta plačati. Ali tudi v tacem slučaji znä si pomagati pogumni mladenič. Se svojimi drugovi prjrie in otme ljubico pri deli, ali pri studenci, kamor hodi po vodo. Ce se nista sporazumela uže prej, mora sku- šati najprej, da si pridobi nje ljubezen, kajti noben pop bi ja ne zaročil, ko bi nevesta ne rekla, da si je izvolila ženina sama. Največkrat idejo zatorej fantje na ,otmico11), ko so se dogovorili z devojko;. ali pa zbeži dekle samo z doma k ljubljencu. V hiši njegovi sede na ognjišče in brska po ognji v znamenje, da je prišla pod varstvo družine in čaka odloka domačinovega. Gospodar ne odreče gotovo nikdar, ker si prihrani na ta način o gori o k in darove nje roditeljem; se ve, da je pa ženin tudi ne sme po- šiljati nazaj, ako najde, da ni več nedolžna. Potem ideta k popu, da ja venča. Ako se ta prepriča, da jej ni sile in da ni cerkvenih zaprek, ja poroči. Oča nje se srdi, se ve, gre k vladiki (Turci tacih reči ne sodijo), pravda se, ali navadno ga pomiri vladika in nagovori, da blagoslovi svojo hčerko, ker je oča ne more odvesti domu proti nje volji. Kako stara je ta navada — kdo bi se ne spominal tu starih Rimljanov — kaže pa tudi to, da je običaj v Šopskem okraji, da jedno selo otimlje svoje neveste iz druzega. Pri čudnem položaji, v katerem so bili bolgarski kraji pod turško vlado, zgodilo se jevpa celö, da se je omožila žena v drugo, ko je še živel prvi mož. Ce je šel mož po sveti, da si prisluži kaj s kupčijo ali z delom, ga mnogokrat dolgo ni bilo domu; mnogokrat celo vesti ni bilo o njem. Pod cerkveno vlado ,Fana- rijotov' bilo je zatorej lehko, če moža nekoliko .let ni bilo domu, da so izrekli moža mrtvega in dovolili vdovi, da se moži v drugo. Ce je prišel kasnejše prvi mož domu, smel je tirjati ženo nazaj, ali moral je skrbeti tudi za otroke druzega zakona. Ljudje mislijo namreč, da bode živel v raji vsak s svojo prvo ženo; kako se bode godilo z ženami druzega ali tretjega zakona, o tem pa se ne ve nič. Mnogokrat so pa vprašali tudi žene, s katerim možem hoče živeti. Po nje volji so sodili tedaj. Ko so vladali „Fanarijoti", so se godile v tem kakor tudi v drugem oziri res čudne stvari. V Lesk ovci n. pr., pravi do- pisnik Bogišičev, imel je Dimo Kušev staro ženo, vendar se mu je posrečilo, da se oženi, še predno mu umre prva, z drugo. Vladika LovaČki (Lovac) Hilarijon pokliče prvo ženo k sebi in je vpraša, ali bi privolila, da se oženi nje mož z drugo. Ona privoli, bodi si, da je bila prepričana sama, da ni za moža, ali, da jo je primoral mož. Skoro potem se oženi nje mož z drugo, in prva žena ostane celö v hiši. Mož jo je imenoval od sedaj .,sestro', njegova žena pa ,mater'. Tudi občina je privolila v to, ker jo mislila: Bolje je, da se oženi mož, nego da živi z drugo v konkubinati. Ljudje so pa imenovali drugo ženo ,na- mčstnico'. Žena necega druzega moža Ivana Terzija iz tistega mesta, bila je zblaznela in je ostala blazna tri ali štiri leta. Tudi nje možu so dovolili, naj se ženi v drugo. Sköro po poroki ozdravi prva žena, da bi pa ne kalila sreče svojemu možu, odide iz svoje volje k bratu. To je nekoliko črtic iz bolgarskega življenja; jasno vam pri- čajo, kako stari so ti običaji, kako verno so ohranili Slovani stare navade svojih pradedov, kažejo pa tudi, da ima prav slavni DeGubernatis, ki trdi v svoji knjigi „o živalih v mythologiji indogrmanski",') da gre poročilom in običajem slovanskim prvo mesto za znanostimi.