\brn \ uk:1L'1110,11.· / Rt'l1a 11 t;1c1 ;, kl • 1\ ,up 11_'n/n 
ZAGOTAVLJANJE TERCIARNE 
REHABILITACIJE BOLNIKOV PO ZLOMU 
KOLKA 
THE PATIENTS WITH HIP FRACTURES 
- PROVIDING TERTIARY LEVEL
REHABILITAT/O/V 
mag. Duša Marn-Vukadinovi6, dr. med. 
Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije - Soča, Ljubljana 
l 
li 
e• IVO
I 
IS,
zlom kolka, osteoporoza, rehabilitacija, terciarni nivo , hip fracture, osteoporosis, rehabilitation, tertiary level 
Uvod: 
Po zlomu kolka se zgodnja rehabilitacija poškodovancev po 
obravnavi na kirurškem oddelku nadaljuje na sekundarnem 
nivoju v zdravilišču, negovalni bolnici ali v domu za staro­
stnike, za tiste z najhujšimi okvarami pa na terciarnem nivo­
ju. Sledi faza okrevanja, med katero v enem letu le četrtina 
starostnikov doseže prejšnjo raven telesne dejavnosti (J ). V 
Sloveniji ni organizirane obravnave poškodovancev na domu 
in le redki od njih so vključeni v ambulantno rehabilitacijo 
na primarnem nivoju. 
Potrebe po rehabilitaCIJI' 
Od 1500 do 2000 operiranih bolnikov z zlomom kolka 
letno je bilo pred leti v državi 30 % oseb premeščenih v 
zdravilišče, 5% na terciarni nivo - v URI-Soča, ostali pa 
večinoma v domove za starostnike, domov ali v negovalno 
bolnišnico. Najbolj sporni so kriteriji za izbiro poškodo­
vancev za najzahtevnejšo rehabilitacijo, zato v prispevku 
predstavljam naš model izbire. Njegova uspešnost je bila 
že potrjena, saj so imeli starostniki, sprejeti na URI-Soča, 
veliko nižjo povprečno oceno funkcijskih sposobnosti (na 
Lestvici funkcijske neodvisnosti - FIM (2) 78,5) ob spreje­
mu, kot tisti, kj so bili sprejeti na rehabilitacijo v zdravilišče 
(FIM l00) (3). 
lndik 
Zahtevnejše rehabilitacijske postopke predlagamo za sta­
rostnike po zlomu kolka, ki imajo ohranjene kognitivne 
sposobnosti in imajo druge pridružene bolezni kot so: 
malignom, napredovale bolezni srca in ožilja, psihoze ali 
obrabe, deformacije, poškodbe drugega uda ali pa imajo 
sočasno poškodbo živca ali (so prizadeti zaradi) Parkinso­
novo bolezen, so doživeli možgansko kap, imajo mielopatijo 
ali okvare malih možganov. Slednji se zaradi motenj koor­
dinacije, ravnotežja in telesne sheme težko naučijo hoje z 
razbremenjevanjem. 
Sklep: 
Zaradi velikega števila poškodovancev je nujen dogovor o 
enotnih kriterijih, ki naj večini omogočijo enega od ome­
njenih načinov rehabilitacije in uspešno vrnitev v prejšnje 
življenjsko okolje. 
1. Koot VC, Peeters PH, de Jong JR, Clevers GJ, van der
Werken C. Functional results after treatment of hip frac­
ture: a multicentre, prospective study in 215 patients. Eur
J Surg 2000; 166(6): 480-5.
2. Guide for the Uniform Data Set for Medica! Rehabili­
tation (including the FIM (TM) instrument), Version
5.1. Buffalo: State University of New York at Buffalo,
1997.
3. Marn Vukadinovic D. Obravnava osteoporoznih zlomov
in pripomčki za hojo. In: Mencej M, ur. Bolezni in sin­
dromi v starosti 2. Ljubljana: GDS, 2008: 31-39.