Kraika zgodovina Gibraliarja Odkar je stopila v sedanjo vojno Italija ob strani Nemčije, se imenuje dnevno v vojnih poročilih angleška trdnjava Gibraltar, ki je ključ do Sredozemskega morja. Gibraltar pogostoma bombardirajo italijanska letala; na drugi strani se pa množijo vesti, da ga bodo lepega dne napadli Nemci s privoljenjem Španije s kopnega in da že imajo tozadevne čete pripravljene ob francosko-španski meji. Komu bi naj pripadel enkrat zavzeti in Angležem iztrgani Gibraltar, tega še ni zaupal javnosti nobeden od vodilnih mož vojskujočih se velesil. Ako bi Angleži izgubili Gibraltar, potem bi zdrknila njihova moč v Sredozemlju na ničlo in bi bil tudi Sueški prekop brez odločilne veljave za Angleže. Ker je pomen Gibraltarja na dnevnem redu najnovejših vojnih dogodkov, hočemo v naslednjem predočiti našim čitateljem kratko zgodovino te angleške trdnjave, o kateri gre glas, da je nezavzetna. Prvo angleško zanimanje za Gibraltar Prvi Anglež, ki je pokazal veliko zanimanje za Gibraltar, je bil Cromwell. Leta 1656. je rekel: »Ako je enkrat Gibraltar trdno v naši roki, potem bo to naši trgovini v veliko korist in bo pomenilo znatno motnjo za Španijo; mi bomo za ta primer v položaju, ne da bi vzdrževali ob vsaki obali močno brodovje, s šestimi malimi, tam (v Gibraltarju) zasidranimi ladjami, da napravir^o Špancem vcč škode, kakor siee,. s celim našim brodovjem.« Anglija zasede slučajno Gibraltar Po tej izjavi —:.-.uienitega angleškega državnika se ni zgodilo nič. Anglija je samo čakala na kak ugoden slučaj. Čakanje je trajalo celih 50 let in zadeva se je res slučajno odigrala takole: V španski nasledstveni vojni je sklenil nemiki knez Jurij iz Hessen-Darmstadta, ki je bil v r.ngleški službi, z angleškim admiralom Jurrcm Rooke po nekem nesrečno izpadlem vojnem pohodu po Sredozemlju — da bi se ne vrnila čisto praznih rok v London — napasti špansko trdnjavo Gibraltar na slepo srečo. Ker je bila španska posadka precej slaba, je napad uspel. Nemški knez in angleški admiral sta razobesila 1. avgusta 1704 na gibral- tarskih skalah angleško zastavo, katere ni snel od tedaj nikdo več. Španci se zaman trudijo, da bi se zopet polastili trdnjave Hitro po nenadni angleški zasedbi novembra 1704 so napravili Španci svoj prvi protinapad. Da bi Španci sigurno uspeli, se jim je ponudil pastir Simon Susarta, ki je natančno poznal s kozje paše gibraltarsko skalovje. Kozji pastir bi naj popeljal v trdnjavo španske čete v noči po pastirskih stezah z vzhoda. Za ta pastirjev predlog je bil tudi španski general Villadarias. Izbral je 500 zanesljivih Špancev, kateri sb morali priseči na najsvetejši zakrament, da bodo rajši umrli, kakor pa bi se odpovedali udeležbi. napada. Španski napadalci so se imenovali »sveta četa«. Po lestvah iz vrvi jim je uspelo, da so se polastili prvih angleških zakopov na višini. Ko so bili pa srečno na vrhu, so jih opazili zgodaj zjutraj iz mesta Oibraltar. Od tam je bila z vso naglico poslana pomoč, ki je v družbi s trdnjavsko posadko hitro opravila S »sveto četo«. Angleži so Špance postrelili in so jih pometali preko skalovja. Samo pastirkažipot s par spremljevalci se je rešil in obvestil o popolnem porazu španskega generala. Eno leto pozneje so tvegali Španci ponoven napad. Tudi tokrat so dosegli prvotno uspeh. Ze je zavihrala španska zastava na najvišji trdnjavi. V zadnjem trenutku se je posrečilo Angležem, da so obšli že zmagovite Špance, so jih potiskali korak za korakom iz utrdbe ter so jih slednjič popolnoma uničili. Pomenljiv izrek angleškega poslanika Leta 1705. so spoz-nali Angleži, da je Gibraltar večjega pomena zanje, kakor vse razne druge postojanke, katerih so se polastili ob Sredozemskem morju. Na jesen 1705 je poudaril angleški poslanik Methuen v portugalski prestolnici Lizaboni: »Anglija ne sme nikdar pustiti iz rok Gibraltarja.« Triletno obleganje Gibraltarja Leta 1779. je pričela oblega Gibraltarja, ki je trajala tri leta. Obrambo gibraltarske obale je zaupala Anglija svojemu najboljšemu možu, Juriju Avgustu Eliottu. Za glavni naskok na trdnjavo je zbral sovražnik vse, kar je bilo v tistih časih napa- dalcu na razpolago. Francoski inženir d'Arcon je izumil kot pripravo za glavni naskok dne 16. septembra 1782 tako zvane plavajoče topniške baterije, ki so bile zgrajene za uspešno obstreljevanje gibraltarske skale. Mnogo znamenitih generalov iz vseh dežel, pa tudi radovednežev, kakor poznejši francoski kralj Karel X., se je zbralo, da bi opazovalo na lastne oči napad Špancev na nezavzetno trdnjavo. V Londonu in Parizu so sklepali visoke stave, ali se bo Gibraltar držal, ali pa ga bo zopet osvojila Španija z novim orožjem — s plavajočim topništvom. Zopet je bil Nemec, namreč žebljar Schwankendick iz Niirnberga, ki je v tej odločilni uri otel Gibraltar Angležem. Ko je ponehal na večer bobneči ogenj španskih plavajočih baterij, je ulil omenjeni žebljar žareče krogle, katere so bile izstreljene v takem stanju in so zanetile splave, na katerih so bili topovi. Proti polnoči je gorelo že deset takih splavov. Ob jutranjem svitu je bilo videti samo še eno plavajočo baterijo. Kar pa ni zgorelo, je požrlo morje. Po tej veliki oblegi si ni upal noben sovražnik, da bi se bil lotil napada na Gibraltar. Izjava, ki je obdržala pomembnost 150 let Kmalu po tem brezuspešnem triletnem napadanju Špancev je izrekel angleški državnik Karel James Fox v parlamentu besede, ki so obdržale svojo veljavo do danes in se glasijo: »Ministrstvo s pametjo bo vedno rabilo Gibraltar, da bo lahko ločilo Francijo od Francije, Španijo od Španije in druge narode. Trdnjava Gibraltar je ena od najbolj važnih posesti Anglije. Gibraltar nam je dal ugled v očeh narodov. Gibraltar dokazuje veličastno našo nadmoč. Vrnite Gibraltar Špancem, Sredozemsko morje bo zopet ribnik — ribnik, po katerem se bodo po svoji volji vozili in trgovali. Oddajte Gibraltar, države Evrope, katere se razprostirajo ob Sredozemskem morju, ne bodo več dolgo pričakovale od vas proste vožnje po tem morju.« Gibraltar oporišče Še enkrat — 23 let pozneje — je odmevalo od gibraltarskih skal bobnenje topov. Tokrat pa ni šlo za napad na Gibraltar, ampak se ga je posluževal angleški admiral Nelson kot oporišče za zmago nad francosko-španskim brodovjem pri Trafalgarju. Današnji Gibraltar Celih 150 let si ni upal nad Gibraltar nikdo več, da bi se polastil tega velevažnega skalovja. Kljub tako dolgotrajnemu miru pa so Angleži neprestano z vso skrbjo čuvali nad gibraltarsko trdnjavo. Ako bi nam bilo omogočeno, da bi lahko pogledali skozi te skale, bi lahko opazovali v njih človeško mravljišče. Da si ustvarimo površno predstavo o gibraltarskih utrdbah, omenimo, da je v notranjosti gibraltarskih skal razmeščenih 5—6 vojnib. divizij in 4000 najbolj modernih topov.