T r o j a r j e v ZBORNIK 1 1 9 DANIJELA TRŠKAN PRISQTNOST IOKALNE ZGODOVINE V SREDNJEŠOLSKIH UČNIH NAČRTIH ZA ZGODOVINO OD LETA 1945 DO LETA 2010 V SLOVENIJI THE PRESENCE OF LOCAL HISTORY IN SECONDARY SCHOOL HISTORY CURRICULA FROM 1945 TO 2010 IN SLOVENIA Izvleček V prispevku avtorica predstavlja, v kolikšni meri je bila prisotna lokalna zgodovina v učnih ciljih, pri vsebini in navodilih v srednješolskih učnih načrtih , ka ta logih ali p ro ­ gram ih za zgodovino, ki so bili izdani od leta 1945 do leta 2010. posebej za g im nazije in posebej za poklicne in strokovne srednje šole. Ugotovila je , da je lokalna zgodovina najbolj prisotna v najnovejših učnih načrtih , saj navajajo dijake na preučevanje zgodovine dom ačega kraja s p r im erjan jem le-tega s širšim okoljem. Ključne besede: lokalna zgodovina, učni načrti , g im nazije , poklicne in strokovne srednje šole, učni cilji, učna vsebina, navodila, dom ači kraj. Abstract In this contribution the author explores to what extent local history was present in goals, content and instructions in secondary school curricu la , ca talogues or program - mes for history, all published between 1945 and 2010. separately for general secondary schools, vocational and professional secondary schools. The au tho r’s findings are that local history topics were mostly present in the most recent curricu la , because o f the desire to fam ilia r ize pupils with research o f the local history in their hom etow ns, with regard to broader surroundings. Keywords: local history, curricula , general secondary schools, vocational and p ro ­ fessional secondary schools, teaching goals, teaching content, instructions. hom etow n. 1 2 0 D a n ij e l a T r š k a n : P r is o t n o s t l o k a l n e z g o d o v in e . PRISOTNOST LOKALNE ZGODOVINE V SREDNJEŠOLSKIH UČNIH NAČRTIH ZA ZGODOVINO OD LETA 1945 DO LETA 2010 V SLOVENIJI Predstavitev analize srednješolskih učnih načrtov' »Dom ači kraj vključuje posam ezn ika v ustvarjanje ku lturn ih in gospodarsk ih vrednot tistega kraja. Skrb za zdravje, bolnišnice, zavarovanje, gasilci, m ilica, zabava, g ledališče, prosvetni dom . m edsebojna zveza posam eznikov, m edsebojna povezava poklicev in m ed­ sebojno spoštovanje in izmenjava dobrin - skupni gospodarski interesi za materia lni dvig posam ezn ika in skupnosti, socialno skrbstvo, gospodarska dejavnost, skupno kulturno udejstvovanje. /.../ S svojim d ružben im udejstvovanjem mora dvigati ugled dom ačega k ra ­ ja , na katerega mora biti ponosen. Zvest mora biti vsem vrednotam , ki jih goji in se po njih odlikuje dom ači kraj. Nanj, na njegove dobre navade in vrline ne sme pozabiti, tudi če ne živi več v njem« (Začasni učni načrt za osnovne šole 1953, str. 6). Številni avtorji (Robert Stradling 2001, Simon Fowler 2001, Cecile Fortin-D ebart 2004 , Tom až W eber 1981, T rškan 2008, T rškan 2007) ugotavljajo, da bi morala biti lokal­ na zgodovina vključena tako v osnovne kot v srednje šole. da bi se lahko dijaki navajali na opazovanje in raziskovanje lastnega okolja ter s tem dosegli boljše poznavanje in razu ­ mevanje dogodkov in življenja v svojem kraju, državi in svetu ter kot odrasli prispevali k razvoju svojega dom ačega kraja. Ker se večina mladih po končani devetletni osnovni šoli vpiše v različne srednješolske programe, bi morali ti programi vključevati tudi lokalno zgodovino oz. vsebine, ki bi se na­ našale na domači kraj. Učitelji zgodovine bi lahko vključevati primere iz lokalne zgodovine pri rednem pouku, pri samostojnem delu dijakov (seminarske naloge, referati), še posebej pa v druge dejavnosti na šoli. npr. krožke, strokovne ekskurzije, interesne dejavnosti idr. P redm et Z godovina je eden tistih predmetov, ki moral vključevati lokalno zgodovino oz. omogočiti spoznavanje in raziskovanje zgodovine dom ačega kraja. Med leti 1945 in 2010 so izšli številni učni načrti za zgodovino, program i in katalogi, ki smo j ih vključili v raziskavo. Seznam analiz iran ih učnih načrtov je sestavljen posebej za g im nazije in p o ­ sebej za poklicne in strokovne srednje šole ter je naveden pri literaturi in virih na koncu prispevka. V nadaljevanju letnica v oklepaju pom eni letnico izdaje učnega načrta glede na seznam ana liz iran ih učnih načrtov. N am en prispevka je prikazati, v kolikšni meri je bila prisotna lokalna zgodovina v teh učnih načrtih , še posebej pa odgovoriti na štiri specifična vprašanja: Kateri učni cilji so se nanašali na lokalno zgodovino?; Katere učne vsebine bi se lahko navezovale na lokalno zgodovino?; Ali so se navodila za izvajanje učn ih načrtov nanašala tudi na raziskovanje dom ačega kraja in katera so bila ta navodila?; K akšne so bile razlike ali podobnosti med učnim i načrti za g im nazije ter učnim i načrti za poklicne in strokovne šole? Predvidevali smo, d a j e bilo manj navodil in učnih ciljev, ki so se nanašali na lokalno zgodovino in več učnih vsebin, ki so om ogočale obravnavanje zgodovine dom ačega kraja, v učnih načrtih , katalogih in program ih za zgodovino, ki so izšli po letu 1991 zaradi več slovenske zgodovine, ravno tako pa tudi v najnovejših učnih načrtih kot protiutež ev rop ­ ski dimenziji pouka zgodovine. Deskriptivno in eksplikativno neeksperim entalno metodo pedagoško-zgodovinskega raziskovanja (po Cencič 1993) smo dopolnili s tehniko analize vsebine oz. analize učnih 1 Daljša predstavitev analize srednješolskih učnih načrtov za zgodovino, ki so izšli med leti 1945 in 2005, je objavljena v publikaciji: Trškan, Danijela (2008). Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenikih za zgodovino 1945-2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, str. 51-141. Priču­ joča analiza je dopolnjena z učnimi načrti, ki so izšli do vključno leta 2010. T r o j a r j e v z b o r n ik 1 2 1 načrtov. Analizirali smo 29 učnih načrtov za gimnazije in 29 učnih načrtov za poklicne in strokovne srednje šole. kjer smo preučili tri elemente: učno vsebino, učne cilje in navodila. Učni cilji, ki so se nanašali na lokalno zgodovino v srednješolskih učnih načrtih za zgodovino Med vsemi učnim i načrti za gimnazije smo našli le nekaj učnih ciljev, ki pa so se na lokalno zgodovino nanašali le posredno. Npr. na vsakdanje življenje ljudi v preteklosti in ku lturno dedišč ino so se nanašali naslednji cilji: »prikazati način življenja v posam ezn ih obdobjih« (1955. str. 18); po letu 1991 pa na vrednotenje kulturne dedišč ine , in sicer da dijaki »vrednotijo ku ltu rno dedišč ino v splošnem in nacionalnem okviru« (1996. str. 5. 1998a, 1998b. 1998Č, 1998d); »se ozaveščajo o pom enu ohranjanja lastnih ku ltu rn ih t ra ­ dicij« (1998a, 1998b, 1998c, 1998Č, 1998d); »pridobijo (oz. usvojijo) znanje o slovenski kulturn i dedišč in i in jo vrednotijo« (1998c, 1998e). Pri najnovejših učnih načrtih pa se pojavljajo cilji, da naj bi dijaki razvijali pozitiven odnos do ohranjanja slovenske ku ltu rne dedišč ine (2008e) in narodne identitete (2008a. 2008b. 200Sc. 2008d). K ulturno zavest naj bi dijaki pridobili »z oblikovanjem zavesti o lokalni, nacionalni in evropski ku lturn i dediščin i; s spodbujanjem pozitivnega odnosa do lokalne, nacionalne in evropske ku ltu r­ ne dediščine« (2008a, str. 1*2: 2 0 0 8 ^ 200Sc. 2008d). Tudi pri učnih ciljih v učnih načrtih za poklicne in strokovne srednje šole sm o našli le nekaj učnih ciljev, ki so se posredno nanašali na lokalno zgodovino. Npr. na pom en arh i­ vskega gradiva in odnosa do ku lturne dedišč ine so se nanašali naslednji cilji: dijaki » spo ­ znavajo pom en arhivskega gradiva in si oblikujejo odnos do varstva ku ltu rne dedišč ine (1986a, str. 3.11/1); pridobijo »spoštovanje in vrednotenje kulturne dedišč ine« (1990. str. 6). Po letu 1991 s e j e več učnih ciljev nanašalo na slovensko ku ltu rno dedišč ino , npr. d i ­ jak i »usvojijo znanja o slovenski kulturn i dediščin i« (1998b. 1998c, 1998Č); »poglabljajo znanja o slovenski kulturn i dediščin i in jo vrednotijo« (1998f, 2002); »usvojijo znanja o slovenski kulturni ded išč in i, jo vrednotijo (1996. str. 6: 2000 . 2001a, 2001b); »se ozave­ ščajo o pom enu ohranjanja lastnih ku lturn ih tradicij« (1998a, 2 0 0 0 , 2001a. 2001b) ali npr. »razvijajo občutljivost za slovensko kulturno tradicijo« (2003. 2007b), se usposobijo za razum evanje in vrednotenje slovenske kulture dediščine (2006. 2007a, 2008a . 2008b). Na lokalno zgodovino se je nanašal tudi cilj, kjer dijaki »na konkre tn ih p rim erih (predvsem podobah iz vsakdanjega življenja ljudi v različnih časih in prostorih) ugota­ vljajo, kaj je zgodovinska časovna in prostorska predstavljivost« (1998d, 1998f, 2002). Pri najnovejših učnih načrtih pa je več primerov, ki se nanašajo na dom ači kraj, npr. dijaki v d om ačem okolju poiščejo morebitne prim ere oz irom a izdelke dom ače obrti; seznan i­ jo se z ekološkim i problemi v dom ačem kraju; raziščejo, kako se je lokalna skupnost lotila reševanja problemov, poiščejo vire onesnaževanja in prim ere reševanja problem a, slike noše svojega dom ačega kraja ter starejši recept za zdravljenje preh lada v d o m ačem okolju (2006, 2007a, 2008a, 2008b). Na širše družbeno okolje so se nanašali naslednji cilji: dijaki »razvijejo spoštovanje različnosti in drugačnosti v okolju, v katerem živijo« (1998d, 2002); »razvijajo odgovornost do sebe. drugih - do naravnega in d ružbenega o k o ­ lja« (1998e, 1998f); »pri spoznavanju preteklosti razvijajo tudi vseživljenjske cilje: /.../ o d ­ nos do arhivske dediščine« (2002). Tudi predm et družboslovje , ki vključuje zgodovinske vsebine, je vključeval povezavo na širše okolje, npr. da dijaki »spoznajo procese in pojave in m edsebojno povezanost le-teh v konkre tn ih pokrajinah, dom ači pokrajin i, Sloveniji ter v svetu danes, v preteklosti in prihodnosti; razvijajo sposobnost /.../ za s trpno in o d g o ­ vorno ravnanje do sebe. d rug ih ter naravnega in d ružbenega okolja« (2003). Prenovljeni učni načrt za družboslov je pa dodaja, da naj bi dijaki postali odgovorni »pri izboljšanju življenja na lokalni ravni, m orda celo pri skupnem ustvarjanju trdne realnosti za ev ropsko 1 2 2 D a n ij e l a T r š k a n : P r is o t n o s t l o k a l n e z g o d o v in e . in g lobalno državljanstvo« (2007b). Več ciljev v tem učnem načrtu se nanaša na dom ačo pokrajino ali dom ače okolje, saj naj bi dijaki spoznali »procese in pojave in m edsebojno povezanost le-teh v konkretn ih pokrajinah, domači pokrajini, Sloveniji ter v svetu danes, v preteklosti in prihodnosti,« prepoznali »elemente pokrajine (relief, rastlinstvo, vodo. podnebje, prst, živalstvo, prebivalstvo, naselja, kmetijstvo, industrijo, druge gospodarske dejavnosti, promet) in prepletanje le-teh« ter primerjali »značilnosti dom ače pokrajine z značilnostm i d rugih izbranih pokrajin , ravno tako bi spoznali prednosti in slabosti, ki jih prinaša gospodarski razvoj (v svetu in dom ačem okolju),« opisali »nekatere pom em bne kulturne dosežke Slovencev (tudi v dom ačem okolju)« (2()()7b). Učne vsebine, ki bi se lahko navezovale tudi na lokalno zgodovino Učne vsebine, ki se lahko nanašajo na lokalno zgodovino oz. pri katerih bi lahko učitelji zgodovine obravnavali lokalno zgodovino, najdem o v vseh učnili načrtih za g im ­ nazije, razen v učnih načrtih 1946, I947 in I962b. Pri najnovejših učnih načrtih za g im ­ nazije pa je pri vseh širših tem ah poudarjena tudi lokalna, poleg nacionalne, regionalne in evropske zgodovine (2008a, str. 7, 2008b, 2008c, 2008Č, 20()8d). Zgodovina dom ačega kraja oz lokalna zgodovina se lahko obravnava pri naslednjih uč­ nih vsebinah iz učnih načrtov za gimnazije, ki so predstavljeni v oklepaju z letnico izdaje: - Muzeji in arhivi (1955, I962a, I962c, 1964); Muzeji, knjižnice, arhivi (1954). - Naši kraji v najstarejši dobi: Najstarejši ljudje v naših krajih (Potočka zijalka, Bar­ je) (1948); Naši kraji v dobi prvotnih ljudskih skupnosti: Najstarejši ljudje v naših krajih (Potočka zijalka); Ljubljansko barje (1950, 19 5 1); Doba reda praskupnosti in naši kraji v tem obdobju (primeri: Betalov spodm ol, Potočka zijalka. Ljubljan­ sko barje, Vače) (1953); Bivališče v jam ah ; Potočka zijalka (1954); Jam e v zemlji in stavbe na koleh: Ljubljansko barje (1954); Uporaba kovin: Vače ( 1954); Red praskupnosti: Naši kraji v dobi divjaštva in barbarstva (1955); Naši kraji v p razgo­ dovinskem obdobju (I998c, I998e); Prazgodovinska najdišča na naših tleh ( 1992). - Pregled rim ske dobe v naših krajih (1945); Naši kraji pod rim sko oblastjo: Številne izkopanine iz r im ske dobe v naših krajih (1948); Naši kraji pod r im sko oblastjo (1950, 19 5 1, 1954); Naše pokrajine pod rim sko oblastjo (1953, 1955); Naši kraji pod r im sk im gospostvom (I962a, I962c, 1964); Naši kraji v antiki (1975); Ž i­ vljenje pod Rim ljani na Balkanu (1996, I998a, I998b); Naši kraji v rim ski dobi (I998c, I998e); R im ska ku ltura na naših tleh (1992), Zgodovina vsakdanjega ž i­ vljenja v starem veku (2008a, 2008b, 2008c, 2008Č, 2008d). - N aše pokrajine do p r ihoda Turkov v Evropo (1945). - Podobe iz življenja Slovencev v zgodnjem srednjem veku (I998c, I998e). - Srednjeveško podeželje - podobe iz življenja: km etje , plemstvo, duhovščina; d u ­ hovno obzorje tak ra tn ih ljudi - do kod je videl km et, do kod evropski plemič (I998c); Socialne in duhovne sp rem em be v slovenskem prostoru in sosednjih d e ­ želah: km et in m eščan v slovenskem srednjem veku (1998a, 1998b, 1998Č, I998d), načini življenja na podeželju in v m estih od H. do 18. stoletja (2008a, 2008b, 2008c, 2008Č, 2008d). - Slovenci pod oblastjo tujih fevdalcev: Razvoj mest (1948, 1950, 1951, 1955); S lo­ venci pod oblastjo tujih fevdalcev: Razvoj mest v P rim orju in v notranjosti (1962a, 1962c, 1964): Srednjeveška m esta in m eščanstvo; Nastanek mest in razlike v raz­ ličnih tipih; podobe iz življenja različnih m eščanov (1998c). - Slovenci: Uveljavljanje zgodnjega kapita lizem (Idrija); Kulturni razvoj (delovanje um etnostn ih akadem ij v Ljubljani, arh itek tura , kiparstvo in slikarstvo, dom ači in tuji mojstri) (1955). T r o j a r j e v z b o r n ik 1 2 3 - Slovenci od 15. do 18. stoletja: Podobe iz življenja v slovenskih mestih in na p o d e ­ želju (1998c): Življenje v slovenskih deželah v 17. in 18. stoletju. Podobe iz življe­ nja v slovenskih mestih in na podeželju (1998c). - Slovenski prostor med francosko revolucijo in N apoleonovimi vojnami (kratek opis življenja v mestih in na podeželju) (1998c, 1998e). - Življenje v evropskih mestih in na podeželju konec 19. in začetku 20. stoletja (pri­ merjava med evropsk im i in slovenskimi mesti) (1998c). - Slovenci v Avstriji po letu 1870: slovenski km et, slovensko m eščanstvo , slovenski izobraženec (1996, 1998a, 1998b. 1998Č. 1998d). - Slovenci pred prvo svetovno vojno: Sprem em be v življenju km eta , vsakdanjiku m e ­ ščana, podobi mest in podeželja v času 1850-1910(1996.1998a. 1998b, 1998Č. 199Sd). Življenje na Slovenskem med prvo svetovno vojno (1998c. 1998e). - Življenje v Kraljevini Jugoslaviji - m esta in podeželje (1998c. 1998e). - Življenje v slovenskih mestih in na podeželju med drugo svetovno vojno (1998c. 1998e). - Življenje v Ljubljani, M ariboru in drugih (poljubno izbranih) slovenskih m estih v letih 1943/44(1996. 1998a. 1998b, 1998Č, 1998d). - Življenje na Slovenskem po drugi svetovni vojni (2008a, 2008b. 2008c. 2008Č. 2008d). - Življenje v Republiki Sloveniji (1998c. 1998e). - G ospodarsko povezovanje in sodelovanje (2008e). Učne vsebine, kjer učitelji zgodovine lahko obravnavajo lokalno zgodovino, najdem o v vseh učnih načrtih za poklicne in strokovne srednje šo le . razen v učnih načrtih 1948, 1949, 1962, 1964, 1977 in 1979. Z dom ač im krajem oz. lokalno zgodovino so lahko povezane naslednje učne vsebine v učnih načrtih za poklicne in strokovne srednje šole. ki so predstavljeni v oklepaju z letnico izdaje:: - Viri za zgodovino: arhivi, muzeji; varstvo arhivskega gradiva (1986a). - Prazgodovinska najdišča na naših tleh (1990); Naši kraji v prazgodovini oz. naši kraji v p razgodovinskem obdobju (1986a. 1986b, 1 9 9 6 ,1998b, 1998c, 1998Č.2000, 2 0 0 la, 200Љ). - R im ljan i v naših krajih (1986a, 1986b); Naši kraji v antiki (1991 b); Naši kraji v rim ski dobi (1996, 1998b, 1998c, 1998Č, 2000 . 20()la, 2001b). - Podobe iz življenja Slovencev v zgodnjem srednjem veku (1996, 1998b, 1998c, 1998Č, 2000 , 2001a, 2001b). - Podobe iz življenja v slovenskih mestih in na podeželju od 15. do 18. stoletja (1996, 1998b, 1998c, 1998Č, 2000 , 2001b). - Slovenski prostor v času francoske revolucije in napoleonskih vojn (kratek opis življenja v m estih in na podeželju) (1996, 1998Č, 2000, 2 0 0 la. 200Љ). - Življenje v evropskih mestih in na podeželju konec 19. in na začetku 20. stoletja (prim erjava m ed evropsk im i in slovenskimi mesti) (1998Č, 2000 , 2001a. 200Љ ). - Življenje na Slovenskem m ed prvo svetovno vojno (1996, 1998Č, 2000 , 2001a. 2001b). - Življenje v slovenskih m estih in na podeželju med d rugo svetovno vojno (1998Č, 2000 , 2 0 0 la, 2 0 0 lb). - Življenje Evrope v prvi in drugi svetovni vojni - evropska in slovenska m esta in podeželje (1998b, 1998c). - Življenje v Kraljevini Jugoslaviji - m esta in podeželje (1996, 1998Č, 2000 . 2001a. 2001 b); Življenje Slovencev v kraljevini SHS (1998a, 1998t). 1 2 4 D a n ij e l a T r š k a n : P r is o t n o s t l o k a l n e z g o d o v in e . - Življenje v Republiki Sloveniji C1996); Življenje pri nas v 60. in 70. letih (I998č, 2 0 0 la , 200lb); Način življenja Slovencev po drugi svetovni vojni (2003): Življenje, delo in zabava m ladih na Slovenskem v različnih povojnih obdobjih (2003); S lo­ vensko osam osvajanje in življenje v Republiki Sloveniji (2000); Podobe iz vsakda­ njega življenja zadnjih desetletij (1998a, 1998f, 2002). Izpostaviti je treba učne načrte za poklicne srednje šole. Npr. učni načrti iz leta 1998 so predvidevali posebno širšo tem o Lokalna zgodovina z d o da tn im naslovom Kraj in regija v zgodovinskem času in prostoru , kjer so bili naslednji vsebinski poudarki: p o ­ m em bnejše ku ltu rnozgodov inske znam enitosti , pom em bne osebnosti in njihova ustvar­ ja lnost , varovanje ku ltu rne ded išč ine , položaj in vloga kraja v širšem prostoru (I998a, I998d, I998f). Učni načrt iz 2002 je imel doda tno še naslednje poudarke pri tej temi: staro krajevno je d ro - začetki kraja, kjer dijaki »odkrivajo značilnosti krajevnega jed ra , po iščejo inform acije o nas tanku kraja in označijo na časovnem traku;« cerkev in pok o ­ pališče - spom en ika preteklega in sedanjega časa, kjer dijaki »izvedejo ogled krajevnega pokopališča in cerkve, odkrije jo pom em bne osebnosti iz preteklosti; datira jo začetke cerkve in ugotovijo arh itek tu rn i slog in se pozan im ajo za um etn ike , ki so izdelali p o ­ slikave;« življenje ljudi: bivališča, p rehrana , noša, šege in navade, značiln i poklici, kjer dijaki »napišejo poročilo o ugotovitvah in izdelajo plakat; zberejo in predstavijo podatke o življenju, značiln i p rehran i , noši, navadah in običajih; ugotovijo, koliko je teh oblik še ohran jeno v sedanjosti« (2002). Učni načrti I998a, I998f in 2002 so vključevali še eno širšo tem o Svet mojih staršev - zgodovina vsakdanjega življenja - zadnjih desetletij, kjer je bil vključen dom ači kraj, in sicer pri temi Podobe iz vsakdanjega življenja zadnjih desetletij, kjer so dijaki p r im erja li podobo kraja in spoznavali njegov razvoj. Učni načrt iz leta 2002 pa je imel poleg posebne širše tem e L okalna zgodovina, še d ruge vsebine o lokalni zgodovini, ki so bile vključene v različne širše teme. Npr. širša tem a Stoletje svetovnih vojn je vključevala pri ožji temi Prva svetovna vojna tudi vsebinski poudarek Moj kraj in obe svetovni vojni; pri širši tem i Skozi različne države in težave v Republiko Slovenijo v 20. stoletju pa dve tem i, in sicer Življenje Slovencev v Kraljevini SHS (tudi v d om ačem kraju), Moj kraj med osam osvajan jem Slovenije. Učni načrt je vključeval tudi izbirne tem e, ki so bile p r im erne za preučevanje d om ačega kraja: O d s tran išča na š trbunk do kopaln ice (zgodovina bivalne kulture); O d fičota do m ercedesa (socialna zgodovina zadnjih desetletij); O d slovenske popevke do g lasbenih v ideospotov (zgodo­ v ina g lasbe od 60. do 90. let) ali O d cock te do coca cole (zgodovina p reh ram bne kulture zadnjih desetletij) (2002). Učne vsebine, ki so se nanašale na do m ačo pokrajino, so bile npr. geografske značilnosti dom ačega kraja (I998e) in e lementi pokrajine, npr. relief, rastlinstvo, voda, podnebje , prst, živalstvo, prebivalstvo, naselja, kmetijstvo, industrija, d ruge gospodarske dejavnosti, prom et (2003). Najnovejši učni načrt za pok licne srednje šole pa vključuje vsebine, ki se nanašajo na d om ače okolje: dom ači in svetovni prostor; d inam ičn i čas zadnjih dveh stoletij: izum i, ki so najbolj vplivali na življenje v d o m ačem kraju; življenje v skupnosti; sporazum evan je in od ločanje v skupnosti (2007b). Najnovejši učni načrti za strokovne srednje šole pa vključujejo slovensko zgodovino ter več vsebin, ki bi bile p r im erne za dom ači kraj: rokodelstvo in obrt skozi čas, odnos človeka do okolja, p rehrana v raz ličn ih zgodovinsk ih obdobjih , prom et nekoč in danes, zdravljenje in hig iena v zgodovin i, a rh i tek tu ra in bivališča v zgodovini, vloga m ošk ih in žensk ter pom en d ru ž in e v raz ličn ih zgodovinsk ih obdobjih , d ru žb en a ureditev od antike do danes , obveščanje in mediji nekoč in danes, velike osebnosti skozi zgodovino, ob lačila skozi zgodovino, moj bodoči poklic skozi zgodovino idr. (2006, 2007a, 2008a, 2008b). T r o j a r j e v z b o r n ik 1 2 5 Navodila, ki se nanašajo na raziskovanje domačega kraja V nekaterih učnih načrtih za gimnazije smo našli navodila, ki so se nanašala na lo­ kalno zgodovino. Navodila so bila najpogosteje delovni napotki k učni vsebini in so se navezovala na dom ači kraj ali terensko delo v dom ačem kraju. Npr. pri obravnavanju obdobja praskupnosti so navodila v učnih načrtih predlagala »delo v muzeju in na naj­ diščih« (1975, str. 40); r im sko državo naj bi učitelji obdelali »na dom ačih pr im erih z ek­ skurzijo v muzej ali najdišče« (1975, str. 40): pri razvitem fevdalizmu bi si ogledali m esta s starejšimi zasnovam i in raziskave lokalnih krajevnih imen (1975, str. 43). Po letu 1991 so navodila vključevala še druge izvenšolske dejavnosti: »Pri sodobnem pouku zgodovine so izrednega pom ena zgodovinske ekskurzije in obiski m uzejskih zbirk, in to tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do vrednotenja in ohranjanja ku ltur­ ne dediščine« (I998a. I998b. I998c, 1998Č. l99Sd, I998e). Pri novejših učnih načrtih je navodilo, da se lahko izbirne širše teme izvedejo v obliki ekskurzij, terenskega in m u ­ zejskega dela (2008a, str. 57. 2008b, 2008c. 2008Č, 2008d. 2008e), »izbrane zgodovinske teme se lahko obravnavajo z lokalnega, regionalnega, nacionalnega in evropskega vidika« (2008a, str. 58. 2008b, 2008c, 2008Č. 2008d). V učnih načrtih za poklicne in strokovne srednje šole pa smo našli kar nekaj navodil, ki so se nanašala na lokalno zgodovino ter jih predstavljamo v nadaljevanju. Najpogosteje so se navodila nanašala na obiske muzejev, ekskurzije in terensko delo: - »Učitelji naj vodijo učence v bližnje muzeje ljudske revolucije in razne tehnične muzeje, ki imajo tudi gradivo in predm ete iz delavskega gibanja, da se bodo še podrobneje seznanili z revolucionarnim gibanjem v dom ačem okolišu« (1964). - »Da bodo učenci čimbolj aktivni in da bodo postali subjekti vzgojnoizobraževal- nega procesa, naj jih učitelji navajajo na delo v m uzejih , na ekskurzijah« (1977). - »Časovne in prostorske predstave oblikujem o z redn im vključevanjem zgodov in ­ skih kart, atlasa pa tudi z ogledi spomenikov, m uzejsk ih in arhivskih zbirk ter arheološk ih najdb« ( I9 9 6 ,s t r . 16; 1998b, 1998c, 1998Č. 2001a. 200Љ). - »Pri sodobnem pouku zgodovine so izrednega pom ena zgodovinske ekskurzije in obiski m uzejsk ih zbirk tako za spoznavni proces kot razvijanje pravilnega odnosa do ohranjanja kulturne dediščine« (2000). - »Cilje p redm etn ih sklopov je mogoče kakovostno uresničevati tudi s povezova­ njem vsebin, ob ak tua ln ih tem ah, z organiz iran jem in terd iscip linarnih ekskurzij, projektnih dni, terenskega dela ...« (2003, 2007b). - »Prav tako priporočam o obisk muzejev, lokalnih zgodovinskih posebnosti, s tarega m estnega jedra« (2006, 2007a, 2008a, 2008b). Navodila v učni načrtih za poklicne in strokovne srednje šole po letu 1991 pa se n an a­ šajo konkre tno na krajevno oz. lokalno zgodovino: - »V p redm etnem sklopu zgodovina je poudarek na vsebinah, ki dopolnjujejo s tro ­ ko. Vsebine so izbrane in tem atiz irane. Do konca 19. stoletja izhajajo predvsem iz lokalne zgodovine« (1998a. 1998d, 1998f, 2002). - «Povsod, kjer je mogoče, naj bo izhodišče obravnave tudi lokalna zgodovina« (1998b, 1998c, 1998Č, 2001a, 2()01b). - »Učna poglavja so oblikovana na podlagi konkretn ih , tipičnih zgodov insk ih pri­ merov. Teme so razporejene tako, da dijaki spoznavajo in razum evajo najprej kon ­ kretna dogajanja, pojave in procese iz obče zgodovine, sledi p roučevanje dom ače zgodovine« (2000). 1 2 6 D a n ij e l a T r š k a n : P r is o t n o s t l o k a l n e z g o d o v in e . V najnovejših učnih načrtih za poklicne in strokovne srednje šole pa je navodilo, da naj dijaki »tudi sami veliko delajo individualno (doma), uporabljajo ne le učbenik , delovni zvezek ter zgodovinski atlas, pač pa razvijajo svoje poglobljeno zan im anje za d ružbene sprem em be v preteklosti na podlagi razgovora s starši, s tarim i starši, iščejo podatke na internetu, j ih analiz ira jo , prim erjajo« ( 2 0 0 6 ,2007a, 2008a, 2008b). V posebnih obvestilih za srednje šole, ki j ih je izdajal Zavod Republike za šolstvo v 90. letih, pa zasled im o še naslednji napotek: »Učni načrt predvideva v program ih , ki s predm etn ik i presegajo m in im aln i fond ur tudi izbirne teme. Učitelji lahko z izbirn im i te ­ m am i tudi sicer glede na interese učencev in m ožnosti, ki j ih daje lokalna zgodovina, na­ dom estijo določene inform ativne vsebine rednega učnega program a. Z izbirnim i tem am i naj poglabljajo zlasti vedenja o kulturi, gospodarskem razvoju ipd.« (Obvestila srednjim šolam za šolsko leto 1994/95, 1994, str. 48). Zaključne ugotovitve A naliz ira li smo enako število učnih načrtov za g im nazije ter za poklicne in strokov­ ne srednje šole. A naliza je pokazala , da se učni cilji v učnih načrtih za g im nazije bolj nanašajo na znanje, vrednotenje in ohranjanja ku lturne ded išč ine in s tem tudi narodne identitete. V učnih načrtih za poklicne in s trokovne srednje šole pa se poleg teh ciljev, cilji nanašajo na m edsebojno povezovanje zgodovinsk ih procesov in pojavov v svetu, Evropi, Sloveniji in dom ači pokrajini. Še posebej najnovejši učni načrti kažejo na pom en ob liko­ vanja zavesti o lokalni kulturni dediščin i in odgovornosti na lokalni ravni. Pri vseh učnih načrtih so med vsebinam i tem atike, ki se lahko navezujejo na domači kraj oz. lahko učitelji obravnavajo tudi lokalno zgodovino. Zlasti najnovejši učni načrti za g im nazije predlagajo pri vseh tem ah obravnavanje svetovne, evropske, slovenske in tudi lokalne zgodovine, kar je izrednega pom ena za vlogo lokalne zgodovine v srednjih šolah. Izpostaviti pa je treba učne načrte za poklicne šole, ki imajo sicer zgodovinske vsebine vključene v predm et Družboslovje , vendar pa se številne tem atike v učnih načrtih navezujejo na dom ačo pokrajino, vsakdanje življenje in zgodovino poklicev v povezavi s širšim okoljem (Slovenija, Evropa, svet). V učnih načrtih za g im nazije se navodila nanašajo na obiske muzejev, terenskega dela in ekskurzij v okviru vrednotenja ku lturne dedišč ine , pri osta lih srednješolskih učnih načrtih pa je več konkre tn ih navodil za preučevanje lokalne zgodovine, zlasti obiskovanje muzejev, izvajanje ekskurzij in terenskega dela. P red lagam o, da bi učni načrti še bolj vključevali v navodilih možnosti vključevanja zgodovine d om ačega kraja, v povezavi z zgodovino širšega okolja pri rednem pouku, da bi lahko učitelji obravnavali tudi zgodovino dom ačega kraja. Pri izvenšolskih dejavnostih pa bi morali učni načrti nakazovati več možnosti raziskovanja lokalne zgodovine, npr. pri obveznih izb irn ih vsebinah, s trokovnih ekskurz ijah , sem inarsk ih in raziskovalnih na lo ­ gah ter d rug ih ob likah sam ostojnega ali skupinskega dela dijakov v g im nazijah . V p o ­ klicnih in strokovnih srednjih šolah pa predvsem pri vajah, p rak tičnem pouku, interesnih dejavnosti, delovni praksi in pri d rug ih sam ostojnih oblikah dela dijakov. Viri in literatura Cencič, M ajda (1993). Raziskovanje šolske zgodovine. V: Šolska k ron ika - Z born ik za zgodovino šolstva. 26, str. 13-18. F o r t in -D e b a r t , Cecile (2004). Le partenaria t e c o le -m u se e pour une education ä l'environnent. Paris: IJH arm attan . T r o j a r j e v z b o r n ik 1 2 7 Fowler. Simon (2 0 0 1). Starting out in local history. Newbury, Berkshire: Countryside books. Obvestila srednjim šolam za Šolsko leto 1994/1995. (1994). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. St radi ing. Robert (2001). Teaching 20th Century European history. Strasbourg: Council o f Europe Publishing. Trškan. Danijela (2007). L okalna zgodovina - učenje z odkrivanjem . Ljubljana: Z n a n ­ stvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Trškan, Danijela (2008). Krajevna zgodovina v učnih načrtih in učbenik ih za zgodovino 1945-2005. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Weber, Tom až (1981). Teorija in praksa pouka zgodovine v osnovni soli. Ljubljana: DZS. Začasni učni načrt za osnovne šole. V: Objave Sveta za prosveto in ku lturo LRS. Leto IV. V Ljubljani, dne 28. 10. 1953, št. 6, IV.. str. 2-27. Seznam učnih načrtov in program ov za gimnazije Leto izdaje Učni načrti za gimnazije 1945 Začasni učni načrt na gimnazijah in klasičnih gimnazijah Slovenije za šolsko leto 1945- 1946. (1945). Ljubljana: DZS. 1946 Spremembe k učnemu načrtu za gimnazije. Šolsko leto 1946/47. (1946). Ljubljana: DZS. 1947 Učni načrt za gimnazije za šolsko leto 1947/48. V: Vestnik Ministrstva za prosveto Ljud­ ske Republike Slovenije. Letnik 11. Priloga k 12. številki z dne 13. 9. 1947. št. 2. 1948 Učni načrt za gimnazije, nižje gimnazije in višje razrede sedemletk. (1948). Ljubljana: Ministrstvo za prosveto LR Slovenije. 1949 Navodila za šolsko leto 1949/50. Predmetnik za gimnazije v š. 1. 1949/50. V: Objave Ministrstva za prosveto LR Slovenije. Leto L V Ljubljani dne 15. 8. 1949. št. 3 , 1.-l. in 2., str. 1-2. 1950 Učni načrt za 1. in II. razred gimnazije. (1950). Ljubljana: DZS. 1951 Učni načrt za Štirirazredno nižjo gimnazijo. (1951). Ljubljana: DZS. 1953 Učni načrt za V. razred gimnazije. V: Objave Sveta za prosveto in kulturo LRS. Leto IV. V Ljubljani, dne 5. 9. 1953, št. 5. III.. B.. str. 2-27. 1954 Učni načrti za nižje razrede gimnazij in višje razrede osnovnih šol. (1954). Ljubljana: DZS. 1955 Učni načrt za višje razrede gimnazij in klasičnih gimnazij. Začasni pravilnik o maturi. (1955). Ljubljana: DZS. 1962a Gimnazija. Gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. (1962). Ljubljana: Zavod za napredek šolstva LRS. 1962b Minimalni pogoji predmetnika za učni načrt gimnazije. (1962). Ljubljana: Zavod za na­ predek šolstva. LRS. Ljubljana. 1962c Minimalni obseg snovi za gimnazijske učne načrte. V: Objave Sveta za šolstvo LRS. Sveta LRS za strokovno izobraževanje, Sveta za kulturo in prosveto LRS. Sveta za zna­ nost LRS, Zavoda za napredek šolstva LRS. Zavoda LRS za strokovno izobraževanje. Leto XIII. Ljubljana, v novembru 1962, št. 4. IV., str. 82-98. 1964 Gimnazija. Gradivo za sestavo predmetnika in učnega načrta. (1964). Ljubljana. DZS. 1975 Gimnazija. Predmetnik in učni načrt. (1975). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo. 1992 Gimnazijski program. (1992). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 19% Učni načrt za zgodovino v gimnaziji. (1996). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 1 2 8 D a n ij e l a T r š k a n : P r is o t n o s t l o k a l n e z g o d o v in e . Leto izdaje Učni načrti za gimnazije I998a Zgodovina. Predmetni katalog - učni načrt. Gimnazija 280 ur. Učni načrt za zgodovino je bil sprejet na I4. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998. http://portal.mss.edus.si/mssvvww/programi2004/programi/gimnazija/gimnazija/zgo- do_280.html (I8.9. 2007). I998b Zgodovina. Predmetni katalog - učni načrt. Klasična gimnazija 350 ur. Učni načrt za zgodovino za klasično gimnazijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splo­ šno izobraževanje, 26. 3. 1998. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/gimnazija/klasicna_gim/ zgodovina.html (18. 9. 2007). I998c Zgodovina. Predmetni katalog - učni načrt. Ekonomska gimnazija. Tehniška gimnazija. Umetniška gimnazija. 210 ur. Učni načrt za zgodovino je bil sprejet na 14. seji Strokov­ nega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/gimnazija/ekon_gim/zgo- do_210.html (18.9. 2007). 1998Č Učni načrt za zgodovino v gimnaziji z italijanskim učnim jezikom (modul 280 ur). Učni načrt je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 14. seji. dne 26. 3.1998. http://www.zrss.si/pdf/ZGO_Zgo_O6.pdf (20. 8. 2007). I998d Zgodovina. Predmetni katalog - učni načrt. Dvojezična slovensko madžarska gimna­ zija. 280 ur. Učni načrt za zgodovino za dvojezično slovensko madžarsko gimnazijo je bil sprejet na 14. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, 26. 3. 1998. http:// portal.mss.edus.si/mssvvww/programi2004/programi/gimnazija/slo-mad-gim/zgodov. htm (18. 9. 2007). I998e Zgodovina. Učni načrt za strokovne gimnazije (modul 210 ur). Učni načrt je sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 14. seji, dne 26. 3. 1998. http://www.zrss. si/pdf/ZGO_Zgo_03.pdf (20. 8. 2007). 2008a Učni načrt. Zgodovina. Gimnazija. Splošna gimnazija. Obvezni predmet (280 ur). Spre­ jeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008. http://portal.mss.edus.si/mssvvvvw/programi2008/programi/media/pdf/ucni_nacrti/ UN_ZGODOVINA_280_UR_gimn.pdf (26. 9. 2008). 2008b Učni načrt. Zgodovina. Gimnazija. Splošna gimnazija - Gimnazija z italijanskim učnim jezikom. Obvezni predmet (280 ur). Sprejeto na Ul. seji Strokovnega sveta RS za splo­ šno izobraževanje 28. 2. 2008. http://portal.mss.edus.si/mssvvvvvv/programi2008/programi/media/pdf/ucni_nacrti/ UN_ZGO_ITALIJANSKA_MANJSINA_gimn.pdf (26. 9. 2008). 2008c Učni načrt. Zgodovina. Gimnazija. Splošna gimnazija - prilagoditev za madžarsko manjšino. Obvezni predmet (280 ur). Sprejeto na 114. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 12. 6. 2008. http://portal.mss.edus.si/mssvvvvvv/programi2008/ program i/media/pdf/ucni_nacrti/UN_ZGO_MADZARSK A_MANJSINA_gimn.pdf (26. 9. 2008). 2008Č i Učni načrt. Zgodovina. Gimnazija. Klasična gimnazija. Obvezni predmet (350 ur). Spre­ jeto na Ul. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 28. 2. 2008. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/media/pdf/ucni_nacrti/ UN_ZGO_KLASICNA_GJMNAZIJA_350_ur_gimn.pdf (26. 9. 2008). T r o j a r j e v z b o r n ik 1 2 9 ---- —---- --- Leto ......................... . , . Urni načrti za oimnazije izdaje 2008d Učni načrt. Zgodovina. Gimnazija. Strokovna gimnazija. Obvezni predmet (210 ur). Sprejeto na l i l . seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 28. 2. 2008. http://portal.mss.edus.si/mss\vw\v/programi2008/programi/media/pdf/ucni_naerti/ UN_ZGO_2lO_ur_strok_gimn.pdf (26. 9. 2008). 2008e Učni načrt. Zgodovina. Ekonomska zgodovina. Gimnazija, strokovna gimnazija. Izbirni predmet (35 ur). Sprejeto na l i l . seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 28. 2. 2008. http://\v\v\v.mss.gov.si/lileadmin/mss.gov.si/pageuploads/podrocje/ss/programi/2008/ Gimnazije/UN_IP_EKONOMSKA_ZGODOVINA_strok_gimn.pdf (24. 1. 2009). Seznani učnih načrtov, katalogov in programov z.a poklicne in strokovne srednje šole Leto izdaje Učni načrti za poklicne in strokovne srednje šole 1948 Začasni učni načrt za strokovne nadaljevalne šole. (1948). Ljubljana: Komite za sre­ dnje in nižje strokovno šolstvo pri vladi LRS. 1949 Učni načrt za dvoletne in triletne šole učencev v gospodarstvu in industrijske šole. Predmeti splošne in splošno strokovne izobrazbe. (1949). Ljubljana: Ministrstvo za delo LRS. Uprava za strokovne delavske kadre. 1962 Osnutki minimalnih učnih načrtov za splošno izobraževalne predmete v poklicnih šolah. (1962). Ljubljana: Zavod za strokovno izobraževanje. 1964 Minimalni učni načrt za splošnoizobraževalne predmete v tistih vajenskih, industrij­ skih in drugih šolah s praktičnim poukom, ki se preosnavljajo v poklicne šole. V: Ob­ jave. Republiški sekretariat za šolstvo. Leto XV. Ljubljana, v februarju 1964. št. 1. IV. 1977 Skupna programska osnova v usmerjenem izobraževanju. Predmetnik in učni načrti (delovni osnutek). (1977). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo. 1979 Skupna vzgojnoizobrazbena osnova v usmerjenem izobraževanju. (1979). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo. 1986a Vzgojno-izobraževalni program srednjega izobraževanja. Družboslovno-jezikovna dejavnost SR (94)/86. (1986). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo. 1986b Vzgojno-izobraževalni program srednjega izobraževanja. Naravoslovno-matematična dejavnost SR (95)/86. (1986). Ljubljana: Zavod SR Slovenije za šolstvo. 1990 Zgodovina. Katalog znanj za zaključni izpit v VIP: družboslovna jezikovna dejavnost. (1990). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. 1991 a Dveletni in triletni programi poklicnih šol. (1991). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. 1991 b Štiriletni programi tehniških in drugih strokovnih šol. (1991). Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za šolstvo in šport. Zavod za šolstvo in šport. Izdaje: 1992. 1996 Učni načrt za zgodovino v tehniških in drugih strokovnih šolah. (1996). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. 1998a Katalog znanja - Družboslovje (Geografija, zgodovina in državljanska vzgoja). Sre­ dnje poklicno izobraževanje. Šolski sistem. 210 ur. Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998. http://portal.mss.edus.si/mssvvvvw/programi2004/programi/noviKZ/spDRU_ KZss210.htm (26. 8. 2007). 1 3 0 D a n ije la T r š k a n : P r iso tn o s t lo ka lne zg o d o v in e . Leto izdaje ■ • — ............... Učni načrti za poklicne in strokovne srednje šole I998b Katalog znanja. Zgodovina. Srednje strokovno izobraževanje. Poklicno-tehniško izo­ braževanje. 70 ur. Določil SSRSSI na 23. seji. 17. 12. 1998. http://portal.m ss.edus.si/msswvvw/program i2004/program i/noviKZ/pt_ZGO_ KZ_70.htm (26. 8. 2007). I998c Katalog znanja. Zgodovina. Srednje poklicno-tehniško izobraževanje. 105 ur. Dolo­ čil SSRSSI na 23. seji, 17. 12. 1998. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/ programi/noviKZ/pt_ZGO_KZ_105.htm (26. 8. 2007). 1998Č Katalog znanja. Zgodovina. Srednje strokovno izobraževanje. 140 ur. Določil SSRSSI na 17. seji, 7. 7. 1998. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/no- viKZ/st_ZGO_KZ_140.htm (26. 8. 2007). I998d Katalog znanja - Družboslovje (Geografija, zgodovina in državljanska vzgoja). Nižje poklicno izobraževanje. 190 ur. Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998. http://portal. mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/noviKZ/npDRS_KZ190.htm (26. 8. 2007). I998e Katalog znanja - Družboslovje. Nižje poklicno izobraževanje. 85 ur. Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/ noviKZ/npDRS_KZ85.htm (26. 8.2007). 1998f Katalog znanja - Družboslovje (Geografija, zgodovina in državljanska vzgoja). Sre­ dnje poklicno izobraževanje. Dualni sistem. 105 ur. Določil SSRSSI na 16. seji, 18. 6. 1998. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/noviKZ/spDRU_ KZdsl05.htm (26. 8. 2007). 2000 Katalog znanja. Zgodovina. Srednje strokovno izobraževanje. 210 ur. Določil SSRSSI na 33. seji, 27. 1. 2000. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/programi/ noviKZ/st_ZGO_KZ_210.htm (26. 8.2007). 2001a Katalog znanja. Zgodovina. Srednje strokovno in tehniško izobraževanje. Prilagoditev za šole z italijanskim učnim jezikom. 140 ur. Katalog znanj je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 42. seji, dne 19.4. 2001, sklep št. 5. http://portal.mss. edus.si/msswww/programi2004/programi/noviKZ/st_ZGO_ITA_KZ_140.htm (26. 8. 2007). 200lb Katalog znanja. Zgodovina. Srednje strokovno in tehniško izobraževanje (DV). 140 ur. Katalog znanj je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 42. seji, dne 19. 4. 2001, sklep št. 5. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2004/progra- mi/noviKZ/st_ZGO_DV_KZ_140.htm (26. 8. 2007). 2002 Predmetni katalog za predmet: Družboslovje. 350 ur. (Geografija, zgodovina in drža­ vljanska vzgoja) v srednjem poklicnem izobraževanju - šolski sistem. Določil Stro­ kovni svet RS za splošno izobraževanje na 52. seji, dne 4. 7. 2002. http://portal.m ss.edus.si/m ssw w w /program i2004/program i/noviK Z /spD R S_ KZss350.htm (26. 8. 2007). 2003 Katalog znanja. Družboslovje. Srednje poklicno izobraževanje. 132 ur. Določil Stro­ kovni svet RS za splošno izobraževanje na 63. seji, 18. 12. 2003. http://portal.mss. edus.si/msswww/programi2004/programi/noviKZ/SPI_as_druzboslovje.htm (26. 8. 2007). 2006 I Srednje strokovno izobraževanje, tehnik mehatronike. tehnik oblikovanja, Katalog znanja, Zgodovina, 68 ur. Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na 92. seji dne 22. 6. 2006. http://portal.mss.edus.si/msswwvv/progra- mi2008/programi/noviKZ/KZ_SSI_ZGO_68_ur.htm (24. 1. 2009). T ro jarjev z b o r n ik 131 Leto izdaje ! Učni načrti za poklicne in strokovne srednje šole 2007a Srednje strokovno izobraževanje (SSI). poklicno-tehniško izobraževanje (PTI), Kata­ log znanja. Zgodovina, I03 ure. Določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 99. seji dne 15. 2. 2007. http://portal.mss.edus.si/msswww/progra- mi2008/programi/drugi_del/SSI/KZ-lK/kz_zgodovina_ssi_in_pti_103_126.doc (24. 1.2009). 2007b Srednje poklicno izobraževanje (SPI), Katalog znanja. Družboslovje, 132 ur. Določil Strokovni svet Republike Slovenije za splošno izobraževanje na 99. seji dne 15. 2. 2007. http://portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/drugi_del/SPI/KZ- IK/spi_kz_dru_ 132.doc (24. 1. 2009). 2008a Srednje strokovno izobraževanje (SSI), poklicno-tehniško izobraževanje (PTI), Kata­ log znanja. Zgodovina, (prilagoditev za izvajanje na dvojezičnem območju Prekmur­ ja), 103 ure. Dodatek: 5 - 126 ur izbirnih vsebin, Katalog znanja je določil Strokovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 109. seji dne 16. 6. 2008. http:// portal.mss.edus.si/msswww/programi2008/programi/drugi_del/SSI/KZ-IK/ZGO- DOVINA_%20DV.doc (24. 1. 2009). 2008b Srednje strokovno izobraževanje (SSI), poklicno-tehniško izobraževanje (PTI), Ka­ talog znanja, Zgodovina, (prilagoditev za šole v slovenski Istri z Italijanskim učnim jezikom), 103 ure Dodatek: 5 - 126 ur izbirnih vsebin. Katalog znanja je določil Stro­ kovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje na 109. seji dne 16. 6. 2008. http://portal.mss.edus.si/msswvvw/programi2008/programi/drugi_del/SSI/KZ-IK/ ZGODOVINA_IS.doc (24. 1. 2009).