v ÜÜBÜANl
Letnik II
Izhaja v mesecu iTltnt, kedar ga je volja. Velj& Celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1; gold. 20 kr., CClrt leta 60 kraje. Posamezne;številke se dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvarpici na velikem trgu št,' 313.
Svarilo! S!
.Celo leto že se klati po Ljubljani mrčes z imenom' „Brencelj“, zeló sitna in nevarna žival. Kje se je rodil, ni znano, tudi se ne vé, kdo je njegov oče, boter itd. Kršen ni po liberalni šegi,. je tedaj nevernik, enak divjakom na otokih vélikega morjá, kajti —— čujte! -— živi se od krvi našega života.	■ ■■■<■	■
Vrh tega je mrčes jako, nadležen, zeló surov, kajti ne spoštuje niti ljubljanskih konšt. očetov,; niti jiskro-vega mimsterstva, loti se brez strahú naših najbolj važnih veljakov in nosov,, razsaja in divjá med našo mameluško decó in se vseda celó ‘c. k. poglavarjem na nos.
Že smo mislili , da je naš, kajti vjeli smo ga bili v mrežo, a — glej ga vraga! — izfrčal nam je in odleteč nam je .dal vsakemu še prav krepko brco.	: .	;	; * •	^
,To. poččtje. je predrzno, velika sramota naši„Ja§ik bo rekel svet, gledé. na to, da mi .vsi nismo v stanu vničiti tega mrčesa, in se vendar bahamo, da smo poveljniki vsega mesta!	|	■ ‘ j .T
Mrčes se nam bo v pest smejal, če še. bomo očitno ž njim ravsali, in bati se je, da bi nas v še hujše zadrege ne spravil. Pot, na kteri smo ga hoteli zasačiti, ni prava, poiščimO si, drugo.	’ V . ^
Zdaj je prav lepa priložnost, ko je mrčes, nastopil drugo leto svoje starosti in bo v kratkem nastopil čas, v'kterem se cepijo koze. Na noge tedaj, rojaki in renegati!	; ■ - ;	: . !	:
Da pa Vsak tim bolj pózná sitneža, naj naznanimo tu njegove znamenite lastnosti. „Brencelj“ je 1. skoz in skozi lažnjivec, celó njego va obleka je lažnjiva,, kar si ne upa skrivati;
\ 2. nima še'nikakoršnega reda in ni ud ljubljanskega konšt;. zbora;
3. pred njegovim stanovanjem ni nikakoršne policijske straže ; j
60 kr.,: tedaj
toliko ko nič; kiior pa svojo osebo tako nizko ceni, ni vreden, da živi;
8. bo svojo lažnjivo obleko cel6 premenil v koledarjevo, ktera bo menda zopet jako malo vredna, ker io bo prodajal po 25 kraje., čeravno bo skoro 80 vatlov dolga;	j , |
1 9. žuga vsakemu, kdorkoli se hitro, ne naroči, da mu bo joj; tedaj ni liberalen, ker sili naročnike, da
plačajo; je tedaj roparske rodovipe; -T.j-	B0,	.	.	;	.
Gledč vsega tega ne moremo si	kaj, da svarimo	ljudstvo	pred tem mrčesom, kten	nam mnogo več	škode
naredi, kakor jo je v stanu „Tagblatt“ poravnati.	:	/".'Tv’,
Kdor bi se pa vkljub temu predrznil vzeti ga pod svojo streho, so mu namenjene naj ostrejše kazni; preklel ga bo liubli. konšt. zbor; zarotil <ga žlahni plamen liberaluhoviin nemškutarska nebesa so mu vekomaj zaprta.
Pazite, izvoljenci! V kratkem bo sodnji dan, ko bo zapela „Tagblattova“ trobenta in predrla nacijonalno, meglo, na kteri se bo pokazal Regerimož in .ločil s ,.prokl e fcim vgrab lj a mi“ pleve: od žita, črnube od liberalubov, nemškutarje od Slovenčev: Prvi bodo sedeii na njegovi desnici:-im praznovali: „ferfasung“, druge pa bo pahnil v na-
ciionalno temoto, kjer;%Q ye5i jok ko na Janjčah in škripanje s slovenskimi zobmi.
Dano V našem glavnem ines.tu Blatnavas v nedeljo po konšt. treh kraljih v drugemTetu^ nemskutarskega našega viadaxga ;iii v četrtem naše 99.; blamažo. .	..	Bl&tBLOT&Ško TnilUStcrStVO.
o vod' sloje staro leto,
Blo po grabljah je prekleto;
Je veljal le lib’raloh, 1 Vladal le nemškutarsk’ dah.
Pele so nam le neslane 0 Pisane nemčurske vrane Svojo pesem grdih strun;
Dost' zaslužka 'mel vohun.
Solnce b’le „proklete grablje“, Mir v Dalmacji ostre sablje; In v Ljubljan’ gemajnderat Večkrat se blamiral rad.
Boljši leto naj napoči,
Prost Slovenec naj poskoči; Naj pokaže se prostost,
Naj nemčur gre žabam gost!
Da bi v letu, k’ nastopilo, (Jgodno se nam vse rešilo. Voši „Brencelj“, znan’ črnuh, Vsak'ena. če tad’ lib’raluh.
Ministerstvu stole 'z lipe, Nikdar iz nemčurske sipe;'
Ta ustava slaba je,
Naj le rakom žvižgat gré. •
Za njo Dežman se poberi, Svoje grablje brž operi; Grozno so že umazane,
Nam od daleč že smrdé.
S sabo vzemi lib'ralizem,
Svoj nemškutarsk’ katekizem; S sabo vzem’ „gemeinderat“ In nemškutarsk’ magistrat.
Veš, da slaba vsem je paša Nam neslana tvoja kaša. Tvoje maslo nam smrdi,
Se kultura kisla zdi.
Župan naj te daleč spremi, Piskra tudi s sabo vzemi; ' Ko odide počen lon’c,
Puhlih govorov bo kon'c.
Naj Kismacher, doktor straha, Tud na pudeljnu odjaha, Heureich naj se ž njim odprav', Njemu želod bodi zdrav!
Kljunu naj pa zvezda sveti, Ktero si je dal pripeti Na nemškutarski svoj frak;
Dobro naj drži jo trak.
Šraj naj dalje se pretepa,
Saj je včas’ pravica slepa;
Kdor slovensk’ je renegat,
Ni se mu ničesa bat’.
T u r n a r j i ; ubog’ fantiči,
Naj vam varili bodo briči,
Da brez straha spančkate,
Včasih mal’ nagajate.
Vi ljubljanski lib’raluhi,
K’ ste za lib’ralizem gluhi,
Imejte vsak po tisuč straž,
Ne strašite se blamaž !
Ko pa pride dčba nova, Beži liberalna sova, Takrat hitre vam nogé, Da odnesete peté.
„Brenceljnu“ pa srčna želja Skakal bode od veselja — Če bo mogel letos reč’: i ..Tisuč naročnikov več!“
Kaj še?
Konšt. liberaluški rod na Slonenskem sploh, posebno pa v Ljubljani dš, očetu „Brenceljnu“ od nekdaj že dokaj opraviti. M preteklo še leto, kar je spravil v veliko zadrego državnega pravdnika, kteri je bil zarad njega obsojen, da plača stroške preiskave in obravnave.
Vsak človek bi mislil, da bo to konšt. liberaluhom dober nauk, da se ne bodo dali nikdar več zasačiti na tako smešni poti, ko nekdaj, ko so poslali dunajskemu ministerstvu ono imenitno spomenico, zavoljo ktere je državni pravdnik v velike stroške zagazil. Ta skušnja je le toliko hasnila, da zdaj menda ne bodo več pošiljali an-geljev na Dunaj s spomenicami, ampak le spomenice same.
Zopet ste jo vdeli 1 -Kdo neki je dal tehtnemu gospodu Maliču , znanemu prijatelju „Brenceljna“, velikansko misel v glavo, da je nasvetoval zopet spomenico do mi-nisterstva! Ne bo li nikoli konca blamaž?! Mož, kteri je dobro študiral ustavo in dobroto — vina, nasvetuje spodbudnico ministerstvu, da bi se držalo sedanje ustave!
„Brencelj“ bi nič ne rekel, ako bi gosp. Malič poganjal se za vinorejo, pšenico, iz ktere se peče beli kruh, ali. za rejo telet, kapunovitd., kajti vtem je mož zveden, to se mu bere na okroglem obrazu. Da pa stopi čez Vojniče in se loti državne ustave, tega mu „Brencelj“ ne bo nikdar odpustil.
In vi drugi, možje inteligencije in kapitalstva, „le-šerbe“ glavnega mesta, lučice v nacijonalni temoti, gojitelji krav, ktere dajo mleko za maslo vaše znamenite kulture, pritrdite predlogu in sprejmete, podpišete in pod-križate že drugo spomenico, ko še prva ni pozabljena! In to v očitni seji, da vsak sliši, vsak bere! Kedar „Brencelj“ kaj enakega izkuha, se zapre v svojo SQbico in ne črhne besedice.
Naj še pride kak liberaluh k očetu „Brenceljnu“ s prošnjo, da bi ga zagovarjal! Figa! Nikdar več! Kaj
mislite, da si „Brencelj“ še želi kake obravnave? Mislite li, da frči le za policijo in da nima drugih naročnikov ko c. k. državno pravdništvo?
<* Pojte se solit! Ce nimaste druzega opraviti, pojte rakom žvižgat/vsaj ne boste počečkali dragega papirja. Kaj bo mislilo ministerstvo o tej spomenici! Morda bo mislili), da jo je „Brencelj“ iztuhtal.
Tega pa že ne!	„Brencelj“,
pa ne muha, kakoršne letajo vam po glavi.
Volilci idrijskega okraja!
Bliža se zopet čas, ko boste stopili k volilni čepinji, da si izberete vrednega zastopnika svojih zadev v deželnem zboru. „Brencelj“, kteri se vedno ozira na občno mnenje in pozna skoro vsako velikansko glavo v naši deželi, je preštel te dni vse veljak?, ki bi bili zmožni sedeti tik Kljuna, Dežmana, Kromarja, Kalten-eggerja itd. in našel možd, kteremu ga menda ni para: on je konšt. velikdn, veliko vreden, ker ljubljansko mesto za-nj plačuje velik davek, on je najviši v konšt. ljubljanskem mestnem zboru in je na mestne stroške in v blagor cele dežele šel na Dunaj se blamirat;., on je že enkrat, izvoljen v Novem mestu, po nacijonalni večini deželnega zbora bil pahnjen iz deželne dvorane in drugi pot mu ni manjkalo več ko blizo 100 glasov, da ni bil izvoljen, kajti vjel jih je — 7. To pa je gotovo premalo za m oži, kte-rega čisla vsa nemškutarska stranka in ljubljanski libe-raluhi.	I
Oziraje se na blamaže, ktere je ljublj. konšt.' zbor pod njegovim vodstvom do zdaj že vjel in ktere ga še čakajo, Vam „Brencelj“ živo priporoča svojega dobrotnika
dr. Jožka Supppppana,
mnogo zasluženega načelnika 30 ljubljanskih konšt. jogrov, in tim toliko več, ker je mož že dal si pomeriti čisto nove
hlače, naročil si nov črn frak s svilo podšit, tri komolce dolgo pinjo in si dâ že, nadjaje se dobrega vspeha, „štu-cati“ bodeče brke.
Obljubil je dalje, da tistih goldinarjev, ktere bi mu plačevala dežela zato, da bo na stolu v deželnem zboru trgal hlače, ne bo vsaki dan proti zapil, ampak jih nekaj na stran položil. Mož je sicer Tirolec, pa je že čez štirideset let star, tedaj je v stanu vstrezati vsem tir-jatvam konšt. liberaluhov.
Obljubuje tudi za vsak glas po tri funte Dežmano-vega masla in Vam bo nakupil v Idriji njive, na kterih se do pridelovala nemška kultura.
Glejte, to je mož, za Dežmanom prvi, kteremu gré liberaluška čast in hvala, kteri je v Ljubljani pomnožil število policajev in bo tudi v Idriji menda vsakemu volilcu postavil stražo pred hišo in dal po dva angelja varha s sabljami, da ga spremljata po vsin njegovih potih.
Tedaj, še enkrat, vrli volilci! Vaš krik na potu k volilni čepinji naj bo: „Živijo gosp. dr. Supppppan, vrli domorodec ! Živila inteligencija in Kapital ! On je vreden, da za nas vse sedi!“
Brencelj,
predsednik konšt. odbora za volitve
da b' kakšno besedo zamerkala, pa so me preč abšafal in nisem mogla nič zvedet.
Našmu Johanu je pravil tist Šlibar, k’ ga je prepisal, da je not nekaj, kar ne dopade Slobenerjam. Menda je že spet kakšen ferfašengfest; saj smo predpustam in zdaj vse nori.
1 Od tist’ga cajta so naš rešpehtar vsi v luftu; včeraj še niso zamerkali, da je bla župa perstnojena in krompir slab roštan. V cajtih pa so prov žleht volje. Enkrat, menda je blo po let, k’ so mogli h krvav riht jet zavolj „Brencel-a“, k’ so feršvornar al kaj takga, so strašno klel in rekli, da ta krota ni vreden, da žvi, in da se morejo Sami pomujat na krvavo rihto zavolj tacga guncveta. Pa že menda niso bli tavglih za feršvornarja, ker so kmal spet peršli po štengah dol in se jim je zlo feržmagal, da jih je „Brencelj“ zavrgel; tačas,so nov „župentof“ razbil, k so slišal, da „Brencelj“ ni nič dovžčn.
Golt! Jest tle plavšam, doma pa se mi bo rajš persmodil in frava me bojo šimfal. če se v fašeng ne omožim, bom pa en drug bart spet kaj povedala, če me ne bote v „Brenceljna“ djal.
Zahvalnica.
Dunajsko ministerstvo blatno vaškemu.
Rešpehtarjova kuharca.
To je foljk! Zadnič sem nekaj plavšala, pa so me djal v „Brenceljna“! Skor vse je blo za brat, kar sem povedala. Fraj-|ih so zgruntal moja ger-šoft, da je to od mene, in so me votli fort spoditi; še le k’ sem zažih-rala, da tist dan je bla per men ena pekantarca, so mi verjeli, da je ta vse ferratala.
Če me bote še enkrat v „Brenceljna“ djal, ne bom nikoli več ne pu-štoba povedala.
Moj gospod rešpehtar so že zdrav. Nekaj cajta jih je glava bolela, in ja-merkacelj ni votel fort, zdaj pa so spet bolj volje, ker se jim je forčritgajst iz-kadil. — Frajlcam se nekaj ferdrisa, da jih Slobenerji tako od strani gledajo; de’s glih pravjo, da nočjo bit Slo-benerce, vendar bolj šacajo brhke in šikovne slobenarske fante,- koker špicaste in švoh nemškutarske, kteri znajo scer fajn hofirat, pa druzga nič. Frava nočjo vidit nobenega Slobenca v niš in se strašno kregajo, če ga kdo le v misel vzame. Pravjo, da so pre grobi in nimajo dost pildenge in legrencje al kal. človek še ne zastop dost tajč, da bi znal vsakp besedo zgovort.
Gospod rešpehtar so prav kerlc, vsak dan jim kaj nov’ga v glavo pade. Gun dan so imel menda gmajndes-ratzicengo. Gospod rešpehtar so tud zraven, ldje.pravjo da zato, ker majo velik trebuh.
Preden so Šli v zicengo, sem jim mogla prinest tri krugelce pira in en firkelj vina, da so se perpravli. Tistga purgelmajstra pedinarca, k’ je menda v vicah, mi je drug dan pravla, da ji je prefesarjeva kuharca pravla, da je zvedla od finoncratove kuharce — kok so te imena špasne! — da je gospod rešpehtar v zicengi eno antreso na mini-stronte k Šprahi pernesel; pa sej jest ne vem, kaj je tak antres, men ga nardi vsalej en štedent, ktermo dam kak štikelc prate.
More že bolj kunšten antres bit, ker so ga štirje tuhtal, . Jest sem šla 'enkrat nalaš v čimer in sem mal pošpegala,
Slavni zbor!
Dopis, kteri nam je došel, nam je prav všeč. Vidi se, da je pisač, kteri ga je pisal, umetnik v svojem delu, kajti skor vsaka črka je lepa, debele in tenke črte so prav po pravilih lepopisja.
Tudi papirje lep, menda najlepši, kakoršen se dobiva v Ljubljani. Le škoda, da ni prav čist, kajti ljubši bi nam bilo, ko bi ga nam bili poslali praznega.
Kedar si vnovič zmislite kako Zaupnico ali kaj ena-cega, prosimo, da jo za-he obdržite in nam pošljete kaj več p61 in ne le eno, ko v omenjenem slučaju.
Kar nam ni prav po volji, so podpisi, s kterimi ste papir pomazali. Drugi pot bodite bolj varni, kajti črnilo imamo že na Dunaj i tudi.
Trgovec, ki kupuje pri nas papir za škrniceljne, je cenil vrednost dopisa na l‘/2 kraje., za kar se vam srčno zahvalujemo.	G. I. Skr a.
Pogovori.
Tone. Eakošne nasledke bo imela adresa ljubljanskega konšt. mestnega zbora, ktera se je sklenila po nasvetu g. Maliča?
Jože. Hm! če bo mož še več enakih dobrih misel imel, bo po Ljubljani vino v kratkem v ceni poskočilo.
*
* #
Tone. Sram té bodi, Jože! Danes si pijan, ko da bi bil na strelišču.
Jože (jecljaje). Ti-i-i-ho, Tone! Ja-a-a-z nisem pi-pi-pijan, a-a-ampak pri-i-i-pravil s-s-sem se, da-a-a si bo-o-om zmislil a-a-adres-sso.
*
* *
Tone. Povej mi, Jaka, najkrajšo pot do ljubljanskega „gomistrata!“	Hj
Jaka. Zaupij pred Dežmanovim gradom „živijo“, in precej ti jo bodo pokazali.
*
* *
Tone. So li nemčurski liberaluhi kršanske vere ?
Jaka. Menda ne, ker tudi o postu in celó véliki petek Slovence jedó.
Verjetne novice;
Te dni gré ljubljansk mestjan, sicer^ dobra duša in do kosti zdrav, v Maličevo gostilnico_ in pije poliček vina. Vrnivši se domu je ves raz sebe, divjá m kriči, da
je groza in piše neprenehoma ádrese. Drugi dan ga boli neizrečeno glava, vendar se proti.večeru Ozdravi. Nihče ni vedel, vzroka te , prikazni., kajti, pri Maliču se pije dobro <vino,.-.Pravijo pa, da, odslej vsak, ¡kdor ga tam pije Čez poliček, dobi tako bolezen,da tri dni vsak košček papirja z a dr e sami počečka.
. ..	/ t * *	áij
Dalmatinski upor je končan, Pravijo, da se bodo .odrezani nosovi in ušesa pripeljali v Avstrijo na somenj; pa bo malo kupčije, ker. je.,v,Avstriji še .obilno dolgih nosov in ušes. .Sliši pa. se., da sp.,bodo vis 11c.e prenesle v slovanske dežele in .celó, družba .ljubljanskih liberaluhov si misli nakupiti teh mašjn, .m.enda zavoljo — hrastovega lesa, iz kterega'so izdelane.. V. jaki,.kteri so zgubili nosove),in ušesa, se mislijo, oglasiti¡ za mnogovrstne službe; češ „ da jim bodo potepa. vnovič hitro izrastli. Ni dvomiti. Probatum est!
30 jogrom!
Ministerstvu ste adreso poklonili, :
Vendar glavno reŠ ste ‘pozabili:
Pismo vaše brqz „adrese“^*
Pošta adrešatHi nese. f. lit\
... Ni.7„adrese‘‘ treba. Pio.,,, ■ w Ker bo nazaj na Vas prišlo.
Ustava, «a
(Prihodnji govor gosp. Dežmana.)
Ustavna in ustavoljubna gospoda! Stavim, da vsak ve veljavnost ustave, Ustava je namreč.postava, po kteri se sme na ustavni poti ustavljati na ustavo naslonjenim tirjatvam ustavo-sovražnih narodov, kteri se ustavljajo usta-voljubnim postavam; na poti ustave se prav lahko nastavi ustave sovražnikom, kajti ustava stavi naš .slabo stoječi stan nad vse druge narode, dokler se ustavlja ustava protiustavnim nastavam, stavim., da je naše stalo stanovitno,
stoječe nad ustavo , ktera nam prav dobro stoji, čeravno nas nič ne stane, ker, je po našem kopitu stavljena. Kratko rečeno: Ustava stavi ustavoljubnim ustnežem mastne; kose na mizo, ustave ustajavcem pš; — p razne-: sklede.;
% Ge hočemo tedaj stalno stati * stopimo, za stalo ustave in se ustavljajmo,, čeravno ustavnim tirjatvam ustave pro;-, tivnikov, kajti brez ustave je naše stalo nestanovitno, stavim,-da, ako’pade us.tava, pademo tudi mi ustavover-neži tako, da na,ustavni poti ne bomo,več v stanu ustatu
1 Recept, '/.
kako se naredi iz čisto slovenskega mesta nemško.
Vzemi':vélikó poslopje "in napravi 'gimnazijo, da zamo. rejo1 -profesorji živeti; profesorje presadi iz nemške zemlje na slovensko.lin-, jih polivaj; z 'vladno. plačo.- Potem nasadi med priprosté mestjane, nekaj oddelkov vojaščine s, častniki, pridenf nekaj c, k. uradnij.- Iz vsega tega naredi .se v kratkem ^kazino“, • i,konšt. društvo-V itd. Vse to se nekaj čaša meških Če 'to^mešto pogledaš skozi vladne očali, se ti pokaže nemškutarska in veljá celó za nemško« . :
„Brencelj“ medicas.
Vprašanje.
Ce je gospoda Maliča stala že misel, da naj se pošlje adresa na Dunaj, dvanajst máselcev, koliko je stala tistega,,kteri, jo je spisal? Koliko je vredna?
¡g „Brencelj'1, radovedna muha.
Protest. |jra|k|
Hudobni ljudje so razglasili po mestu, da sem adreso ljubljanskega, konšt. mestnega zbora na ministerstvo tudi jaz podpisal. To je nesramna laž, kajti dosedaj še nisem prav nič podpisal.
Zakrajšek,
absolviran jurist desete šole na Vrhniki.
vol.
Žabe so kvakale na vso moč v močvirju in strašile plašne zajce. V svoji ošabnosti mislile so, da je ves svet njihov, kajti jako ponosne so bile na svoje močno regljanje. Kedar bo je bližala kača, so hitro poskakale nazaj v blato in potihnile, kedar pa je bilo yarno, so se napenjale, da je bilo groza, in nadlegovale zbrane v trumah celo- okolico.
Ako jih je hotel kdo pregnati, jelo je deževati , in marsikdo, ki je preganjaj e jih, preglo-ločvirje zabredel, je obtičal v velikem blatu, so žabe metale po vsakemu, kdor jim
Nekega dne zagledajo žabe velikanskega vola ob bregu. Njegov glas je bil tako močan, da so se tresla tla.
To je žabe osupnilo. Posvetujejo se/¡ kako bi vola prekosile, ; še zberč, pijč in se napenjaj« dolgo, da vse — popokajo.
Jjauk: Kdor je žabjega rodd, naj ostane žaba in naj nikdar ne misli, da bo," napenjaje se in kva-k aje, dosegel ponosno' velikost vola, kajti. e neg a vola glas yeč izd A, kakor kvakanje celega; žabjega zbora.
^Brencelj v kolesarjevi obleki“ se bo izlegel konec,meseca.■	,?Tiste. [gg. naročnike, ktepv
naročnine za leto .1869 Še niso plačali, vljudno prosimop da to brž storži Kdor je prejel list na ogle d
-___ Vretfnistvto.