195
Naši dopisi.
Iz Gorice 15. junija. (Izv. dop.) Zadnje „Novice" so uže poročale, da je bil na Goriškem za veliko posestvo izvoljen knez Egon Hohenlohe,  proti kateremu sta
se borila brezvspešno kandidata polit društva „Unione" grof Pače in pa kandidat slovenske in laške konservativne stranke grof Sigm. At te rus. Med poslednjim in knezom Hohenlohe-tom je bilo prišlo do ožje volitve, pri kateri je dobil Hohenlohe 167, grof Atteins pa 113 glasov. „Suca" je izvrstno popisala vse spletke, ki so se vršile na korist konećnega zmagovalca. Predsedništvo „Unione" je povdarjalo in tik pred volitvijo objavljalo v svojem glasilu „Corriere", kako da je ono za pravico in sporazumljenje obeh narodnosti, ter je vabilo Slovence, naj bi na podstavi teh načel volili laškega kandidata. Koliko vere je dajati takim vabilom in vabam, razvidno je bilo celo iz iste številke onega lista, ki je na vso moč pisal proti Nabergoju na Tržaškem. Ko je prišlo do ožje volitve, pa je stopil knez Hohenlohe zadnji trenotek med „Unioniste" ter razvil svoj program, v katerem naravnost trdi, da je „neprijatelj Slovencev" in da se bo prenapetim težnjam slovanskim z vso močjo upiral v državnem zboru, češ, da s federalističnimi tendencijami se dela v pogubo države. Grof Attems pa je naravnost po-vdarjal pismeno, da hoče enakomerno potegovati se za oDe narodnosti, torej prav v zmislu programa, kateri je z besedami objavila „Unione" pri svoji ustanovitvi. Da bi se Lahoni izrezali, so sklenili zadnji trenotek ne glasovati kot društvo, ampak kot pojedinci! Iu rešili so tako svojo „čast" in doslednost v sovraštvu proti Slovencem. Najhujše je pa to, da je Hohenlohe slovenskega kandidata premagal edino s pomočjo — slovenskih glasov. Okolo 30 Slovencev, med katerimi so naj veći slo venski bogatini na Goriškem, je glasovalo za Hohenloheta, tedaj za slovenskega neprijatelja! Med temi „zavednimi in rodoljubnimi bogatini" ni še celo brez takih, ki so deželni poslanci I Sicer pa so se slovenski posestniki vedli odlično in je moralnazmaga vresnici naslovenski strani, v tem, ko se celo o podkupovanji govori v nasprotnem taborji. Tudi ni bilo knežje v p osle dnj em momentu zmago pridobivati si z razglaševanjem sovraštva nasproti Slovencem! Da se taki kandi-datje podpirajo od vladne strani za „dobe sporazum-ljeuja", bi bilo pa tudi čudno, ko bi Taaffejeva vlada ne imela tu in drugod mnogo čudnega tudi v drugih ozirih. Pa kaj hočemo, saj mi imamo tržaško in ne dunajske vlade; tržaška pa ima najboljše pomagalce na Goriškem v tukajšnjih nemških fabrikantih, ki se ravnajo po geslu: Duobus litigaotibus tertius gaudet! Taka je pri nas!
Iz Ljubljane. (Od naših volitev za državni zbor) zmiraj še ne more k pokoju priti ona dolenjskih mest. Razpravlja se sedaj vprašanje, je li postavna ali nepo-stavna. — Stvarne razprave tega vprašanja so gotovo koristne, čeravno se po vsem strinjamo z besedami centralnega volilnega odbora, „da bode kouečn. rešil to vprašanje državni zbor." — Stvarno je vprašanje samo za našo deželo rešeno v postavi, katero je veljavno tolmačil deželni zbor iu politične oblastnije. Vprašanje pa se rešuje soglasno s postavo tudi po naravnem čutji enakosti pravice. To čutje pa se gotovo žali, ako vaščani, katerim postava dovoljuje voliti lastne zastopnike v posredni volitvi, volijo neposredno poslanca mest in trgov. Izjemoma moglo bi se tako ravnanje postavno zagovarjati, ako bi se tako ravnalo pri vseh mestih in trgih vse kranjske dežele. Vsakdo pa čuti, da se krivica dela meščanskim volilcem, ako celo v tisti volilni skupini samo z enim mestom volijo vaščani, v vseh druzih mestih ravno tiste skupine pa so izključeni z mestno občino združeni vaščani. Krivica postaja se v© da dejansko občutljiva,  ako  bi se hotelo pripu-
196
štiti, da bi v mestni skupini glasovi vaščanov celo odločevali. S tem bi izvoljenec ne bil več zastopnik mest in trgov, ampak izvoljenec vasi. — Mi bi se nikdar ne mogli strinjati z načeli, ki bi volilno pravico tako uničevali.
Ne moremo pa skleniti teh vrstic, da bi na kratko ne odgovorili na očitanje izrečeno v tukajšnjem slovenskem listu: „da se naši državni poslanci boje prof. Š u kije j a."
Res je, da so svarili tudi „naši državni poslanci" pred kandidaturo Šukljejevo. To svarjenje narekavala jim je skrb za našo narodno stvar.
Pretek in izid dolenjske volitve dokazal je, da je bilo svarjenje stvarno utemeljeno. Bojimo se, da bi izid te volitve ne imel še daljih nasledkov v državnem in deželnem zboru, kateri bi mogli naši narodni stvari prizadeti večjo škodo, kakor bi mogla biti korist še tolike nadarjenosti. — Sicer pa so z nami vred gotovo strmeli tudi naši državni poslanci, ravno z novega odlikovani po soglasne m zaupanji naše dežele v tem slovenskem listu brati tako očitanj e!
— (Gosp. P. Grasselli), novoizvoljeni župan ljubljanski, bil je ta ponedeljek ob 11. uri slovesno umeščen v navzočnosti gosp. deželnega predsednika, mestuih ud-bornikov in muogotrajnega občinstva.
•v
— („Šaljivi Slovenec") Zbirka najboljših kratko-časnic vseh stanov. Nabral Anton Brezovnik, učitelj. Pod gorenjim naslovom prišla je pred kratkim v Ljubljani na svitlo knjiga v mali 8°, obsezajoča 192 strani. Natisnila in založila sta jo Ig. v. Kleiumavr in Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena jej je mehko vezani 60 kr. Gospod pisatelj gotovo ni imel malo truda pri zbiranji kratkočasnic in smešnic, predno je vse nabral, jih opilil ter potem primerno razvrstil za vsak stan po-sebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode čitajoč podane smešnice preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pičli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo prošinile bode nove moči. — Mi moremo knjižico, koja se odlikuje z jako všečno unanjostjo, vsakemu najtopleje priporočati. Namen knjižice te je, čitatelja razveseljevati in mu kako grenko uro osladiti, kar bode tudi gotovo dosegla ter tim načinom nagradila male stroške, koje knjižica stane.