KMEČKI DOft
OflOLJUBOVA PRILOGA Zfl mši GOSPODARJE GOSPODINJE IH DEKLEIfl
f*r
Štev. 11.
V Ljubljani, dne 7. novembra 1912.
Leto IV.
Kranjska deželna tanka.
Lotos je nastalo po celem cesarstvu, v naši deželi pa še posebno pomanjkanje denarja. Ljudje so lioteli popravljati poslopja, kupiti zemljišča ali izboljšati gospodarstvo, pa niso mogli dobiti denarja v hranilnicah na posodo, ker ga denarni zavodi sami niso imeli. Če sc v vrečo premalo dene, ni mogoče vedno zadosti iz nje dobiti.
Naši poslanci v deželnem zboru so videli vse to tožuvo in oo hoteli enkrat temeljito pomagati. Osnovali so deželno banko, ki naj v prvi vrsti daje posestnikom po deželi cena posojila, v drugi pa plačuje pametnim vlagateljem, ki ji denar zaupajo, visoke obresti.
Posojila daje banka po 4 Vi odstotka. Obresti sc pa plačujejo na pol leta. Plačati se mora tudi eno osminko odstotka za upravni prispevek. Čc vzameš •1000 K posojila, boš v enem letu plačal obresti 45 K in šc ena osminka odstotka upravnega prispevka. 1 odstotek od •1000 K je 10 K, osmi del od tega 2 K 25 h. Torej boš plačal skupno na leto 47 K 25 h za obresti in upravni prispevek. Obrestne mere banka ne sme zvišati; če bo več denarja, se lahko zniža obrestna mera na 4 odstotke. Mesto 45 K boš plačeval le 40 K obresti. Vsako posojilo se pa da le na amortizacijo, to se pravi, vse posojilo se mora odplačevati, da je v gotovem času ves dolg poravnan. Ta čas lahko poljubno določiš, toda najpozneje se mora vse plačati v 60 letih. Le občinam se dajo posojila, ki se odplačujejo 78 let.
Posojila, katera je banka dala, so neodpovedljiva. Če vzameš posojilo v hranilnici, ti ga lahko odpove, kadar hoče. Banka ga ne more, čc vedno pla-čuješ obresti in upravni prispevek. Ko bi pa to zanemaril, te bodo seveda precej prijeli.
Ker so vsa bankina posojila neodpovedljiva in pride denar vanje šele čez dolgo let nazaj, med tem ko novi
prosilci pri banki vedno novih posojil zahtevajo, mora imeti banka velik zaklad, iz katerega zajema denar. Kakšen je ta zaklad, kje je njegov virV
Ta zaklad jc vrednost vseh posestev, na katera se je dalo posojilo. Banka dovoljuje posojila le proti vknjižbi na prvem mestu in sicer nikdar v popolni vrednosti posestva, temveč le dobro polovico. Vknjižba na tvojem posestvu v korist banke je torej za vse pametne ljudi in tudi za druge denarne zavode kakor golov denar. Banka izdaja po množini posojil vrednostne papirje. Če je dala en milijon kron posojila, bo bo izdala za en milijon kron vrednostnih papirjev, za klcre dobi pri domačih in tujih bankah gotov denar. Posojilo jc zaradi vknjižbe na prvem mestu popolnoma varno, torej obrestovanje zagotovljeno. Banka mora te svoje vrednostne papirje obrestovali po	Za vso vrednost teh vrednostnih papirjev pa je prevzela poroštvo kranjska dežela z vso davčno močjo dežele. Kdor torej vzame kako varnostno listino, ki sc šteje tudi pred vsako sodnijo za otroško-varno naloženi denar, ima zagotovljeno obrestovanje po Ker sc pa obresti izplačajo na pol leta brez vsakega odbitka, se v resnici plača 4 55 K za 100 K. Drugi denarni zavodi torej vedo, da bodo dobili od vrednostnih papirjev kranjske deželne banke vsako leto po 4-55% obresti. Koliko bodo pa dale v gotovini za take listine?
Če je na denarnem trgu suša, to je, ako je denarja malo, obresti pa visoke tudi drugod, ne bodo hotele banke dati čistih 100 K za vrednostmo listino 100 kron, ampak malo manj, morebiti le 98 K, v posebno slabem slučaju tudi le 96 K. Ako je pa denarja veliko, to je takrat, ko bi se v drugih podjetjih denar komaj po 4% obrestoval, bodo te listine imele vrednost do 105 K.
Iz tega pa sledi, da mora tudi banka dolžniku dati le toliko denarja v gotovini, kolikor more dobiti za njegovo zadolžnico. V sedanjem posebno slabem
času bo dobil dolžnik mesto 1000 Iv morebiti le 970 ali 960 K. Bolj nazaj gotovo ne bo šlo. Če se pa zdaj tudi to računa, se plačajo obresti od posojil, ki jih je banka dala, obenem z upravnim prispevkom vred le po 4-9%. Kadar bo denarja zadosti, bodo znašale obresti nekaj nad 4%.
Vsak dober gospodar more dobiti na ta način denar po zelo nizki obrestni meri pri deželni banki.
Toda ludi za vlagatelja jc deželna banka največjega pomena. Nobena hranilnica, ki ima pupilarno varnost, kakor so kranjska, ljubljanska in razne občinske in mestne hranilnice, ne obrestuje denarja več kakor 4-25 od sto. Deželna banka ti plača 4-55. Varnost ni pri nobeni hranilnici tako velika, kakor pri banki. Bazen vknjiženega dolga, ki je že sam na sebi varen, je Kranjska dežela z vsem svojim premoženjem za poroka. Kje je kaka posojilnica z večjo varnostjo? Denar sc ti obrestuje precej od dneva, ko vložiš, Pri hranilnicah je navadno od 1. ali od 16., tukaj precej. Če imaš naloženega 1000 K, dobiš torej pri banki vsako leto 3 K več obresti. Zakaj si ne bi pomagal, ko si lahko. Na miljone denarja jc še vloženega po nizki obrestni meri po hranilnicah v mestih. Hitro ga dvigni!
Ti vrednostni papirji od deželne banke so ludi popolno zanesljivi za otročji denar pri sodnijali. Varuhi naj sami posredujejo, da se ves tak denar v banki naloži. Obresti se sprejemajo po kuponih. Kdor kupi tak vrednostni papir deželno banke, dobi obenem z listino nakaznico za obresti dotičnega pol leta, vstriže jo in pošlje ali prinese v plačilo.
Kdor rabi še bolj natančno pojasnilo, naj so kar na deželno banko naravnost obrne. Vedno se mu bo z veseljem postreglo. Tako bomo tudi dosegli, (ia bomo imeli posojila naših kmetov doma in ne bomo odvisni od tujega denarnega trga.
Beo deklet od doma.
Z zadnjim člankom sem hotel končati to razpravo. Medtem sem bil opozorjen na dve stvari, kateri dano vprašanje v prav žalostni luči pojasnjujeta. Ker sem hotel le gospodarje in kmečka dekleta sama opozoriti na velike nevarnosti po mestih in v tujini, morram tudi to priobčiti, da se bodo vsaj pametne varovale:
I.	C. kr. okrajno glavarstvo v Ru-dolfovem je z dopisom z dne 4. oktobra 191.2, št. 16.001, razposlalo župnim uradom sledečo okrožnico po nalogu mini-sterstva in deželne vlade: »Kakor je poizvedelo notranje ministrstvo, se v zadnjih letih vedno bolj množi izseljevanje slovenskih deklet, posebno iz Kranjske in' Goriške, v jutranje dežele. Kakor se sliši je prišlo le lani do 2000 deklet samo v Aleksandrijo. Sporočilo se je notranjemu ministrstvu, da jc padlo veliko teh deklet, ki so šle za delom in zaslužkom, ali imele tudi službe obljubljene, v Egiptu v roke sleparjev in trgovcev s človeškim mesom. Ti jih spravijo v zloglasne hiše ter tako na duši in telesu popolno končajo.
Glavni vzrok te nesreče je v dekletih, ki gredo v Egipt, ne da bi imele popolno gotove službe. Deloma jim pa tudi sleparji službe obetajo, katerih sploh ni in jih premotijo, da se tja podajo. Vse službe so tem sleparjem le pretveza za človeško trgovino.
Z vsemi močmi je treba delati, da se ljudstvo poduči o nevarnostih izseljevanja deklet in žen v jutranje dežele. Naj ne prevzamejo nobene službe, če niso za gotovo poizvedele, kako je z njo v resnici.
Na pripravnem mestu naj poizve-do, kako je s službo, katera se jim obeta. (Pri tem je samo ob sebi umevno, da naj vprašajo natančno za ime gospodarjevo in ulico, kjer stanuje.) Naj pošljejo ponudbe in vse druge dopise za službe deklet ali žen v jutranjih deželah na centralno vodstvo društva zoper trgovino s človeškim mesom pri dunajskem magistratu. (Celi naslov: Zentral-stelle zur Bekampfung des Madchen-handels bei der Wiener Polizeidirek-tion.)
Opozarja se tudi, da deluje od septembra t. 1. v Aleksandriji posebno društvo za varstvo deklet. Članice tega društva se spoznajo po veliki broši z ru-meno-belo barvo. Čakajo pri morju pri dohodu vsake ladje. Nanje naj se dekleta obrnejo in gotovo jim bodo pomagale z besedo in dejanjem.« — Tako razglas, ki poroča, kako sc v resnici godi našim izseljenkam.
Torej nad 1000 slovenskih deklet, če jih vzamemo le polovico, samo v Aleksandrijo. Kje so pa še vsa ostala! Pred par leti sem govoril s tako revo, ki jc hotela na vsak način za kuharico v Egipt. »Moram naglo veliko zaslužiti. Doma je to nemogoče. Torej doli.« Šla je in izginila za vselej.
II.	Slaba slika razmer v kakem kraju je število nezakonskih otrok. Je
to res nepopolna slika, pa vendar deloma kaže resnično stanje. Priobčujemo torej za zadnjih šest let natančno število vseh porodov v Ljubljani, in izmed teh število nezakonskih.
Leta 1906 je bilo rojenih v Ljubljani 1066 otrok, med njimi nezakonskih 271, t. j. 25-5 odstotkov; leta 1907 rojenih 1065, med njimi nezakonskih 240, t. j. 22-5 odst.; leta 1908 rojenih 1121, med njimi nezakonskih 260, t. j. 23-4 odstotkov; leta 1909 rojenih 1068, med njimi nezakonskih 254, to je 241 odst., leta 1910 rojenih 1164, med njimi nezakonskih 261, to je 22-4 odst.; leta 1911 rojenih 1111, med njimi nezakonskih 278, t. j. 25 odstotkov.
Večina nezakonskih otrok je rojena v civilni bolnišnici. Sicer pa ni od teh niti desetina ljubljanskih. Res je, da jih pride veliko v bolnišnico tudi iz dežele, toda neprimerno več pride iz mest nesrečnih domu. Torej od 22 do 25-5 odstotkov nezakonskih otrok! To so velike številke. Ali gredo res vse, ki gredo v mesta, za kruhom? Kruha imajo na kmetih zadosti. Vsaka kmečka dekla ima pri gospodarju veliko boljšo hrano kakor pri sedanji draginji v mestih in prav gotovo več prihrani na kmetih, kakor more kakor dekla ali delavka v mestu. Služb sc nikjer ne manjka. Več sto bi jih v vsakem kraju lahko precej vzeli. Ostani doma, ker le tam je prava sreča zate.
Anton O b 1 a k.
Nose gospodarstvo.
V. Gnojenje.
Veliko se je že pisalo o gnojenju, toda že površni pogled v gospodarstvo po deželi nam kaže, da še vedno premalo. Gledal sem letos ono revno turšico po celih obširnih dolinah, slabotno zelje, malo ajdo in zanemarjene travnike po raznih krajih in težko mi je bilo, da toliko gospodarjev nc pozna pravega gospodarstva, ki res kaj nese.
Nasprotno pa imamo na tisoče zgledov o prav izvrstnih uspehih dobrega gnojenja. Lani je kupil mali posestnik njivo, ki že leta ni bila gnojena. Potrosil je gori vrečo superfosfata in imel oves, da ga ni bilo takega v soseščini. Letos je pog.nojil tam še s hlevskim gnojem in dozorel je posebno lep krompir. Drugi so tudi'letos posuli spomladi veliko fosfata po starinah in mi'inah. Imeli so dvojno prav bogato košnjo. Splošno lahko rečemo, da sc da na naši zemlji vsega, razen žita, skoro šc enkrat toliko pridelati, kakor doslej.
To mi daje povod, da še enkrat navajam prvotne pogoje pravega gnojenja.
1. Hlevski gnoj je še vedno najboljše gnojilo, ki ima v sebi glavne snovi, katere zemlja potrebuje. Na njivah se za dolgo časa hlevski gnoj ne da nadomestili z umetnimi gnojili, ker ima v sebi mnoero raznih bakterij, katere ni-
so v gnojilih. Nc puščajte gnoja dolgo pod živino, kakor se godi po nekaterih hlevih, ko ga cele mesece nc izkidajo. Za gnoj jc najboljše, da se precej i/., kidti, razgrne po gnojišču in dobro zahodi. Gnoj, ki je bil dalj časa na kuj i zahojen, je veliko boljši, kakor pr<v i iz hleva na njivo speljan. Na kupu namreč dozori za dobro gnojenje, ko - . vsled gnitja razvijejo razne bakterije Pri gnoju ni glavna stvar veliko stelje, ampak veliko odpadkov od živine.
Napravi si za gnoj dobro gnojišče, ki mora biti globočje, kakor drugi svet. in če le mogoče malo obzidano. Na tisoče malih posestnikov ima še zdaj gnojišče na kaki rebri naslonjeno, da ja gotovo voda vse izpere in, kar jc. boljšega, sabo odnese. Kako bo tak revež prišel naprej? Ne popravljaj nik dar hiše, ne zidaj štibelca, še vrat n" naredi novih, dokler nisi uredil hleva, gnojišča im gnojne jame! Saj to je potem zate zlata jama, iz katere se vso drugo počasi nopravi. Če drugače delaš, potem kravo pri repu iz hleva vlečeš. Izračunali so letos, da je gnoj od ene odraSčene goveje živine skozi celo leto vreden čez 100 K. 1 g dobrega gnoja so cenili na 90 h.
2.	Gnojnica jc najcenejše in najbolje gnojilo. Za gnoj je treba vedno stelje, se mora izkidati in zahoditi. V dobrih hlevih se pa gnojnica kar sama izceja v gnojno jamo, odkoder se s sesal ko izvozi na njive in travnike. Še danes poznamo velike vasi najboljših kmetov, izmed katerih imajo mnogi posestva vredna nad 60.000 K, eni katerih še nobeden nima gnojno jamo. Začeli so pa naši gospodarji delati v zadnjem času gnojne jame. Kdor je lo eno leto gnojnice vozil na travnike ali njive, se ne bo nikdar več izgovarjal: »Ni časa, ni denarja.« Jesen je tukaj. Izvozite povsod gnoj na travnike iu napravite precej dobre gnojne jamo, zadosti velike in dobro delane. To jo podlaga za napredek v gospodarstvu. Naj bodo njive šc tako raztresene iu svet hribovit, gnojnica mora vendar gori. Kamor sc z gnojem pride, se tudi gnojnica pripelje.
3.	Umetna gnojila. Da dosežemo popolni uspeh pri gospodarstvu, moramo rabiti tudi umetna gnojila, ker nima hlevski gnoj vseh redilnili snovi v zadostni množini. Veliko gospodarjev je z napačno uporabo gnojil precej denarja zavrglo. Kdor pa posluša pametni nasvet, je bil šc vselej zadovoljen.
Svetujejo, da naj se da vsako prst kemično preizkusiti, predno se gnojilo kupi, da se spozna, katerih snovi najbolj primanjkuje. Tega bi jaz nc priporočal. Napravite raje sami tako, kakor navadno delajo učenjaki ali kmetje v Švici. Vzamejo lončene posode za cvetlice in doinejo notri navadne prsti iz njiv, od katerih hočejo zvedeti, katerih gnojil potrebujejo in katere rastline bi se najboljše tam sponesle. Napolni torej pet posod s prstjo iz njive, o kateri hočeš izvedeti, kako bi pesi po-
gnojil. V prvo deneš hlevskega gnoja, v drugo fosfata, v tretjo kalija, v četrto kalija in fosfata, v peti še z gnojnico prilivaš. Kakor imajo punice in dekliči veselje z rožami, tako se veseli gospodar nad sadovi svoje njive. Lahko napraviš tudi poskušnje z ovsem ali krompirjem. Če ne maraš posod, bi pa prav pametno ali še veliko boljše storil, ko bi napravil mali vrtiček za take poskušnje. Za vsak poskus določi 1 m2 prostora. Prsti lahko nanosiš iz njive v ta vrtiček. Tako bi vsak gospodar sam spoznal, česa potrebujejo rastline in kako se da z umetnimi gnojili pridelek pomnožiti. Videl boš tudi, katero gnojilo je za tvoj svet najpripravnejši. Nekateri gospodarji so pa kar na njivah delali poskušnje. Nekaj krajev so pognojili z umetnim gnojem, druge z navadnim gnojem in umetnimi gnojili. Da so je gnojenje pri pametni rabi izplačalo, ni dvoma.
Poglejmo zdaj natančneje posamezna gnojila.
a) Vsaka rastlina rabi za rast najprej fosforno kislino. Semena imajo za prve kali same zadosti fosforno kisline v sobi. Ko požene seme korenine, mora najti v bližini zadosti fosforne kisline v porabni obliki. Če rastlina losforne kisline ne najde, zastane v rasti vsa je slabotna in onemogla. Kakor pri živalih je tudi pri rastlinah ravno ,rvi začetek v mladosti zelo važen. Ako rastlina najde lo snov obenem s Kalijem in dušikom, se prav hitro razvije. Prav gotovo jo tudi, da so pridelki, lii stradali ob rasti fosforne kisline, veliko manj vredni za hrano pri človeku i živali.'Hlevski gnoj ima primeroma zeio malo fosforne kisline v sebi. \ 100 kilogramov gnoja je lo ona četrtma kilograma fosforue kisline, katero navadno še dež izpere ali se v vodi izgubi. Jasno jo pa tudi, da skoro ne moremo dati polju v hlevskem gnoju zadosti fosforne kisline. V ta namen torej rabimo umetna gnojila. Kostna moka, lu je napravljena iz mletih kosti, katerim vzamejo lira, ima 28 do 30 odstotkov fosforne kisline.
Pri nas se v zadnjem času vedno bolj rabi superfosfat, ki se napravlja z žvenleno kislino iz kamnja. Superfosfat! imajo 12 do 20 odstotkov raztopilo fosforne kisline. Začetkom so rabili to gnojilo le za ajdo, zdaj so spoznali da to dobro tekne vsem drugim rastlinam. Začeli so ga rabiti tudi za krompir, peso, vsa žita, posebno pa de-itelje, fižol in grah. Povsod so dosegli brav izvrstne uspehe. V zadnjem času !se vedno več fosfata tudi za travnike porabi. Tudi Tomasova žlindra je za (travnike prav dobra. Pozna se ucii.clc gnojenja tri do pet let. Žlindra se napravlja pri čiščenju železa. V sebi ima lil do 22 odstotkov fosforne kisline, ki pa ni vsa raztopna v zemlji. Če ima žlindra 18 odstot. fosforove kisline, je od te komaj 12 odstotkov raztopne. Od ]tod si moremo razlagati, zakaj zadostuje veliko manjša množina superfosfata, kakor žlindra, za isto površino. Nekate-
ri učeni možje priporočajo vedno tretji del manj superfosfata, kakor žlindre, da sc doseže isti uspeh. Ako se vzame za 1 oralo travnika štiri vrče žlindre, se izhaja prav dobro z 270 kg superfosfata. Dokazano je tudi, da ostane fos-forna kislina fosfata v zemlji pet, pa tudi do sedem let. Zadnja !<. sem gnojil travnikom vedno s supe tatom in dosegel prav izvrstne uspeh l»o mojih skušnjah vpliva fosfat boljše na travnike kakor žlindra.
Fosfat je pa tudi za nas precej cenejši. Dobili smo ga na vse postaje v okolici z garantirano množino 14 odst. fosforne kisline po 6 K 50 h 100 kg. Žlindra, ki ima 18 odstotkov, od katere pa pride k dobremu le 12 odstotkov, stane okoli (i Iv 90 h.
Pri tem pa še enkrat povem, da je žlindra res dobro gnojilo, čeprav se preveč vsiljuje od raznih tvornic. Nespametno je pa žlindro priporočati, ker ima mnogo apna v sebi. Kdor rabi za svojo zemljo apno, ga dobi doma zadosti po ceni. Živo apno je spomladi povsod na prodaj, cestnega prahu ali blata tudi ne manjka, lapor in omet od starih zidov se tudi dobi. Čemu lii denar za tujo blago tja metali in apno na Nemškem kupovali. To bi bila gotovo gospodarska norost.
Prav umestno bi bilo, ko bi pametni gospodarji gnojili en dol travnika z žlindro, drugega pa s fosfatom, da bi se tako očilo pokazalo, kaj jc boljše.
b) /.aCcli smo kupovati v veliki množini fosforno kislino za polje in travnike, toda še veliko premalo kalija. Vsi veste, kako dobro napravi pepel, kamor koli ga potresete. Detelja se kar poživi, pesa in krompir se ob pepelu lopo razvijata, na travnikih da pepel prav dobro in gosto travo. Ko bi imeli vedno zadosti pepela! Toda zmanjka ga precej, še za travnike in detelje ga ni nikdar zadosti. Pepel jc pa lo zaradi kalija rastlinam tako po volji. Prav vse ga morajo imeti. V hlevskem gnoju je kalija primeroma malo, odvzame se pa ga veliko zemlji z vsemi pridelki. Nekatero zemlje imajo precej kalija v sebi, vendar ne toliko, da bo zadostovalo za celo vrsto let.
Da bo vse bolj uspešno rastlo, moramo dodajati kali v umetnih gnojilih. Kalija imajo posebno veliko razne soli v sebi. Mi imamo v Galiciji, Spodnji Avstriji in drugod cele gorske sklade soli in tisoče in milijone stotov odpadkov, ki bi se dali za gnojenje prav dobro porabiti. Ker smo pa povsod milo počasni, še nismo prišli do tega, da bi rabili domače blago, raje ga Nemcem drago plačujemo. Tam na Nemškem torej kopljejo iz zemlje tako sol kateri pravimo kajnit, ki ima v sebi 12 do 14 odstotkov kalija, in jo pošiljajo po svetu kmetom, ki hočejo doseči res dosti pridelkov. Ker je pa vožnja na tako daljavo, kakor je iz Nemčije k nam, precej draga, so v tovarnah pripravili iz kajnita kalijevo sol, ki ima 40 do 42. odstotkov kalija v sebi. Torej kalijeva
sol je le iz kajnita. Ko bi mogli vzeti kajnit kar na mestu, kjer se koplje, bi bilo vse eno, kaj se vzame, kalijeva sol ali kajnit. Ker je pa vožnja tako draga, je vedno bolje, vzeti kalijevo sol. Če ima kajnit 12 odstotkov kalija in stane 100 kg 5 K 50 h, stane 1 kg porabljivega kalija v kajnitu 45-6 h. Kalijeva sol ima' do 42 odstotkov in stane 12 K 60 h, ve-i Ija. potem 1 kg kalijeve soli le 30 h. To-* rej je kalijeva sol v primeri z gnojilno močjo več kakor tretjino cenejša.
Gotovo je nespametno, če kdo ku-< pi kajnit mesto kalijeve soli. Žlindra ali fosfat, kar se žo vzame, sc navadno skupaj zmesi s kalijevo soljo. Potem se travnik najprej po dolgem, potem pa so počez potrosi. Na njivah naj se potrosi kalijeva sol kake 14 dni pred oranjem. Na travnike se pa kar navadno potrosi v jeseni. Strupena ni ne kalijeva sol ne fosfat. Vendar naj se vsaj kar ke štiri dni po gnojenju ne pase, da živina ne bo tam preživo ujedla zaradi dobrega toka, ki ga sol napravi. Fosfat so poseje po travnikih v zgodili spomladi. Gotovo bi pa tudi v jeseni gnojenje s fosfatom travnikom koristilo. Fosfat se pa mora na njivah vedno na brazde usejati in zabraniti. Če ni zmešan s prstjo, ne pride vselej do popolnega uspeha.
Večini naših kmetov se zdi šo zdaj kalijeva sol veliko predraga. Prerevni smo, ne zmoremo. Bo žc zrastlo. Prijatelj, poskusi! Poskusi in videl boš, kakšen jo razloček. Le pvi večeh, ki so za napredek gospodarstva neobhodno potrebne ne varčevati! Taki varčni gospodarji, ki hočejo najprej vse pri drugih videti, se oškodujejo tekom let za prav znatne vsote. Nazadnje pa vendar pricapljajo za drugimi, ko so sami že veliko škodo trpeli. »Ne bom zadnji, Pri vsem kar jo dobrega, hočem biti prvi.« Pri skupnem naročevanju postane vsako gnojilo precej cenejši. Če pa poskusiš pri celem vagonu cene malo doli potisniti, imaš prav. Nekaj so že da doseči. Pri gnojilih, ki so za kmeta neobhodno potrebna, naj bi so sploh ne iskalo veliko dobička. Pred očmi moramo imeti zadnji cilj: Neobhodno potrebo povzdigniti naše gospodarstvo.
c) Dušik dajemo posebno v gnojnici, pa tudi v hlevskem gnoju. V umetnih gnojilih se prodaja navadno v čilskem solitru ali amonijevem sulfatu. Brez dvoma je pri pametni uporabi čilski soliter boljši. Babi se navadno ^za polje, ko so rastline že začele rasti. Žitu precej pomaga, da napravi močnejše korenine in več zrnja. Naši kmetje ga zaenkrat ne bodo naročali, ker jim je predrag. Ko si malo opomoremo, bo treba tudi s tem poskusiti. Posebno pomaga pri žitu, ki je slabo prezimilo, da naglo in bujno požene in napravi močne korenine. Tudi je dober pripomoček, da žito ne poleže.
M in staro v sadjarstvu.
Čudno se je že marsikomu zdelo, da so bila naša stara drevesa tako krepko razraščena, visoki junaki, ki so se skoraj z vaškim zvonikom kosali, sedaj pa povsod le pritlikavce vidimo. Skoro vse ostane majhno in neznatno.
Dobri sadjarji pravijo, da izvira to od napačnega sajenja. Preiskali so na tisoče slabotnih in bolnih dreves in skoro povsod je bil glavni vzrok slabe rasti ali drevesne bolezni v napačni saditvi. Drevo se ne sme nikdar pregloboko .v zemljo dejati, ker drugače pridejo korenine v premrzle plasti. Tam kjer preidejo korenine v deblo, naj bi bilo drevo že nad zemljo. Najboljše, čc sc zaznamuje, kako globoko je bilo poprej drevo v zemlji, ko se izkoplje. Ne kopiji nikdar večje ali globočje jame, kakor je ravno za korenine potrebno.
Mnogi so poskusili prav široke jame izkopati, zemljo zrahljati in vse skrbno pripraviti, da bo drevo hitreje rastlo in dobilo v zemlji zadostno hrano. Zdaj pravijo, da je to ravnanje napačno. Dobra in zrahljana zemlja je topla. Solnčni žarki jo pregrevajo, ker pogosto gospodarji še zgornjo rušo odstranijo, drevo hitro in bujno raste. Le suho večkrat postane, ker gre voda skozi tako zemljo, ki je zrahljana, kakor skozi gobo, ki ima same luknjice.
Ko pridejo korenine iz teh dobrih plasti, kjer je bila rast tako nagla in lahka, do trde zemlje, ne morejo naprej. Korenine zastanejo, ker hrane nimajo, drevo hira. Poprej so bile v mehki zemlji, zdaj pridejo do trde, kjer niso v stanu predreti. Če se pa korenina že iz mladega navadi na trdo življenje, ima tudi pozneje zadosti moči, da si povsod najde pot. Torej majhne luknje, kolikor je ravno neobhodno potrebno.
Da bodo drevesa drugo leto obilo sadu rodila, jim morate že zdaj gnojiti. Kakor vse druge rastline, potrebuje tudi drevo zadostne hrane. Prav gotovo bi mogli več kakor podvojiti naš sadni pridelek. Saj je pomen sadja za zdravje in gospodarstvo zadosti znan. Pogosto vidimo mah na drevesih. Vedno na novo se priporoča: Spravite mah stran in očistite drevesa. Toda kaj pomaga mah odstraniti, če pa še vedno manjka zadostne hrane. Le zaradi slabe hrane se mah povsod na drevesih prikazuje.
Gnoji torej že jeseni z dušikom, da bo drevo hitro in lepo rastlo. Če si bo-1 #at, si kupi amonjaka ali solitra. Če pa hočeš po pameti varčevati, napelji po sadnem vrtu že jeseni veliko gnojnice. Reklo se je tudi že večkrat, da naj sc gnoji bolj oddaljeno od debla, tam, kjer je navpik krona drevesa. Prav je, da se ne gnoji naravnost pri deblu, toda sicer so korenine drevesa povsod razprežene. Na sadnem vrtu se povsod korenino dreves prepletajo in rastejo vse vprek. Če imaš dobro zasajen vrt, gnoji razen pri deblu povsod. Enkrat bo ta hrana drevesu gotovo prav prišla. Prav pametno delajo gospodarji, ki gnojijo drevju s hlevskim gnojem. Čim več bo
gnoja, več bo sadu. Drevo je vedno hvaležno za gnoj. Rabi pa tudi že jeseni umetna gnojila za drevje. Kakor za vse druge rastline, sta tudi za drevje kali in fosforna kislina potrebna. Pametnim gospodarjem tega ni treba dokazovati. Umetnih gnojil moraš za sadje še precej več kakor za travnik porabiti. Za eno majhno drevo se vzame pol kilograma kalijeve soli in 1 kg žlindre. Za eno oralo sc vzame (če jc pa žc prej dobro pognojeno, zadostuje tudi za 1 ha) 100 kg kalijeve soli ali 300 kg kajnita in 150 do 200 kg žlindre ali malo manj superfosfata.
Napravi okoli drevesa mali kolobar, izkoplji rušo, vsej gnojilo in ga dobro premešaj s prstjo, ker se ti zna iz gnojila drugače le skorja napraviti. Zimska moča bo te redilne snovi spravila do korenin.
Drevesa potrebujejo tudi veliko apna. Ker je pri nas živo apno še povsod precej po ceni, boš prav dobro storil, ako drevesom zadosti poapniš. Če ap-niš, ne smeš takrat gnojiti s hlevskim gnojem, superfosfatom, kostno moko ali amonijevim sulfatom.
Kozolec iz Mmi
Ali bomo res tudi kozolce delali iz cementa? Prav gotovo. Naj povem tudi precej vzrok, zakaj. Najprej zato, ker so trpežnejši kakor leseni, potem pa zato ker so hitreje narejeni ln slednjič zato, ker so cenejši. Smo že poskusili in smo se prepričali, da so res stanovit-nejši, cenejši in hitreje narejeni.
Posestnik Jože Sotlar na Rojah pošta Velika Loka jc prvi v našem kraju naredil kozole iz cementa. Posrečil se mu je popolnoma.
Kako je to delal, hočem tukaj ob kratkem popisati. Začnimo kar s stebri. Ti so vsi seveda iz betona. Naredil jih je, skoro bi rekel, igraje. Najprej je izkopal temelj za steber. Štirivoglata jama 1 m 25 cm do 1 m 50 cm široka, 35 cm do 50 cm globoka. To je napolnil z betonom. Mešanica je sledeča: 1 del portlanda in 7 delov ostrega peska. Da je šlo betona kolikor mogoče malo, je povsod natolkel vmes debelo kamenje. Mimogrede naj omenim, da kamenje med betonom prav nič ne škoduje, nasprotno: debel kamen beton še bolj zveže. Samo na to se mora paziti, da je vsak kamen od vseli strani z betonom zalit; torej se ne sme nikjer kamen kamna dotikati. Na sredo jame je postavil pokonci dve okrogli železni palici dolgi 5 m in nekaj čez. Palici sta 35 ali 40 cm narazen in gresta skozi ves steber. Zdolej jih je dobro zakrivil. Palici sta debeli okrog 2 cm. Še bolje jc postaviti štiri palice, v vsakem vogalu stebra eno. V tem slučaju smejo biti nekoliko šibkejše. Ko je bil temelj zabit, je postavil nanj obliko stebra. Kjer je svet trd, zadostuje 1 m 25 cm velik temelj, v mehkem svetu mora biti pa boli velik, recimo 1 m 50 cm. Oblika
Podoba 1.
kaže tloris temelja in stebra s 4 železnimi [iidicanil.
		Žcleino palic«
	• • - Steber	
	• •	
Temelj stebra		
stebra je bila sestavljena iz štirih 2iin pol cm (ali 1 palec) močnih smrekovih desk. Dolžina oblike je 4 in 63 cm. Svetloba zdolej 37 cm zgoraj 28 cm in ravno toliko bo tudi steber močan: zdolej 37, cm, na vrhu pa 28 cm. Ena izmed desk je imela 14 štirivoglatih 10 cm velikih lukenj, ki so druga od druge odda, jene 21 cm. Natančno pokonci postavljena oblika se je na vse štiri strani s -šifrirni dolgimi koli podprla, da se vsa stvar med zabijanjem ni zavila ali nagnila. Da se deske ne zvržejo, ko se na znotranji strani od betona zmočijo, je treba na nje na treh ali štirih krajih počez pribiti kratke deščice. Ena izm< d štirih pokončnih desk mora biti iz treh kosov, to je dvakrat prežagana. Najprej se zraven dene spodnja tretjina desko, ko jc ta del zbetoniran, se pri-dene srednja tretjina in ko je tudi ta del zabit, se pridene zgornja tretjina deske in zabije steber do vrha. Železno pulicc naj bodo vrh stebra toliko daljše, da se bo nanje nasadil tisti tram, ki bo na stebru slonel in streho nosil. Tukaj se tram z malico (inuterlom) na steber pritrdi.
V 14 štirivoglatih luknjah se je ml zunaj skozi desko vtaknilo 14 kosov lesa, tiike oblike kakoršne bodo kozolč-nc late. Ti lesovi, ki so nekoliko ošpiče-ni, so se po celem stebru zabili, pa kmalu iz stebra vun potegnili, ker po-znejc ko sc beton popolnoma strdi, jih ni več mogoče vun dobiti. Tako so so zbetonirali skončni stebri, ki imajo luknje za kozolčnc late samo z enu strani recimo do srede stebra.
Drugi stebri, pri kterih gredo lato skozi steber, sc betonirajo nekoliko drugače. Pri teh stebrih gredo namreč za lato namenjene luknje skozi ves steber. Do zdaj smo samo na eni izmed štirih stranic izžagali 10 cm velike luknje, zdaj pa jih je treba tudi na nasprotni stranici izžagati, da bomo tiste 10 cm močne kratke lesove (late) vtaknili skozi obe stranici in jih zabetoni-, rali. (To je razvidno iz podobe 2.)
Kdor dela dvojnat kozole takozva-ni »topler«, mora na pravem mestu znotraj v obliki priložiti primerne lesove, da nastane votlina, kamor pride tram in vezi (pantje) — ravno tako kakor tesar lesen steber zdolbe. Seveda jc treba s tem tudi zabetonirati vijake, ki bodo tramove in vezi prijeli. V tak steber gre 250 kg portlanda. Ves mate-rijal za en steber stane nekako 14 K. Kdo ti bo dandanes dal hrast za ta de-
nar? Koliko stane tesanje stebrov, koliko truda predno so luknje zdolbejo, ve vsak, kdor je kdaj kak kozolc delal. Iz betona pa je narejen v enem dnevu pa ličen, brez napako in raven kakor sveča. In ko je narejen, že tudi lepo pokonci stoji, vzdignil ga jc namreč en sam človek.
Podoba 2.
S ■"..•>
mWM WwMi
Želo/, n o palico
Lato
—ndi
)e«Ua proiagnnn
J 21 cm
]) 10 cm
I
31 cm
kov tramičck, ga z matico privil in ta tramiček nosi streho brez vseh podpor ali vezi.
Slednjič naj še omenim, da je kozolec krit b cementnim zareznikom, kakoršnega so v zadnjih treh letih začeli po nekaterih krajih na Kranjskem izdelovati. Zato jo ta kozolec res iz betona, kolikor ga je mogoče iz betona narediti.
Podoba 3,
mm
temeljev;
tiiSSEEEie™*®!
Drugi dan se deske varno proč vzamejo. Če se jc steber kaj okrušil, se z novim betonom zakrpa in s fino cementno malto zgladi več ali manj, kakor kdo hoče. Da je steber bolj čeden, se mu naredi zdolej kakih 10 cm visok postavelc. Izdelan steber kaže pod. 3, na njej jo zdolej tik tal videti tudi podstavek (zokel), ki je visok 10 cm.
Čez par tednov bo steber ze zapel kakor zvon, če ga boš potrkal.
Zgoraj imenovani posestnik je naredil kozolec osem oken. Polovica je dvojnatega. Ta je vezan kakor vsak lesen kozolec, samo da stoji veliko trdneje. Druga polovica so pa peroti na vsaki strani dveh oken. Posebno na pe-rotih je 3t.var preprosto narejena. Na vrhu stebra je na železo nasadil smre-
□ □ □
□ □
O □
□ □ □
O □
□ □
10 cm
21 cm
Tržni pregled.
Vsled vojske na Balkanu je postalo pomanjkanje denarja še bolj občutno. Na borzi je bilo vse zmešano, cene raznih papirjev so zelo padle, seveda lc za par dni. Pri teh igrah so pa vendar mnogi tisoče izgubili. Upati je, da bodo pametni ljudje zopet začeli bolj nalagati denar v hranilnicah in se bodo denarne razmere na kmetih počasi uredile.
Sicer je pa vojska zelo povzdignila cene kmetijskim pridelkom. Gotovo sc je letos mnogo več žita pridelalo nego lani Posebno v Ameriki so imeli prav
obilno žetev, tudi v Rusiji je veliko pridelka. Toda po začeti vojski so šle cene precej kvišku. Iz Srbije in Bolgarske gotovo ne bodo zdaj žita prodajali, ker bodo sami vse porabili, iz Rusije je pa izvoz zelo oviran.
Za nas bo seveda glavni dobiček v manjšem uvozu živine iz balkanskih držav. Vsled dobre letine so bile goveje cene v veliki nevarnosti; cene prašičev bi po novem letu gotovo padle, ko bi Srbska in Bolgarska zopet v Avstriji prodajali dovoljeno množino, nekaj čez 70.000 prašičev. — Zdaj smo za enkrat varni.
Cene goveji živini so še zadosti visoke. Dne 21. oktobra so prignali na dunajski trg 4212 glav in sicer 2368 volov, 892 bikov, 788 krav, 164 bivolov. Pri tem še opomnim, da je razen ponedeljka na Dunaju sejm tudi v petek.
Prodajali so vole: nemške: la 114 do 123 K, Ila 104 do 112, lila 96 do 112 K, izjemno 128 K; ogrske sive: la 108 do 116 K, Ila 100 do 106 K, lila 90 do 98 K, izjemno 124 K; gališke: la 112 do 118 K, Ila 105 do 110 K; ogrske pi-sane la 116 do 131 K, Ila 104 do 114 K, lila 92 do 102 K, izjemno 134 K; bike: la 96 do 100 K, Ila 80 do 94 K, izjemno 122 K; krave: la 100 do 108 K, Ila 76 do 98 K, izjemno 111 K.
Cene so šle v primeri s prejšnjim tednom za 2 do 4 K naprej. Na graškem trgu je bilo pa oktobra toliko živine, da je še polovico niso prodali. Poslali so jo na Češko in Moravsko. Živa teleta so prodajali 96—128. Zaklana I. 1'46 do V76, II. 1-26 do 1-44, III. 1-04 do 1'24. Zaklane prašiče 150 do 176. Za zimo se obetajo visoke cene goveje živine, spomladi zna slabše postati. Oktobra jc bilo po celi Avstriji veliko preveč mleka in mlečnih izdelkov.
Vsled obilne paše je bilo marsikje še enkrat toliko mleka, ljudje po mestih so pa ravno zdaj imeli veliko sadja, da za mleko in maslo niso veliko marali. Cene so šle precej nazaj. Zlasti mlekarne, ki izdelujejo slabo blago, niso mogle brez izgube prodajati. Le ena sama dunajska mlekarna je morala vsak dan 20.000 1 mleka posneti. V hladilnih kleteh dunajskih imajo zdaj še danskega in holandslcega masla nad 12 vagonov, o domačem pa zgodovina molči. V zadnjem času so nekoliko ponehale pošiljatve iz Galicije in Moravske, kar je trgovino olajšalo. — Kako bi bilo potrebno, da bi nekatere mlekarne, ki imajo pripravo, vselej, kadar bi bilo mleka ali masla preveč, na mirni mig začeli izdelovati sir. S tem bi sebi pomagali in druge rešili. Da bo pa to mogoče, bo treba še tesnejšega združenja, Širne cene tudi padajo, ker je sira povsod zadosti.
Ker je pri nas pese zelo malo, se bojijo gospodinje, da bi prašičem prekmalu krme zmanjkalo. Kmetje ponujajo prašiče, čeprav je bila letina za krompir dobra. Trgovci so pa začeli, kakor vselej ob taki priložnosti, pripovedovati da gredo cene prašičev naglo nazaj.
122
Na glavnem trgu tega doslej ni bilo opaziti.
Dne 22. oktobra so prignali na dunajski trg 21.304 prašičev, 12.471 mlad., 8833 debelih. Prodajali so: ogrske debele: težke 140 do 146, srednje 134 do 142, stare in lahke 120 do 132. Moravske mlade: I. 124 do 130, II. 116 do 126. Ga-liške in sedmograške lahke 116 do 126, debele 130 do 136, izjemne do 138. Pripeljanih je bilo4018 glav več kakor prejšnji teden. Le vsled te izjemne množine so padli debeli 6 v, mladi za 6 do 10 v v ceni. Če bo prihodnjič prašičev manj, bo precej zopet prvotna cena.
Sicer je pa res žalostno, da povsod po mestnih hotelih belijo z rastlinsko mastjo. Ni čudno če imajo vsi, ki po gostilnah obedujejo, slabe želodce. Če človek, ki je navajen dobre domače zabele, nekaj dni v gostilnah obeduje, se mu hoče po vsaki jedi kar vzdigniti. Čudno, da gost je sami ne zahtevajo natančne izjave, da jc beljeno vse s čistim maslom ali svinjsko zabelo. Saj računi so povsod podobni dobri zabeli. Kadar se bo pa delal novi uvozni tarif, naj se pa kmečki poslanci le spomnijo na tega kmetovega sovražnika, ki meščanom zdravje, kmetom pa dobiček jemlje.
Žita je letos obilno po svetu zrastlo. Amerikanci menda še nikdar niso imeli boljše žetve. V Kanadi se zelo pritožujejo, da je pšenica premalo suha. Napraviti bodo morali nalašč za sušenje žita umetne sušilnice, ker drugače ne gre žito naprej. Nimajo kozolcev, pa si ne morejo pomagati ob slabem vremenu. Takih kozolcev, kakor pri nas, drugod nimajo. Ruska žetev je posebno bogata. Se nikdar niso imeli toliko rži kakor letos. Računijo, da imajo ruski kmetje 1600 milijonov pudov (6T pu-dov 100 kg). Lani je je bilo le 1165 milijonov pudov. Pšenice letos 406 milijonov pudov, lani 314. Opažajo pa tudi letos, da ruska vlada z bankami sku-
paj zadržuje žito, da bi cena prehitro ne padla. Čudno jc tudi, da je postal oves dražji, kakor pšenica. Najboljši oves plačajo po 24-10, pšenica se dobi prav lepa za 22 do 24 K. Sc pač pozna, da bodo konji ob vojski veliko ovsa porabili. Če prav ne povedo, vendar hočejo biti vse države pripravljene. Med priprave pa spada tudi zadostna množina ovsa.
Dne 22. oktobra so prodajali na Dunaju pšenico: banaško 22-80 do 23-60, slovaško 21-80 — 22-80, moravsko 20-80 do 22-60. Rž ima tudi precej visoko ceno: slovaška 19-90 do 20'50, južna 20 do 20-40. Ječmen: moravski 2030 do 22-80, slovaški 19-60 do 21-60, ječmen za krmo 16-60 do 1760. Oves: 23-50 do 24-10. Turšica: ogrska 2090 do 21-40, činkvantin (naša drobna) 23 50 do 24-30. Proso: 18-40 do 18-50.
Fižol: fižolica 2950 do 31-50, okrogli 27-50 do 32, navadni dolgi 28 do 40, gališka ajda 22 do 22-60. Železo se je vsled velike porabe zopet podražilo. — Sladkor je zelo padel v ceni. Zdaj prodajajo cele vagone po 78 K in še dajo tvoarne poseben popust. Trgovci so pri domenku s karteli tudi dosegli, da se jim tara odračunava. Popred so morali plačevati tudi papir in špago. Zdaj plačajo le čislo težo. Zato imajo ljudje pravico povsod zahtevati, da se jim dovoli čista teža brez tare. V zadnjih mescih je padla cena sladkorju za 20 v pri kilogramu. Naši trgovci pa le počasi odnehujejo. Kadar se pa kaj podraži, so nagli kakor Pllsk. Na češkem in Nižjeavsirijskem so hotele tovarne kmetom do 20'a pri pesi odtegniti zaradi prsti, ki se je pese držala, dasi-ravno prsti niti W/o ni bilo. Kmetje so silno razburjeni in pravijo, da bodo napravili lastne tovarne.

in modno blage za gospode in gospe prip. izvozna hiSa
PROKOP SKORHOUSKU in S1H
v Humpolcu r:ii Celltvm. Vzorci n.n zahtevo franko. Zelo zmerne cene. Na žello izgotov.mtnka) gosposke obleke. 2K4
t«-| Ne stane prav nič! -❖<>
: i————%
- Zastonj razpošiljam povsod vzorco suknenega
blaga, blaga za oblolte, blaga za bluze, po- J rilnoga blaga, modnoga barhanta, platno- <9 nega blaga, oksforda, blaga za postelje, ka-
kor vseh vr-t bla^a za domaČo vporoBo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tndi doma voj nakup lahko dosežele no zelo neodn h prednostih. KARL WORSCHE, Maribor ob Dravi, Herrenjasse 10.	2740
O

Zdnžene tovarne za volnino prodajajo letos zopet izključno po meni 1000 komadov takozvanlh
vojaških tae¥ m kofi e
za ceno le K U-HO komad in K 8-60 za par
(6 parov franko na dom) naravnost na lastnike konj. Ti debeli, trajno trpežni koci so topli kot kožuhovina, temnosivi, okoli 150 200 cm vel.ki, torej lahko pokrijejo celega konja. Razločno pisana naročila, ki se izvršujejo le po povzeta ali če se denar pošlje naprej, naj se pošljejo na
STEINER-jevo komisijsko razpošiljalnico združenih tovarn za koče Dunaj II, Taborstrasse 27 G.
Ceniki na željo zastonj in franko. — Za neugaja«
joče sc znvežem vrniti naprej poslani denar. Mnogoštevilna priznanja in naročila so (loški on kobilarne v Radavcu, Koinornu in Brodtj-jtt, župnika Kolarja Tutz-n, dr. Vračuna, odvetnika v Varusdu, posestnika VVeichbergerjo llosva, Grflnwalda, ž^or-kovak, Rotter Liditen, pl. Mroczkowski-ja Dohro-stamj, Rosenauerja Zg. A\oldava, Hahlissa JUnnken-dorf, Sdtenka Gerlsdorf, lastnika umetnega mlitin, 3135	Fohringerja in dr.	(1)
Oslovski kašelj
je najbolj razširjena ter najpogostejša otroška bolezen, ki nc prizanese še tako nežni dobi našib ljubljenčkov, napade pa lahko tudi odrasle, zlasti matere in oskrbovalke. Epidemično nastopanje, s katerim se pojavlja z veliko in dolgotrajno nevarnostjo za nalezenje in huda nje oblika, delajo te vrste kašelj za jako nevaren. Prenese se bolezen najlažje z občevanjem z bolniki, in sicer z vdihavanjem njegove sape ter z izmečki kaš-lja. Prostori, kjer se bolezen lahko naleze, so torej igrališča, šole, cerkve, otroške sobe.
Dušljivi kašelj na otroku predoči svojo obliko tako, da so ne moremo vzdržati usmiljenja z ubogimi otroki. Najprej se pojavi pomanjkanje slasti, nemirno spanje, nahod, zardečele oči, kašelj, suho grlo in praskanje po njem. Kašelj kmalu naraste ter postaja vedno silnejši, nazadnje v hudih sunkih ob zapiranju sape, česar se otroci tako boje 112
in zato kašelj kolikor mogoče dolgo zadržujejo in s tem napad šc povečajo. Ilitro otroci tudi oblede in shirajo.
Ozdravljenje se pojavi šele čez šest do deset tednov; večkrat pa otroci tudi umrjo. Od otrok, pod letom dni starih, jih umrje povprečno 60 odstotkov, od eno- do dveletnih 25 do 30 procentov. Umrljivost je torej jako velika, pa ni samo umrljivost tisto, kar dela bolezen tako strašno, nego žal daje le prepogosto povod za druge motitve telesa: bronhialni katar, vnetje pljuč, cmfize. In te bolezni so, ki ali same ali v družbi z drugimi pljučnimi boleznimi čez leto in dan pobero mnogo otrok. Tudi živčevje je večkrat hudo prizadeto. Pozneje nastali epileptični napadi ali bebost niso nikakšne redkosti.
Da bi nastopili proti razširjenju te kuge. bi bilo najbolje nalezenje sploh zabraniti. To pa ni tako lahko, ker tudi najstrožja osamljenost bolnika ne more zabraniti slučajnega nalezenja. Zato ne bomo mogli biti brez na znotraj delujočega sredstva.ki mora nepogojno imeti
tri lastnosti! Telo mora to sredstvo ja-čiti in delati odporno, že nastalo bolezen mora hitro privesti do ozdravljenja, zabraniti se morajo posledice.
Te tri pogoje izpolnjuje Sirolin „Roche", kakor nobeno drugo sredstvo, ker otrokom povzdigne tek, ker ga zaradi dobre slasti radi uživajo. Omili tudi draženje h kašlju in mu vzame bolečine, eventualno se ni treba bati pozneje nastalih bolezni n. pr. vnetja pljuč,bronhialnega katarja,tuberkuloze ker je Sirolin „Roche" specifično in od-vračalno sredstvo proti njim in je v tem smislu rabijo tudi odrasli. Vse matere, ki imajo svoje otroke resnično rade, ravnajo prav, ako imajo vedno pri roki steklenico Sirolina „Roche". Ker pa, kakor znano, ljudje vse dobro ponarejajo, je tudi „Roche" dobil pona-rejalce,. in sicer stotine njih! Za naše ljubljenčke je pa samo najboljše, v tem slučaju Sirolin „Roche" komaj zadosti dobro. Sirolin „Roche" se dobiva po vseh lekarnah.

CLIMAX motori na
Najcenejši obrat.

g
Komandi.na družba
Bsc rich&Co.
tovarna za motorje
DUNAJ XlXj6, HeilijenitSiltcritm. 8o|j«, Ki]sUre|la Specialna tovarra monarMje za dvotaktne motorje na surovo ol|e.
OSTA/NKI
30 metrov za K 14'-
o«i raznega dobrota i modernega blaga za joson in zimo /,a obleke. bluzo m predpasnike itd. Ostanki ho zajamčeno 8—9 m dolgi in Hv»'/.i. — Pošilja proti povzetju	3:00
JULIJ KANTOR, tkal-
. y pr CESKO.
Vzorci ostankov so no razpošiljajo.
Zavod za tečaje o
TRGOVSKI V. Dl
Frid. Mester, inio. itoli pre-kf> ovrop. moj znano bivšo trgovsko akademijo. Lipsko. Prospekte pošilja zastonj ravnateljstvo. 3317
Pri lišaiih
vseh vrst, posebno pri mokrih iu suhih nSajih, kakor tudi pri prh!|ujih nedosežen nadalje pri vseh izpuSCajlh, hac-mnrrhoidah,celo pri rmi nolj zastaran h ^lučajih, kjer so odDOvedala vsa doslej vporflblfsna sredstva, lekarnarja Mauder
Euzema&alzam
(jt tuvo p< magii Zdravi še z liuzemobrez mo-tmjn p> kuca. Zavarov. s pat nt. 141.365. Cena S kron. - 1'rist. n le iz
Both-ove lekarne Kauf beuren D 35. bav. Hilggu.
Mevllna zahvalna pisma ozdravljenih, posebno taKih, ki so vpo-rabtjall leta vsa mofloCa mazila brezuspešno.
3411
Najcenejši vir za
bombaieuino in
platno.
ZavtehsuHna^o^od^:
šil atov, cona <10 m K 18-. Ti ostanki so 2 do 5 m dolgi, iz izbome kakovosti.
Plamene rjuhe \m Siva
iz zelo močnega domač, lanonoga platna, 2'i4 m dolge, I50cm široko, l kos K 2 ho. Najmanjši odjem 0 kosov. Pošilja so samo proti povzet,u. Vzorce na zahtevo zast on i in tranko. Od ostankov so vzorci no pošiljajo. Nttjvočja izbora vseh vrst. postolinih preprog, inlet in kriset blaga, platna, šitona, brisnlk in žepnih robeov. namiznih prtov, coiirja, kepor blago, barbanta, sukna za obleko itd. ib&b
Johann Schkoda
Roth-Kasleletz Si. 11, Češko. Tkalnica platna in bombaževlne.
2 darili
dobi vsak odipmjdpr F* W(j »nuni*
žitne kaue
za K 4.— tranko
zastonj
pri tvrdkt
Josip Stnmpf
t v rna žilne kave
Schotten, CeSko
Pri odjemu 6 zavojev en zavo) i tne ka c zaslon).
1399
Zimski barhenti!
Kdor rabi dobre in pristnobnrv. bnrlicnfco, flnnelo za srnjco in drugo perilo, laneno in bombažaste kana ase, cotiro, platno, inlet., brisačo, rjuho, zimsko blago za dame in gospodo, žop. robeo in drugo tkanino, naj se obrno na krščansko tvrdko
Jaroslao mareh, ro.na tkalnica štev. 45.
v Bistrem pri Novem Mestu ob TMot. (Češko).
Vzorci so poSiljajo zastonj in poštnino prosto. V zalogi imam tndi voliko množino ostankov zimskega barhenta, flaiielo, kalan asa itd., in razpošiljam v zavojih po 40 m za 10 K, prvo vrsto za 20 K, flnejšo vrste za 25 K irahko po povzetju, Od ostankov so vzorci no pošiljajo. Srajco za gospodo iz llanelo ali cefirjn 1 komad K I-so, 2 2(1, 2-on, 3, in Pri odjomu 0 kom. srajc jili pošljem Irnnko. Pri naročilih zadošča navedba širino vratu. Dopisuje se slovonsko.
KST Le naravnost
od tovarniško razpošiljalnico
„SUDETIH"
Krnov štev. 3111 (avstr. Slezija)
kupito	3030
blago za moške ln žensko obleke kakor tudi glesko platnlno najboljše kakovosti po najnižjih tovarniških oenah. Ostanki zelo poceni. Zahtevajte vzoroe. Krasno sezijsko novosti.
Ceno posteljno perje
znamk Avstrija priporočajo najbolje
a ke K o 00, boljge K 12-—, belo K 18--sneznobelo K 3. ■ , K 3(1-—, najfinejše K 4t -K •« -. naredi polne in najlažje postelje, velike pernice z dvema blazinama od
10 K naprej.
Dobiva se le
D. Schn«rmaclier, Taus 246 Češko
Vzorci in cenik tudi za narejene postelje zastonj, fosiljii poštnine in carine prosto po povzetju
Napr daj j v Sori
lepo posestvo
obstoječe iz hiše, hleva in poda. Okoli hiše vrt. Pri hiši sto dvo njivi s 17 mernikov posetve in G parcel gozda. Rede se lahko čvetero goveje živine. Hiša in hlev sta nanovo zidana in /. opeko krita. Kupci se vabijotakoj. Več se izve pri Jakobu Jenku, posestniku v ori št. 36 tiri Medvodah.	3414
milijon odej za koisje
Le K 195
mol. veli
Neobhodno potrebno za vsakega lastnika konj so našo avetovnoznane, nepre-močljive, zelo trpežne odeje za konje, ki so izdelane kompl. vel. iz posebno debele, tople, brnfiko volne. vsled česar varuiojo konjo prod vsakim pro-hlajonjem in obdrži vedno zdravo Naše trpežne ode-Je za konje so dobivajo v vsaki poljubni barvi in so prodajajo od propadle tovarno po naslednjih izredno nizkih conah:
t komad konjska odeja, kompletna, velika lo . K 1*95 3 komadi konjskih odej,	„	n n . n 6*70
0 komadov „ „	„	„	11' —
m. Swoboi?a. Lunai lil. HI ss*asse 13-106.
Tovarn štatllnik.v H. V.Momuc, Wals, Ztj. Mstiij^s,
l'o dobroti in kakovosti nepre-	^
i.osljlv železni, emajlirnm, porcelanasti šted Ini u kukor tudi <z ninjobkezn gospodinjstvo,' otele, restavracije I d Nafrti za Kuhinje na paro. plinove štedilnike, irsne peCi za trajno kurjavo. Dobijo se v vsaki železni trgovini, kier ne, se poš !jnjo naravnost
Zahtevajte „Izvirne Ko-loseus - štedilnike",,^
vrnile slabejše Izdelke o973 Ceniki zastonj
Hišna gospodinja
skrbna mati, bo vedno imela doma preiz- I kušeno in zdravniško priporočeno sredstvo |
Jhijraomel Scillae.
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. FRAGNER-ja lekarnij
c. in kr. dvor. dobavitelj Praga III., št. 203.
Prosimo, vprašajte svojega zcbavnikail
1 steklenica K 2-20. Po pošti Iranko proli naprej pošiljatvi K 2*90. 3 steklenice proti naprej pošiljatvi 7 K. 10 steklenic proti naprei pošiljatvi 20 K.
Pozor na ime sredstva, izdelovatelja in varjtveno znamko. 3118 Dobiva se v vseli lekarnah. V Llublianl: Rihard SuSnlk, dr. G. Plccoli, Jos. Cižrrinf.
ŽENSKAM
naj bodo že v najrovnojši koči ali pa v najodličnojSi palači, jo strogo paziti na zdravje, zakaj
neobhodno potreben
v hiši in rodbini jo njih trud. Zdravjo rodbine je V ozkem stiku s snažnostjo in so toroj
za
negovanje tolosa no moro zadosti priporočati dos-infokcijsko srodstvo, n. pr. Lysoform. Važno je, da dosežemo
vsakdanjo 204
čistost, da mlačni vodi, s katero naj se umijemo, pridenemo nekoliko Lysoforma. Ako se v rodbinah to
toaleto
opravlja vsak dan, so pogosto obvarujejo nalezljivih bolezni in njih poslodic. Nujno jo priporočati, naj imajo povsod v zalogi
Lysoform
ki tud i noprijoten duh in pot hitro in zanesljivo odstrani. — Poizkusite! Originalno steklenico po 80 v v vsaki lekarni ali drogenji. V manjših krajih, kjer takih trgovin ni, se obračajte na trgovino z mešanim blagom. Zanimivo knjigo „Kaj jo higi.iena"? pošljem vsakomur na željo zastonj in poštnino prosto HENRIK HUUMANN, referent „Lyso-tormworko, „Dunaj XX., Petraschgasso 4.
Kdor išče, ta najde
veliko izbiro novega jesenskega blaga za moške in ženske obleke po ceni in okusu pri	2744
R. MIKLAUC, Ljubljana,
Stritarjeva ulica št. 5.
zložna, cena in varna
si?'' Cunard Line
Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ctirpathia 12./11. Laconia 28./11. Panonia 5./12. 1912.
Iz Liverpola: Lusitaniiu, (najhitrejši največji in na lepši parnih sveta), M./12. 1912, 4./1., 25./1. 1913, Mauretania 16.; 11., 7./12. 1912, ll./l, 1/2. 1913.
Po.asnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljub-
liana, Slomšk. nI. 25, blizu cerkve Srca jezusov. Cena vožnjiTrst-New-|ork 111. razred K 220*— za odraslo osebo vštevši davek in K 120.— za otroka pod deset let vštevši davek.
S
3012
popolne obleke
vsebujejo moji 40 metrov dolgi ostanki zo 20 K. in sicer: I modema obleka iz raševine ali bstra, 1 praktična obleka za hišna opravila in I krasna poletna obleka. Ostali ostanki se lahko porabijo za predpasnike, bluze itd - Razpošilja sc po povze!|u. -Prvovrstna tovarniška razpoliljalnloa
Josip Frankenstein, Jaromer 91, Češko.
Od ostankov sc ne pošili.ljo viorci. Od vseh d nitjih predmetov vzorci na željo 'ra'uo Vzorci sa morajo vrinit
<Q2
Športni jopiči in moški telovniki iz kameline dlake
kakor tudi Backovo perilo is kamo-line dlako proti trganju, revmatlzmu ln ishijl, samo pristno blago in jk>
najnižjih tovarniških cenali* Speo. tovarna na eloktr. obrat izdelkov ir. kameline dlake, svitra, kap, ogroval-nikov za trebuh, kolena in zaposli itd. itd in za vso športne predmete za lov in zimski šport.
M. Beck, Dunaj XIX,
Ilauptstrasse 30/42 Podružnici: Karlovi vari in Marijine varL
Natančneje v ceniku, ki se jiošljc vsakemu na željo zastonj in pošt. prosto.
1/pj l dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, I" ■ • kakava, slad. kave, puro-a, somatose, sana-togen-a, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za Upp I juho, moke za otroke itd., pijo: ri«j;M" fl|UU ! to je dr. pl. Trnkdzyja sladnl Caj „lll3ulll Prihrani se pri mleku in sladkorju. Prekosi Jijnaujp | vse rctlilne pomočke. Prihrani DO°/0 LUiUiJU. pri denarju v gospodinjstvu. — To resno vest izpričujejo poverjena zahvalna pilil0 nrihranhl sma- — zavitki po >/. kiio-
UU 0 |JI III! ullnu ! grama stanejo t>0 vinarjev. Zahteva naj se tudi pri trgovcih. — Sladni čaj U^UljAj n»i||jp|r I se nc sme zamenjati z manj fifljIJUljJi ZGjiHlll ! vredno sladno kavo! ******
GLAVNE ZALOGE: v Ljubljani lekarna Trn-koczy (zraven-rotovža); na Dunaju v lekarnah Trnkocz)': VIII., JoscfstadterstraDe 30; III.. Radetzkyplatz 14; V., Schonbrun-nerstralle 109; v Gradcu: SacKstraBe 3.
F. K. KAISER, puškar
Ljubljana, Selenburg. ul. 6
p-iporofa svojo najveCjo zalogo pušk in samokresov ter lovskih priprav. — Avto-£ matične pištole ,Browninq', ,S'.ener' itd.
3 Najboljši topič .SilLUT'.
V zalogi imnm vse potrebščine za ribji lov v največji |zb-ri po najnižjih cenah Poprava koles (bicikljevj ter njih deli. Popravila toCno in ceno. Umetaini ogenj. C. kr. prodaja smodnika.
Cenik zastonj in poštnine prosto.
Izdelovanje in največja zaloga
klinih pasov
(bruh-bandov)
trebušnih pasov, vsakovrstnih obvez.
Zaloga bla^a iz gumija za babloe in bolnice, brizgalnlce, gumijeve nogavice in blazine. Umetne noge, roke itd.
Za gospode zdravnike zaloga vsakovrstnih Instrumentov.	26()5 (Za vprašanja po pošti naj se priloži znamka)
5$a obilna haročila se priporoča:
K. Piotrowski? Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 32, (Levčeva hiša).
Življenjsko vprašanje za vsakega
jo zdrav žolodoo. Zatorej jo človoška dolžnost, ga ohraniti ali pa, ako jo nastalo že nosoglasio, odpomoči.
Glasom brezštevilnih zahvalnio bo so irborno obneslo pri zboljšanju teka, odstranitvi slabo prebavo, zaprtja, pehanja, zopornoga okusa, raznih oolooiu zaradi motenja v prebavi že več kot tri desetletja
BRADY-jeve želodčne kapljice
proj Marijaceljske kapljice imenovano, kot najzanoHlivoiše domače sredHtvo proti želodčnim boleznim pri otrocih in odraslih.
Varujte so enakoglasočih so pona-redb in potvar tor pazite na zraven stoječo varstveno znamko Matere Božjo z Detetom na desnlol # >7 ■ . in na podpis U^-iikA' \
Dobiva se v lekarnah v stoklenicah po U0 vinarjev in K I-00. - Razpošilja v provinco lekarnar O. Brady, Dunaj I, Flelsohmarkt 2|387 (0 steklenic K 5'40 3 dvojnato steklenico K 4*80 franko vseh stroškov).	3222
TI
Zelo nevarno
rs
tudi na) man j io rano (nepokrito) neob-vezano puatltl, ker ae Ista lahko ▼ hudo rano spremeni.
2e 40 let se |c Izkazalo meclino vlatno mazilo tako-zvano pralko domače mazilo, kot zanesl|ivo sredstvo za obvezo. To obvaru|e rane, oln|Su|e vnetja ia bolečine, hladi In pospe5u|e zacel|en|e.
03T BazpoSUja se vsak daa. SJk 1»
1 puSlca 70 vtn. Proti predplačilu K 3-16 se poSI|elo 4 pu-Sice, za K7'— pa 10 pnslc poštnine prosto na vsako postajo
nvstro-ogrske monarhije. Vsi deli embalaže Imajo postavno deponovano varstveno znamko.
Glavna zaloga	5130
B.FRHG1R, c. iD kr. dvorni doDavItell
lekarna »Pri črnem orln«
Praga, Mala strana, vogal Nerudove ulice št. 203.
Zaloge v lekarnah Hvstro-Ogrske. V Ljubljani: Dr. G. Piccoll, Jos. Climaf, Rlh. SuSnlk.^
dobi vsak pri naročbi 1 poštnega zavoja po 5 kilogramov
ZASTONJ
Richter-jeve zdravilne ržene kave
lep vporaben predmet iz niklja, aluminija itd. kot koSnro za kruli, dozo, lonček, tintnik, album, svečnik itd. 1 poStni zavoj franko po povzetju K 4 —, brez namečka K 3'40. — l'red Božičem na željo za božično drevesce angela z zvončkom ali kak 31«3 (10)	irug okrasek, pupe in razne igrače.
KAROL RICHTER, Lcvvfn 45, Češko.
RazpoSillain orosie vsahe vrste
za poskušnjo za lOdncvni ogled. Puskacnocevka l.ankastcr K20 -, dvocevka l.ankastcr K 30 Hanmieilcss-puška K 70 -, Flo-bert K 8 -; samokres K &-, pištola od 2 K naprej Ilustro-van cenik zastonj, r. DUsEK, tovarna orožj , Opočno 6t. ........lez , Če
2137, ob drž. želez ,
ko.
3000
kupcev
ali soudeležencev za vsako vrsto tukajšnjih ali zunanjih trgovin, hotelov. hiš, posestev i. t. d. najdete lakoj in broz plačila provizije pri
»Vermiiiluiios-Heiorm' 1
za varstvo interesov prometa s posestvi
Dunaj L, Fleisehmarht 9.
Glavna zastopstva:
Inomost, Prasa, MonaHovo.
Zahtevajte v svrho dogovora brezplačni obisk našega glavnega zastopnika za Vaš kraj. Enako prosimo vso, ki imajo naprodaj kako posest ali se menijo soudeležiti, da nam natančno naznanijo svojo željo in jim rnoro-mo brezplačno postroči.
Gospodinje!
Pozor!
Ne kupuj'e presnega masla ali nadomestila zanje, dokler niste poizkusile slovite, splošno znane, svetovne znamke
i i
BLHimSCHEinH
,,UNIKUM
mHRGHRIllE D
S
D
S
.uniKum* ni rastlinska margarina.
, uniKum' seiz na®
stejše goveje obistne tolšče z visoko pasterizirano smetano, ima torej največjo redilno vrednost in je resnično zdrav.
■inimim. ni umeten,
.UniKUm* nego najčistejši naravni izdelek.
, UfllKUm' ll 50 °/0
cenejši od navadnega pres-
nega masla in zajamčeno mnogo izdatnejši ne. o to.
SamoBlaimschel-iiod .uniRum* je
resnično edino in pravo
nadomestilo za presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje Bl9iD1SCh6iDa
, uniKum' je varovano
s stalno državno kontrolo in je to razvidno na vsakem zavitku.
mm 8
Cenjena gospodinja!
Ne dajte se torej begati od drugih oglasov in rabite za nadomestilo presnega masla za
peCenJe praženie bHh9HiD
p 1 knhanie maslen kruh
samo
Blalfflschieina .Unikum* margarino
Dobiva sc povsod. — Poizkušnje gratis io franko.
Združene ivornice za margarino in presno maslo, Dnnaj XIV.