UDK 659.2:519.68:630' PROBLEM VKLJUČEVANJA NAŠE DRUžBE (IN GOZDARSTVA) V SVETOVNE TOKOVE RAČUNALNIŠKEGA INFORMIRANJA Maja Sku 1 j' Društvo ekonomistov Ljubljana je že tretje leto zapovrstjo organiziralo v okviru posvetovanj o ekonomiki in organiziranju združenega dela tematsko posvetova- nje s področja računalništva. Zaenkrat namreč še ni organizacije, ki bi povezovala oblikovalce, uvajalce in izvajalce računalniško zasnovanih informacijskih s·istemov. Tudi letos je bil Portorož od 18. do 20. aprila gostitelj predstavnikov 195 DO iz Slovenije (udeležilo se je tudi 11 DO s področja gozdarstva in lesne industrije), ki so se pogovarjali o temi: Izbrani problemi organiziranja računalniško zasnova nih informacijskih sistemov. Strokovni profili udeležencev posvetovanja in dejstvo, da posvetovanje s pod- ročja računalništva organizira društvo ekonomistov, kaže istočasno na inter- disciplinarnost, izredno aktualnost in mladost informacijsko-računalniške proble- matike pri nas. V okviru tematsko zaokroženih celot: Organizacija dela v računalniško zasnovanem informacijskem sistemu; Varnost podatkov in informacij v računalniško zasnovanem informacijskem sistemu; Usklajevanje podatkov in informacij v družbenem sistemu informiranja; Kontrola in reviz·ija poslovanja v pogojih računalniško zasnovanega informa- cijskega sistema; so tri področja zanimiva za nastajajoči gozdarski informacijski sistem. Mesto gozdarskega informacijskega s·istema v okviru družbenega sistema infor- miranja (OSI); Problematika računalniških komunikacij; Vprašanje strokovnega kadra. Mesto gozdarskega informacijskega sistema v okviru družbenega sistema informiranja (DSI) Nad neizrečenima vprašanjima ali sploh rabimo visoko razvito informacijsko družbo ter kako lahko informacijska tehnologija vpliva na naš družbeni razvoj, je lebdel orvelovski odgovor: Ce tega ne bo, ne bomo preživeli. Ne smemo nam- reč spregledati dejstva, da so najbolj razvite države v informatiki odkrile proizvod, s katerim bodo lahko uspešno obvladovale svetovna tržišča, ne le ekonomsko, temveč tudi politično. O teh, tako imenovanih •>stranskih učinkih«, •ki jih prinaša in- formatika, so pričeli po svetu razmišljati šele pred nekaj leti. število »skeptikov<< se povečuje in vse več jih je, ·ki verjamejo, da bo gibanje zoper zlorabe dosežkov v informatiki kmalu postalo enako vplivno kot ekološko (1) . .. M. S. dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 Ljubljana, YU. 327 Za sodobno družbo je ambicija o propulzivnem gospodarskem razvoju in zmanjševanju razkoraka do razvitih ter ustrezna organiziranost in obvladovanje informacijskih procesov ključnega pomena. Zaskrbljujoča je razlika v tehnološki opremljenosti informacijskih procesov pri nas in v razvitih državah, ki eksponen- cialno narašča. Zanimiv podatek: Samo za področje strojništva znaša uporaba računalniške tehnologije ••of line« v ZDA 2 mio. ur, v ZRN 160.000 ur in v naši državi 16 ur letno (od tega 15,5 ur v Sloveniji);• Po vsej verjetnosti bi naša država z manjšimi investicijskimi vlaganji v proiz- vodnjo računalniške opreme še vedno ostala na obrobju tovrstnih proizvajalcev (to je tudi razlog da proizvodnja računalniške opreme ni bila vključena med pred- nostne dejavnosti v načrtu bodočega razvoja naše družbe, ))Kraigherjeva ko- misija«). V tehnološko razvitih družbah vlagajo v razvoj informacijske tehnologije med 200 do 500 $ na prebivalca, pri nas pa manj kot 5 $ na prebivalca. Slovenija zaostaja v pogledu informacijske tehnologije za najrazvitejšimi državami za 12 do 15-krat, čeprav je razmerje doseženega družbenega proizvoda na prebivalca v primerjavi z najrazvitejšimi med 3 ·in 4. Zaskrbljujoča je ravno ta informacijska pod razvitost, ki nima osnove samo v materialni sferi (2). število računalnikov v odvisnosti od DP/preb. in število prebivalcev v 1980/1981 SRS' 1 SFRJ' 1 A t '1 ZR 1 vs nja Nemčija2 Madžar-I Fran- 1 ZON ska3 cija4 $t. prebivalcev v mio 1 ,9 22,7 7,5 61,6 10,7 53,7 227,6 DP/preb. v dolarjih 4.600 2.430 8.630 11.730 3.850 9.950 10.630 Št. računalnikov 320 1.500 13.000 60.000 2.800 94.000 500.000 št. rač. 1 mio preb. 170 66 1.730 975 262 1.750 2.200 $t. rač. 1 mio preb. 1000 $ DP/preb. 36 27 200 83 68 176 207 Na drugi strani pa dejstvo, da je področje družbenega sistema informiranja (OSI) obdelano v treh členih Ustave SFRJ iz leta 1974, v enem poglavju Zakona o združenem delu, v Resoluciji o temeljih družbenega sistema informiranja Skup- ščine SFRJ 1979 in v Zakonu o temeljih družbenega sistema informiranja in o in- formacijskem sistemu federacije 1981 1., že samo po sebi govori o izjemni družbeni pomembnosti tega področja. V ustavi je določeno, da se z družbenim sistemom informiranja zagotavlja ))usklajeno evidentiranje, zbiranje, obdelava, izkazovanje« itd., podatkov in dejstev važnih za spremljanje in usmerjanje družbenega razvoja (3, 4). Ta dejavnost naj bi bila zasnovana na projektih izgradnje ·informacijskih sistemov. Glede na tehno- logijo ·in možnosti informacijskih procesov so to lahko: Projekti izgradnje računalniško podprtih informacijskih sistemov - projekti IRPIS, projekti izgradnje računalniško nepodprtih informacijskih sistemov - projekti IRNPIS. Podatek je posredoval Informacijski center Ljubljana. 328 S stališča celovitosti izgradnje informacijskega poslovnega sistema, je -umestno ta dva projekta izvajati vzporedno in usklajeno kot integralni projekt izgradnje poslovnega informacijskega sistema, projekt IPIS. Nosilci zbiranja podatkov (informacijske službe) in vsebine podatkov še niso dokončno določene. Obstajajo pa opredelitve, ki so povezane s programi sta- tističnih raziskovanj, ki so pomembna za vso državo in z ·načrtom statističnih raziskovanj za SRS. Pomembno je, da način zbiranja, obdelava in izkazovanje po- datkov tvorijo določen sistem podatkov OSI. Sistem podatkov tvorijo tako imeno- vane verbalne, referenčne ali nenumerične baze podatkov. Pomembno je, da ima taka baza podatkov svojega upravljalca, da je dovolj ažurna, da je problemsko in vsebinsko aktualna, da je omogočen njen permanenten razvoj. Na tej ravni se tudi gozdarstvo SRS vključuje v OSI. Za potrebe zvezne gozdarske statistike, izdelave temeljev plana SlS za goz- darstvo Slovenije za obdobje 1981-1985, ter za potrebe izdelave območnih gozdno- gospodarskih načrtov za obdobje 1981-1990, so že leta 1979 pristopili k oblikova- nju gozdarskega fonda podatkov (popis gozdov). Omenjeno zbiranje podatkov je šele prva faza oblikovanja gozdarskega informacijskega sistema. Naslednje faze: obdelava podatkov, hranjenje podatkov in informacij, ter posredovanje informacij koristni kom, so v fazi vključevanja v sistem informiranja. Ker so baze podatkov grajene po ustreznih pravilih, ki jih določajo zakoni o OSI SFRJ in SRS, bi bilo možno, da v nekaterih problemsko orientiranih bazah podatkov integriramo tako nenumerične ·kot numerične podatke. V svetu se že uveljavljajo sistemi baz (ki so integrirane s·kupine problemskih baz) in ki pokrivajo vsebinsko sorodna področja, npr.: ekonomsk·i odnosi s tujino v celoti, za plani- ranje v celoti, za družbene dejavnosti, za razvoj agrokompleksa, za pravni ter informacijski sistem, ipd. (6). Problematika računalniških komunikacij Načrtovanje kompleksnih informacijskih sistemov, izgradnja in uporaba več­ namenskih baz podatkov in še posebej dostop do tujih baz podatkov (dostop do svetovnega znanja) zahteva zanesljiv, ·kakovosten in hiter dostop (7). Najbolj raz- širjeni mediji so: Javno telefonsko in telegrafsko omrežje, ki pa sta za računal­ niške komunikacije neustrezna, ker sta prepočasna. Izkušnje z zakupljenimi vodi (ki so dragi in neelastični) so vzpodbudili nadaljnje raziskave na področju pre- nosa računalniških podatkov. Tako so se na začetku sedemdesetih Jet v svetu pričela razvijati specializirana javna omrežja za prenos podatkov. To so digitalna omrežja s kratkimi časi za vzpostavljanje zvez, s kvalitetnim in zanesljivim preno- som, prilagojena zahtevam računalniških komunikacij. Omogočajo povezavo raz- ličnih računalniških sistemov, uvedbo številnih novih služb in storitev (npr. tele- tekst, videoteks!, digitalni faksimile itd.). Možne so tudi povezave omrežij v po- sameznih državah in s tem tudi avtomatski mednarodni promet. Pri nas PTT že gradi specializirano javno omrežje za prenos podatkov in zanj tudi odgovarja (8). Vprašanje strokovnega kadra Razvijanje računalniško podprtega družbenega informacijskega sistema zahte- va tudi sodobno interdisciplinarno in fleksibilno kadrovsko strukturo. Optimalna eksploatacija informacijske tehnologije zahteva 10 do 15 X-informatikov, enega splošnega informatika in enega računalnikarja (9). Za dva (inženirja in diplomira- 329 nega inženirja računalništva in informatike) že imamo izobraževalne programe na univerzi (Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani, Visoka tehniška šola Maribor). Programe za smer X-informatikov pa pripravljajo. X-informatike razvijajo matične stroke (ekonomija - ekonomske informatike, družboslovne vede - družboslovne informatike, medicinske vede- biomedicinske informatike, gozdarstvo - gozdar- ske informatike, tehniške vede - procesne informatike), ki usposabljajo nov strokovni kader za delo v kompleksu informacijskega sistema. Problemov v šolanju omenjenih strokovnih kadrov pa že sedaj ni malo. Viri 1. Banovec, T.: DS!, informatika, Zagreb. 2. Banovec, T.: Skupne osnove, baze podatkov DSI in zadovoljevanje dela informacijskih potreb OZD s pomočjo informacijskih služb, referat, Xlii. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela, Portorož, 1984. 3. Krisper, M.: Vloga informacijske tehnologije kol infrastrukturne komponente družbenega sistema informiranja, referat Xlfl. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Portorož, 1984. 4. Križaj, F.: Ranljivost informacijske družbe, referat, Xlii. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Portorož, 1984. 5. Meše, P.: Računalniške komunikacije v javnem omrežju za prenos podatkov, referat, Xlii. posve· tovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Portorož, 1984. 6. Virant, 1.: Nova znanja, spremembe in ustrezni ukrepi, ki jih zahteva razvoj informacijske tehno- logije, referat, Xlii. posvetovanje o ekonomiki in organizaciji združenega dela. Portorož, 1984. 7. Družbeni sistem informiranja, Ur. list SFRJ, 1983. 8. Ericsson Information Systems AB: The Slovenian Packet Switching Data Network (ponudba za omrežje), 1983. 9. Zakon o družbenem sistemu informiranja, Ur. list SRS, št. 10/1983 z dne 24. 3. 1983. BITKA JE DOBLJENA, VOJNA ŠE TRAJA 13. junija je bil za Brki ne veliki dan. Zbrali so se vsi, ki so sodelovali pri sana- ciji škode, ki jo je povzročil usodni žled novembra 1980 v gozdovih tega področja. Gozdarji iz vse Slovenije so tri leta z velikimi napori odstranjevali polomijo, po- spravljali, gradili ceste in vlake, pogozdovali. Vmes so se srečevali z raznimi ne- všečnostmi, med katerimi so bili tudi konjunkturni ekstrem/, ki so že itak skrajno neugodno gospodarsko in politično pozicijo sanatorjev, še bolj otežili. Celotno delo je vodil posebni štab za odpravo posledic žleda, sestavljen iz prekaljenih gozdarskih operativcev in drugih, ki so vešče in učinkovito vodili in usmerjali. Kajti tako heterogena vojska gozdarjev, štajercev, Primorcev, Dolenjcev, Kočevarjev, Gorenjcev in drugih je zahtevala skupno vodstvo, da bi delo lahko normalno teklo. nBonaparte« Blaj Silvij je vneto vztrajal na čelu štaba do konca, ko je zasluženo slavil dve zmagi, uspešno opravljeno proizvodno nalogo v Brkin ih in preizkus slovenske gozdarske strokovnosti in organiziranosti. Takole je triletno brkinsko gozdarsko akcijo ocenil v svojem slavnostnem govoru 13. junija v Sežani. Dobra tri in pol leta so minila, ko so se sprostila neslutene naravne sile in udarile po Brki nih in Čičariji. Na žalost to ni bilo prvič. Ker je tokrat prizadelo pa- sivno pokrajino, je še težje in huje. ln kot zakleta, za Kozjanci in Tolminci naj še Brkinci nosijo breme, ki jim ga naklada narava. Kako vse to sprejeti, kako se sprijazniti s krutim dejstvom uničenja. Takšne misli in žalost so obhajale ljudi teh krajev v tistih novembrskih dnevih 1980. leta. O velikem obsegu te naravne nesreče, ki jo je povzročil nakopičen žled, je bila kmalu obveščena vsa slovenska javnost. Uničujoča sila je prizadela tudi 330