Mdšiiro (o opraiiništvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
idttja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z «redmfttvom se more govoriti vsek dan od 11.—12. ure dopoid.
Totofon št. 113.
IMnina lista:
Celo leto.................12	K
Pol leta...................6	K
četrt leta.................3	K
Mesečno................... 1	K
Posamezne številke 10 v.
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petit vrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list zs slovensko ljudstvo.
Št. 56.
Naš bojni pohod.
Volilni 'boj je razvit in na vseh kon,cih in krajih vlada v naših vrstah veselo gibanje.. Razpoloženje v vseh okrajih je izborno in n a šil pristaši so prepričani po(polne zmage.
V	Savinjski dolini so se zbrali včeraj še vsi liberalni elementi ter skušali s 'številom in silo preprečiti! prodiranje našega kandidata dr. Korošca. T0-da zmotili so se. Kjer dr. Korošec kandidira, tam liberalci; ne bodo razbijali shodov, za to so vstali prepozno. V ptu,j sko-ormoškem okraju hočejo res liberalni advokatje vzdržati neslogo med slovenskimi volil-ci, sevdda na Škodo slovenski stvari, a v korist svojim pisarnam in štajercijancem. Toda med ljudstvom ne najdejo odmeva, in to je veselo znamenje. Sedaj pa k posameznim poročilom!
j {	Griže.
Žijvahno je bilo včeraj v .Grižah in sploh v vsej žalski okolici. Ker so liberalci vedeli..! da se vrnita pri nas in pri Sv. Petru volilna shoda S. K. Z,, so napeli vse sile, da bi s surovostjo in divjanjem želi dvomljive vspehe. Odločen nastopi naših ljudi jim je pa korenito prekrižal vse račune in, danes lahko mirno rečemo: iz osrčja liberalizma je odšel dr. Korošec kot zmagovalec, liberalni bandi pa ni ostalo drugega kakor hjud maček.
Že v soboto so razni liberalni kolesarji z dvomljivo vnemo švigali po Savinjski dolini. Videti je bilo, da liberalna sodrga nekaj pripravlja. Culi so se razni glasovi, ki bi se nam zdeli povsod 'drugod izmišljeni in nemogoči, pri poživinjeni žalski tolpi pa ne. Jedro vseh teh vesti je pa bilo: dejanski napad na osovraženega dr, Korošca, Tudi v tem oziru niso prišli liberalci na svoj račun in z gnilimi jajci se lahlko obmetujejo. Za tolažbo razočaranih in prevaranih src bi bilo to kakor nalašč,
V	Grižah se je po ranem opravilu zbralo zelo veliko ljudstva. Prostori gospoda župatna; Pikla so bili zasedeni. Prišlo je tudi nekaj .Žalčanov — vsi oni, ki nekoliko bolj rano vstajajo — in tudi nekaj socialdemokratov. Nakane, : ki so jih gojili 1 ti združeni na-sprotniki, se jim pa niso posrečile. Zborovanje se je vršiloi mirno in dostojno. Shod je vodil domači gosp. župnik Kraučič,
PODLISTEK.
Kaj si ti ljudje neki mislijo ?
(Iz češčine.)
Minilo je že nekoliko let od takrat.
Vračali smo se z malega banketa^, ki smo sl ga sami naredili edino zato, da bi bili zopet enkrat skupaj ter se malo zabavali , . ,
Bilo nas, je .deset ali dvanajst, sami starejši, a dobri znanci, kolegi in prijatelji — literati in umetniki sicer različnih značajev in smeri, toda, edini _ v stremljenja, spoznati ljudski život ter ga izkoristiti v umetniški smeri.
Priznavam, da me skupni banketi, 1 naj so bili katere vrste koli, niso nikoli posebno zabavali.
Ogibaj sem se jih vedno, kadar je le bilo možno; a kadar sem se takega banketa vendar udeležil, mi je bilo vsakokrat neprijetno.
Posebna vrsta prisiljenosti, ki zavlada navadno tudi v krogih najožjih prijateljev, j kadar se vsedejo za skupno mizo, na kateri se dvigajlo v sredini zraven praznih krožnikov, svetlega orodja,, snežnobelih servijet in za razne vrste vin 'pripravljenih kupic neizogibne piramide slabega peciva — je [vplivala na me zelo neprijetneje ko možno na druge in pogosto se nisem znebil tega neljubega čuta niti na koncu banketa, ko je bila družba že'razgreta, ko so se začele šaljive napitnice in ko je stopil na mesto salonske konverzacije neprisiljen, prost razgovor.
Tbkrat pa mi je prizanašal ta neprijeten čut z nenavadno uljudnostjo. 'Sedel sem za mizo z mirom Človeka, kije prepričan,'da ga čaka od odmena za telesne užitke dovolj neprijetnosti za dušo.
IT,oda komaj Iso se vsedli ostali , in so prvi trije, Štirje dovtipi razvalovatli zrak tesnega salona, mi je bilo, kakor bi se vsedel za najnavadnejšo mizo,
Maribor, dne 15. maja 1911.
Dr. Korošecije v daljšem govoru razvil svoj program in razkrinkal razne laži, Jki jih Širijo Roblekovi lepaki.
Deželni poslanec T e r g 1 a v je priporočal kandidaturo dr. Korošch, ki je kot voditelj S, K. Z. najbolj na mestu za poslanca ponosne Savinjske doline. Kandidatura je. bila soglasno-, z navdušenjem sprejeta. —
Za zabavo so skrbeli na shodu navzoči socialdemokrati, Ko so hoteli postati | nekoliko bolj drzni, so jih krepko zavrnile naše vrle somišljenice, ki bi jih bile spravile na prosto, če bi se jih ne bil usmilil gospod kandidat. Prestrašili so se pa, vendar toliko, da se niso upali glasovati proti. 'Med j splošnim navdušenjem za dr. Korošca se je shod zaključil.
Na prostem pred hišo gospoda Pikla so ves Čas m!ed zborovanjem Čakali žalski, in - drugi liberalci. Glavno besedo je imel do sita znani Steflak, prvobo-ritelj za zajčjo smrt. Kadar je bilo kakemu našemu somišljeniku nekoliko vroče, pa se je šel ven med liberalce hladit. Bilo je prav prijetno, ker so liberalci s Svojimi budalostmi primerno skrbeli za smeh. Mi smo na krasen način opravili zborovanje, liberalci pa so morali blamirani oditi — proti St. Petru.
Sv. Peter v Sav. dolini.
Dr. Korošec pred Žalcem! (Zjutraj v Grižah, popoldne pa si drzne imeti shod celo pod milim nebom v St. Petru v Sav. dolini. T‘ako so mrmrali liberalci cel zadnj,i teden jezno v svpje brke ter delali črne naklepe. In sklenili so: Zadnji teden nam je sicer Idr. Korošce vdrl v Žalec, ko smo Še mi spali, a V St. Petru nam ne bo zboroval. Na (vse strani so Šli brzi seli, da so vabili liberalne pristne, odrasle in nedorasle, naj pridejo v St. Peter, Vsi so prišli. Vsa liberalna stranka je bila zbrana v nedeljo v St. Petru. Tio vfam je bil žalosten pogled! |Mladj pobalini, najeti hlapci, upijanjeni pomočniki, to je bila ogromna večina liberalnih prihajaČev. In to je tulilo, vpilo, kričalo, vzdigalo pesti, žvižgalo, trobentalo, kaikor da bi Lucifer izpustil za ta dan cel1 s(voj pekel na šentpeterske ceste.
Tfoda dr. Korošec je vendar zboroval!{ Zboroval pred velikansko množico svojih pristašev iz Sv. Petra in najbližjih krajev. Zboroval med nepopisnim navdušenjem dobrega ljudstva. (Zboroval pod milim nebom, Orožništvo je liberalcem) zaprlo vhod k zboro-
na kateri ne bo zraven najpotrebnejši jedi, da se potolaži glad in zralven kupice vode nič 'drugega „pre-sentovanega,“
V kratkem je bila zabava v polnem tiru — na kratkog zabavali smo se neprisiljeno v zadovoljnost vseh in vsakega posebej.
Neomejena prostost besede, prostodušnost in vrhunec tolerantnosti v umevanju različnih nazorov in misli, pred vsem pa, da se tako izrazim, „prave orgije dovtipov“, ki je bil v vseh možnih nuansah' skozi par ur naš suvereni vladar, iz vsega tega je sledila posebna razpoloženost misli.
Zdi se mi, da se ne oddaljim preveč od resnice, ako trdim, da nam je bilo vsem prosteje kakor kedaj, bilo nam je, kaikor bi pozabili na vse žalostne spomine in kakor bi bili zavarovani proti vsem mukam in bolestim.
Končno smo se 'dvignili.
Povdarjam z naglasom;, da smo bili razgreti, toda ne v tem smislu, kakor se razlaga ta beseda pri banketih; vstali smo od mize skoro preveč trezni, tako da smo se na‘d lastno treznostjo srčno smejali.
Plačali smo vsak svoj del ter smo zapustili prijetni salon ene izmed najbolj renomovanih restavracij Starega mesta, se vsipali na ulico ter se podali v skupinah, kakor je nanesel slučaj, proti Novemu mestu, kjer smo stanovali skoraj vsi,
Biilo je še nekoliko hladno, toda sveža in skoraj temna pomlafdapska noč. Tjupatam je potegnil lahno vetricek, ki je vplival na nas vise prijetno.
Hitrih' in včselih korakov smo korakali dalje in naenkrat smo bili na sredi Vaclavovjega trga, kjer je zasukal eden na levo do Henrikovih ulic, dva druga sta Šla naprej, med tem ko sem se podal Jaz s par drugimi v Vodne ulice.
Med glasnim smehom smo Šli po ulici, k’i je bila razsvetljena samo s par svetiljkami. Nekateri so zbijali Še vedno dovtipe, drugi so odgovarjali s sarkastičnimi opombami.
Imetnik III.
vališču in za to so morali ostati na cesti kot berači, ter od daleč gledati, kako mi lepo zborujemo. Naši so liberalnim beračem na cesti v svoji milosrčnosti ponujali krajcarje.
Liberalci so se zaračunali! Mislili so, da še s terorizmom kaj opravijo. Dr. Korošec pa jim je pokazal, da je tudi za terorizem pomoč na svetu. Naše geslo: Z liberalizmom ob tla! se sistematično in doslovno izvršuje.
Na zborovanje S, K. Z. so prišli trije župani: Šentpeterski gospod Ušen, petrovški gospod Koren in velikppireški gospod Rehar. Okoli njih se je zbrala velikanska množica našega ljudstva. Predsednikom shoda je bil izbran domači gospod župan Ušen, ki ja spretno in krepko vodil od liberalcev ogroženo zborovanje.
Dr. Korošec je v 'dolgem govoru razvil svoj program in temeljito obračuni! z liberalnimi surovinami, ki so se pod vodstvom priznanih avtoritet vsake toliko Časa vadili v svojih glasbeno tulečih nastopih.
Govoru so zbrane stotine sledile z veliko pozornostjo in vsake toliko časa je spontano zadonelo: živijo dr. Korošec,
Deželni poslanec TJ er glav; je v toplih besedah priporočal kandidaturo našega voditčlja.'
Domači gospod župnik dr, Jančič je označil boj, ki se vrši med katoliško-narodno\ in svobodomiselno stranko.
Vrli zaupnik Kmečke zveze. A, Bošnjak iz Braslovč je v krasnih besedah pozival na boj za zmagujočo S. K. Z.
Tajnik Zupanc je, kazoč na rjovečo druhal primerno osvetlil liberalno stranko, ki bo spravila lepo Savinjsko dolino ob ves ugled.
Župan Koren je odločno povedal, da savinjski kmetje nočejo imeti ničesar opraviti s podivjano liberalno svojatjo in bodo volili dne 13. junija dr. Ant. Korošca.
Predsednik župan Ušen je dal kandidaturo na glasovanje. Med velikim navdušenjem je bila sprejeta.- Pri stotinah' navzočih' ste se proti 'dvignile samo dve roki, kar je vzbudilo živahno veselost. Konično je Še gosppjd predsednik krepko obsodil liberalne kričače in zaključil veličastno zborovanje. Domači pevski zbor je za Ilovo zapel krasno pesem. Med tuljenjem pobesnele liberalne bande so se naši ljudje vsi navdušeni za dobro stvar in polni gnjev,a) nad libe-
Jaz in en tovariš sva ostala nekoliko vzadaj ter sva šla molče drug ob drugem. Ko pa sva prišla nekako do sredine ulice, začutila sva neprijetni plinov duh.
Nehote sva se ustavija,.
„Kaj za hudiča!“ je zagodel prijatelj jezno. „To nam je bil vrag dolžen! Z banketa naravjnost v tako plinovo ozračje — to je huje kot mrzla kopelj!“
«Povrniva se! Pojdeva po drugi ulici!“ sem odvrnil takonično ter nisem mislil pri tem nič več, kot te besede v resnici pomenijo.
pada glas, s katerim sem jih izgovoril, je vplival na prijatelja, kakor bi hotel zasmehovati njegovo nemožatost.
Olsokolil se je torej nepričakovano in da bi mi dokazal, da je neprijeten duh vendar slabejšj, kakor njegova trdna volja, je 'dejal odločno:
„Kaj Še! In če bi imel dihati strupene, da, — smrtne pline, se ne povrnem!“
„Meni je vseeno! “ sem odvrnil z resignacijo popolnoma otopelega človeka.
Sla sva dalje.
Prijatelji so bili za kakih sto korakov pred nama. Hotel sem prijatelja opomniti, da bi pospešila korake — v tem trenutku se je zasvetil rudeči žar baklje. ...
Nekdo je prišel okoli ogla iz Palackejeve ulice z biafkäjo v roki, se vstavil ter mahal z bakljo, kakor bi jo hotel razžariti, ali kakor da bi komu dajal znamenje.
„Aj, praški krti!“ je dejal prijatelj. „Zopet so si nekje prodrli tlak.“
Med tem je mož z bakljo zopet izginil in iz imenovane stranske ulice je paldala v ulico, po kateri sva šla1, precej močna rudeča svetloba’.
„iCudno, da refleksa baklje nisva opazila že poprej“, je dejal zopet prijatelj, samo zato, da bi sploh kaj rekel.
(Dalje prih'.)
ralnimi razgrajači mirno razšli. Zlasti mladina obojega spola je bila vzraddšfčena,,' da so se tako preprečile liberalne nakane in od mnogih smo slišali zar trdilo: s takimi divjaki kot so liberalci, nikoli. Kako so liberalci olikani, so posebno pokazali, ko so odhajale iz zborovalnega prostora žene in dekleta. Z naj-surovejšimi psovkami so suroveži obkladali naše žen-stvo, ki pa jim je dajalo krepke odgovore, dai jih bodo pobalini pomnili. V prvih vrstah teh' surovin so bili razni žalski „inteligenti.“ Poguma naših' ljudi pa s takim početjem liberalci niso zmanjšali in ne bodo zmanjšali — dne 13. junija bo Savijnjska, dolina ob-računila, to prepričanje se je po včerajšnji nedelji, ki je zopet doprinesla dokaz, da smo mi za resno in mirno delo, liberalci pa samo za surovosti ip divjanje, le Še bolj v trdilo. Včerajšnji dan pomeni velik poraz liberalne stranke v Savinjski dolini, Mi zmagujemo !
•	Vransko.
Savinjska dolina vstaja. Cim dalje zahajamo med pošteno savinjsko ljudstvp, tem bolj se uverjamo o tem. Za trdno smo preverjeni, , da bo dne 13. junija % stala popolnoma ter vstopila v krepko in sadonosno politično življenje — v tabor Slov, kmečke zveze. Za to nam že v naprej pričajo volilni shodi, ki jih prirejamo. Ne vabimo na nje širokoustno z lepaki in letaki, s katerimi nastiljajo Roblekovci Savinjsko dolino. Ne vodimo s seboj od kraja do kraja iste poslušalce, kakor dela to odvisni 'kandidat Narodne stranke. Nar ši poslušalci so povsod drugi ter nas prihajajo poslušat brez posebne agitacije. In ravno to imponira ljudem, da ne maramo take agitacije, kakor jo uprizarja nasprotna stranka, agitacije, ki je do malega podobna tisti, ki jo prireja kak cirkus ali pa kaka komedija, Zato se pa tudi na shodih Narodne stranke godi, kakor na kakšni komediji. Shodi Kmečke zveze pa se vršijo povsod dostojno, brez nepotrebnega hvar lisanja, pa tudi brez grdili laži in obrekovanj. In ravno to nam je že pridobilo veliko takih, o katerih se je rekalo, da so dvomljivi, da celo nasprotni. Tiak shod je bil včeraj na Vranskem. Majhna in kratka a-gitacija je zadostoviala, da se je zbralo nad 200 volilcev in še tudi precej drugih poslušalcev. Shod je vodil g. Lukman. Govoril je odbornik S. K. Z., dr. H o h n j e c. Raztolmačil nam je v poldrugo uro trajajočem govoru politični položaj v Avstriji, razmere med strankami, ki se potegujejo na Spodnjem Štajerskem za mandate ter obenem osvetlil položaj hmeljarjev in tiste pravljične zasluge, ki jih ima baje kandidat Narodne stranke za hmeljarje. Navzoči možje so {z velikim navdušenjem sklenili, da volijo dne 13, junija kandidata dr, Koro šc a.
Gomilsko.
Tudi pri nas vlada veliko zanimanje za volitve in hkrati veliko navdušenje za kandidata Kmečke zveze, dr. Koro Š c a, To se je pokazalo v nedeljo popoldne, ko je priredila pri na.s shod K. Z„ na katerega je poslala svojega odbornika g, dr. H o h n j e-c a. Kljub temu, da je bilo veliko naših mož zadržanih po neki prireditvi požarne hrambe v sosednjem kraju, se je zbralo prav lepo število volilcev k shodu, ki ga je vodil g. Cukal a. Dr, Hohnjec je razpravljal o načinu, kako mora delati pravi ljudski zastopnik za svoje volilee, in obenem osvetlil delovanje nasprotnikov in program teri prave namene nasprotne liberalne stranke. Možje so poslušali z velikim zanimanjem ter so glasno pritrjevali govornikovim izvajanjem. — Tudi pri nas ima zasigurano večino kandidat dr, Korošec,
Majšperg.
Volilni shod S, K„ Z. pri nas je pokazal, da ima S. K. Z. vsled svojega \ smotrenega dela obilo pristašev j in prijateljev, Sho|du je predsedoval posestnik Mesarič, ki je podelil besedo kandidatu gospodu Mihaelu Brenčiču, ki je razvijal svoj program.
Njegovim izvajanjem so pritrjevali mnogoštevilni zborovalci iz župnij Majšperg in Ptujska gora.
Drugi govornik, nađrevizor gospod Vlad, P u-š e n j a k' je govoril o delu prve ljudske zbornice in o političnih r.ajzmerah na Spodnjem Štajerskem. Na to so izražali razni posestniki želje glede omejitve vožnje z avtomobili po cestah, od/prave notarijata, podržavljenja lekarn itd.
Gospod nadučitelj Lovrec je nastopil proti kajenju mladine in priporočal kandidatu, naj v interesu javnosti stori primerne korake; proti tej razvadi mladine.
Z navdušenjem in soglasno se je sprejela kandidatura gospoda M. Brenčiča,
i	Št. Lovrenc na Drav. polju.
Naši vrli možje in mladeniči slovijo radi svoje ukaželjnosti in izkazuje radi tega pri nas vsak shod In vsako predavanje krasen obisk. Tudi na volilnem shodu S. K, Z. se je zbralo nad 100 mož in mladeničev, da slišijo svojega kandidata.
Shod je otvoril gospod, deželni poslanec O z-m e c, ki predlaga za predsednika vrlega župana gospoda Napasla. Ta pozdravi iskreno vse zborovalce in podeli besedo kandidatu Brenčiču, ki je razpravljal o glavnih točkah kmečkega programa.
Nađrevizor Vlad. Pušenjak govori o _ delovanju poslancev S. K. Z, in o političnem položaju.
Gospod deželni poslanec Ozmec omenja volilni boj leta 1907 in prečita nekatere odstavke iz letaka N .modne stranke, naperjene proti dr. Ploju,
Gospod župan Napast i se zalivali zborovalcem in govornikom in poziva vse. navzoče, da delujejo za svojega kmečkega sotovariša.
Z velikim navdušenjem je bila soglasno sprejeta Brenčičeva kandidatura.
Temeljito se je blamiral študent Žunkovič, ki je napravil jeden prav neslan medklic, a na poziv predsednika in zborovalcev, naj govori — podelila se mu je beseda — in dokaže svojo trditev, je fantek — korajžno molčal. To so liberalni junaki!
Hajdina.
Nad 'dve in pol uri je trajal velezanimivi shod
S.	K. Z. Prihitelo je toliko zborovalcev, da so bili prostori Grubarjeve gostilne natlačeno polni.
Po pozdravu gospoda deželnega poslanca O z-m e c aj; se izvoli1 za predsednika gospod posestnik Slamberger, za zapisnikarja častiti gospod Šketa.
V krasnem, jedno uro trajajočem govoru je gospod Mihael Brenčič orisal težnje kmečkega stanu in navajal sredstva za odpravo raznih' nedostat-kov, ki ovirajo razvoj kmetijstva.
Gospod Vlad. Pušenjak govori o delovanju poslancev S. K. Ž., o strankah, ki postavljajo kandidate za bližajoče se volitve ; in o nedeljskem shodu društva „Pozor“ v Ptuju.
Gospod deželni poslanec Pzmec zavrača na podlagi številk lažnjivo pisavo nemčurskih in liberalnih listov glede obstrukcije v Gradcu,
Prečastiti gospod iToman kliče kmete pod zastar vo S. K. Z!., govori o pomenu združevanja in se zahvali vsem govornikom in zborovalcem. Navdušeno in soglasno je bila sprejeta Brenčičeva kandidatura,
Špitalič pri Konjicah.
Včeraj dne 14. t. m. po službi božji se je vršil pri nas krasen volilni shod. Za predsednika smo volili našega zaslužnega, župana gospoda Turka.
Kandidat P i š e k nam je poročal o deželnem zboru in obširno v državnem zboru.
Po govoru kandidata se je razvila obširna debata^
Gospod Josip Macuh je vprašal, ee dobe deželno in državno podporo, ker je lansko leto občino zadela huda toča.
Kandidat gospoji Pišek je /poročal, da je denar že nakazan in se bo v kratkem razdelil.
Gospod Franc Turk je vprašal zaradi obrtnikov, gospod Melhijor Zidanšek o zavarovanju zqper onemoglost in bolezen, gospod Jurij Zidanšek zaradi pravične razdelitve podpor, gospod Stefan Petelinšek o občinskih cestah', gospod Franc Podgoršek o lovu, in gospod Matija Hribernik radi dobave cepljenih trt iz deželnih trsnic.
Gospod Pišek je vsako vprašanje natančno pojasnil, in celo zborovanje, nam je bilo zelo poučljivo. ker smo slišali, kako marljivo so se vsi poslanci S. K, Z. za nas potegovali, že mnogo dosegli in nas obvarovali raznih novih davkov.
Vsi zborovalci so izjavili, da volijo dne 13. junija gospoda Pišeka in veseli nas, da smo danes gospoda kandidata vsi osebno spoznali. Danes je bil pri nas prvi politični shod in ostane nam v najlepšiem spominu.
1	Brežice.
Shod dr. Benkoviča v Brežicah, Cobal, ki je s svojo bando v nedeljo vedno lazil za dr. Benkovičem -- iz Dobove v Kapele, od tam v Brežice — je na shodu S. K. Z. uri Ziorku na kolodvoru hotel obhajati svojo zmago ter je, obdan od nekoliko rdečkastih železničarjev, hotel dohiti najprej predsedstvo. Toda nad 150 naših volilcev — izletnikov iz Brežic in par žensk tu ne štejemo — mu je dalo zaslužen odgovor. Ko je naš kandidat govoril, so ga skušali s krikom in smehom motiti, a kadar jim je zapored našteval kmetom sovražno delovanje socialnih demokratov, so morali sramežljivo obmolkniti, ali pa so — kar je še bolj značilno, odgovarjali s surovimi ocitimi lažmi, ki jih je spregledal vsak kmet. Sploh se je imel Cobal et Co. le izredni potrpežljivosti predsednika in zborovalcev zahvaliti, da niso bili takoj pognani na cesto, kamor so spadali. Toda dobro je bilo, da so dobili naši ljudje tu priložnost, spoznati od blizu vso rudeekarsko ljubezen do kmeta; boljše agitacije za dr. Benkoviča, kot so jo v nedeljo pri nas izvršili Cobalovci, mi sami tudi ne bi mogli uprizoriti. S tem večjim navdušenjem so se koncem zborovanja vzdignile roke volilcev za dr. Benkoviča s sveto obljubo, da se bode sleherni potrudil, pomagati tudi tistim "mlačnežem do spoznanja, ki se doslej niso brigali za volitve, češ, da je vseeno, kdo je poslanec. Zidaj po nedeljskem shodu bode postal pač marsikdo drugačnega mnenja. Za dr. Kukovca se itak nihče še ne zmeni, Cobalu bodo pa „neumni“ volilci (tako so klicali rudeckarji na shodu vam kmetom) tudi 13, junija pokazali, kje naj ostane.
Studenci pri Mariboru.
Za v soboto, dne 13. t. m, je-bil napovedan volilni shod slovenskega kandidata za mestno skupino Celje-Brežice-Studenci itd. gospoda Ivana Rebeka v Celju, in sicer ob 8, uri zvečer v gostilni Nekrep v Studencih. Že davno pred določeno uro so tukajšnji zagrizeni nemškutarji Schiff er-janci zasedli vse prostore omenjene gostilne. Večina naših zavednih Stu-denčanov ni mogla v lokal, ostati so morali zunaj. — Točno ob določeni uri otvori sklicatelj volilnega shoda., g. Kejžar, zborovanje, a v trenotku, ko izusti pr-
ve slovenske besede, se prične huronsko tuljenje in rjovenje naših heilovcev. Videlo se je, da je vsako nadaljno zborovanje brezuspešno, zato so se slovenski volilci podali v Narodni Dom, kjer je govoril med splošnim navdušenjem kandidat gosp. Ivan Rebek in drugi govorniki.
Politični pregled.
Cesarjevo zdravje.
„Zeit“ prinaša vest iz avtentičnega vira, da so vsa poročila o poslabšanju cesarjevega zdravja neresnična. [Vendar pa nestanovitno * in mokro vreme slabo vpliva na cesarja.
Državni zbor.
■.„Vaterland“ poroča, 'da se na podlagi sedanjih dispozicij sestane novi državni zbor dne 12, julija na kratko, tri tedne trajajoče zasedanje, v katerem se konstituira, sprejme adreso na prestolni govor in izvoli delegacije, Nato se skliče deželne zbore in delegacije, V oktobru se potem zopet sestane drž, zbor.
i i	Na Češkem
se snuje nova/politična stranka. Dne 11. t. m. so imeli na Kraljevih Vinogradih obrtniki in trgovci zborovanje, na katerem so sklenili, ustanoviti samostojno, obrtno stranko, ki se bo pečala edino-le z obrfnimi vprašanji in pa z vprašanji stanovske politike in politike srednjega stanu.
Češki namestnik namerava odstopiti.
Iz Prage se poroča, da Thunovi prijatelji sodijo, da bo češki namestnik odstopil, ker ne upa več, da se mu posreči doseči spravo med Nemci in Cehi na Češkem. Thun ni tako zadovoljen* kajkor je bil, ko je bil prvič češki namestnik. Razmere so drfugačne, kakor so bile pred enajstimi leti, med tem časom je igral on tudi kot ministrski predsednik povsem veliko vlogo.
Spor na nemškem dvoru.
Na nemškem dvoru vlada napetost med prestolonaslednikom in med cesarjem in to vsled razmerja med cesarico in med prestolonaslednikovo ženo, Pre-stolonasledica je imela namreč 60,000.000 mark dote in radi tega je prestolonaslednikov dvor razkošnejši, kakor cesarjev, Prestolonaslednica je tudi bolj naklonjena katoličanom, kakor protestantom in to ji je cesarica, ki je strogo protestantsko-ortodoksna, zelo zamerila, Sprli ste se tudi radi vzgojevalnega načina prestolonaslednikovih otrok, ne da bi se pobotali.
Kakor se iz tega razvidi, se ne prepirajo med sabo samo žene plebejcev, temveč tudi soproge kronanih glav, [Ženske so pač vse jednake, pa naj bo revna ali pa cesarica.
M	Mažarski šovinizem.
Minister grof Andr assy, je na vse orožniške postaje v onih komitatih, kjer stanujejo Rjumunci, poslal cirkular, v katerem se orožništvu naroča* da v prihodnje ne preganja več rumunskega ženstva vsled tega, ker vporafblja za nakit za obleko rumunske narodne barve, ker te barve spadajo že od nekdaj k obleki rumunske žene. Rumunsko časopisje toplo pozdravlja ta razglas.
Vstaja v Albaniji.
Osrednji odbor je poslal svojim pristašem okrožnico, v kateri jih poživlja, da napram hujskanju fanatičnih turških hodž ostanejo hladnokrvni in da o-stanejo mirni. Osrednji odbor upa, da bo v očigled dejstva!, da stoji za njim poldrag milijon odločnih pristašev, svoje postojanke obdržal.
Italijanska vlada je izgnala nekega albanskega agitatorja, ki je v Italiji nabiral prostovoljce za ’ v Albanijo.
Vstaja v Mehiki.
Nasproti vestem,, da vlada v Mehiki mir, poročajo najnovejša poročila* da vstaške Čete vedno sil-nejše prodirajo, ker predsednik Diaz vkljub opetovah nim zatrdilom, da odstopi, kakor hitro zavlada v Mehiki mir, do sedaj Še ni izpolnil svoje obljube. Dvanajst tisoč upornikov koraka proti glavnemu mestu Mehike.
Dne 11. t. m. so zavzeli mesto Juarez in vodja vstašev Madero je imel slavnosten shod, n,aj katerem je proglasil mesto Juarez i za glavno mesto svobodne republike.
Na Kreti
so zopet zmešnjave. Krščansko prebivalstvo v Kaneji je na velikem shodu sklenilo, da bo, Če trebaj, z oro-žjem preprečilo, da se ne izkrcajo mohamedanski sodniki, katere je turška vlada imenovala. Nekateri pa upajo, da bodo velevlasti preprečile, da ne pridejo ti sodniki na Kreto.
Raznoterosti.
Razpisane službe. Pri c. kr. lokalnem komisariatu za agrarne operacije v Gradcu je razpisano mesto asistenta za agrarskega nadzornika. — Pri c. lem okrožnem sodišču v Mariboru je prazno mesto paznice. Prošnje do 20, majnika t. 1. c. kr. okrožnemu sodišču,
Škrlatica. C. kr. štajerska namestnija je glede Škrlatice objavila sledeč razglas: Obstoječa dolžnost
zglasitve se mor,34 strogo izvrševati. Vi slučaju, da se to ne zgodi, se mora z vso strogostjo postopati. Ako točenje bolnika v rodbini ni mogoče, ali če se ga noče dati v bolnišnico, se mora kontumacirati cela hiša in je članom rodbine ne samo prepovedan obisk Sole, temveč tudi vseh drugih jafvnih prostorov, kakor cerkev, gostilen itd. Proti vsem, ki se nodo protivili tem določbam, se bo uradnim potom postopalo, Kontumjac traja najmanje šest tednov, v zelo hudih slučajih tu-di dalje. Ce bolnik umrje, ali' Če se ga prepelje v bolnišnico, traja pri domačih kontumač še osem dni. — Nadzorovanju šol se mora posvetiti večja pozornost. Vsak slučaj Škrlatice se mora takoj pristojni ■ šolski oblasti naznaniti. Šolska .vodstva pa morajo na škrlar tici obolele ali vsaj bolezni sumljive šolarje takoj iz šole odstraniti in jih šele takrat pripustiti k pouku, če prinesejo od zdravnika spričevalo o zadovoljivem zdravstvenem stanju. Pri pojavu Škrlatice se mora u-radni zdravnik takoj odposlati y dotični kraj, da se o stanju bolezni prepriča.
Roblekovi agitatorji. Roblek pošilja na naše shode vse fakine in pobaline, ki jih sploh more najti, da motijo zborovanje naših’ kmetov.. Ko bi prišel včeraj v Griže ali posebno v St. Peter, bi se moral sramovati, da ga, taki ljudje kandidirajo in podpirajo.. Toda tudi svojo dobro stvar imajo taki naistopi. Vsi pošteni savinjski kmetje sedaj vidijo, kje je surovost, zagrizenost in podivjanost. Ce se druži Roblek s takimi ljudmi, Če ga kandidirajo taki poulicnjaki in pobalini, potem savinjski kmet ne more ž njim. Vprašamo Robleka: Ali vas ni sram propale družbe, v katero ste zašli. Ce Vam ta družba še ni zajmorila vsega Čuta za dostojnost, potem morate sami izjaviti: Sram me je te surove druhali, ki sedaj besni in divja za mene po Savinjski dolini. Savinjski kmetje pa se z gnjusom obračajo od stranke, ki ima med svojimi pristaši talce razgrajače. Gospod Roblek, kmet se vendar ne bo družil s pobalini!
Liberalni advokati na razbijalnem delu. Iz Ormoža nam pišejo: V soboto, dne 13. t, m. je imelo politično društvo „Sloga“ v čitalničnih prostorih strogo zaupen shod. Bilo je zbranih kakih’ 40 zaupnikov iz ormoškega okraja in med temi tudi nekaj pristašev S. K. Z. G. dr. Sernec je razlagal v daljšem govoru Plojeve zasluge, katere si je pridobil ob času njegovega delovanja v državnem zboru, zlasti sedaj, ko je postal senatni predsednik. Potem je napadal,jkatoliško-narodnega kandidata dr, Brenčiča, G, Brenčič bo gotovo delal v blagor kmečkega stanu, ne pa v lastne interese. Na shod je mislil priti g. dr, Ploj sam, a se je v zadnjem trenotku premislil, ker je sprevidel, da ga hočejo spraviti ormoški liberalci po vsej sili na limanice, Dr, Sernec in drugi ormoški liberalci se res smešijo s prireditvijo takih „zaupnih“ shodov. Dr. Ploj je vendar na dveh shodih odločno odklonil kandidaturo in kot mož se mora, tega držati. Čemu ga torej toliko pregovarjate In spravljate vjzadrego? Svetujemo Vam, g. dr. Sernec, da Vi kot predsednik „Sloge“ delate resno na to, da se ormoški Slovenci v slogi združimo, ne pa da agitirate v takih .„strogo zaupnih“ shodih proti našemu vrlemu kmečkemu kandidatu g. M. Brenčiču, za katerega bomo šli vsi v boj dne 13, junija in zmaga mora, biti naša. Živela S. K. Z.! Živel naš kandidat g. Miha Brenčič! — Ormoški kmet.
Hmeljarski konzulent. Roblek se iv „Nar, Listu“ hvali, da je pridobil za Savinjsko dolino hmeljarskega konzulenta, A ubogi Roblek Še niti imena svojega konzulenta ne ve. Piše, da je konzulent dr. Olševi. V istini se imenuje ta gospod, katerega imenuje Roblek sedaj kot svojega, konzulenta, dr,; Julij Olschowy, Toda sedaj en kratek pouk za, resnicoljubnega, Robleka,, Dr. Olschowi je profesor na visoki Šoli za poljedelstvo in prideljen poljedelskemu ministrstvu kot „Konsulent für Pflanzenbau“, torej konzulent za rastiinar-stvo, Ker Roblek ve, da je tudi hmelj rastlina, zato pa imenuje dunajskega profesorja za konzulenta hmelja in se koj baha, da ga je pridobil. Toda dr. O. ni to, kar je postal, postal po milosti Robleka, kajti potem bi Še danes ne bil konzulent. Dejstvo pa je, da je dr. Olschowi kakor za druge rastline, 1 tudi za hmelj konzulent pri ministrstvu, in dejstvo je, da je konzulent za savinjsko hmeljarsko okrožje, kakor tildi za druga avstrijska hmeljarska okrožja, Tioda Roblek je pri vsem tem nedolžen, in kakor se vidi, tudi slepo poučen, ker Še niti imena konzulenta, s katerim se neopravičeno baha, ne pozna.
Z imeni na elan! Sedaj ko so sejmi odprti, prihaja „Narodni List“ z novo lažjo, Češ, dr, Kukovec se je trudil za odprtje sejmov, a naši kmečki poslanci so zopet in zopet pri vladi vplivali, da, se sejmi niso odprli. To so baje rekli v namestniji dr, Kukovcu. Toda mi konstatiramo, da v namestniji nihče ne ve, kdo bi kaj takega rekel dr. Kukovcu, ker je namreč cela vest zlagana, Ziato pa dr. Kukovec, z imeni na, dan! Imenujte nam vse gospode, ki so vam rekli omenjeno trditev. Ce ste mož, morate to storiti, kajti sicer bomo Vašo trditev označili, da Vam bodo zatrepetale Vaše oficirske zvezde pod zaokroženo brajdo. — Koliko pa je vredno bahanje dr. Kukovca, da je odprl sejme, se razvidi že iz tega, da je še isti teden izdajal letake proti našim kandidatom ter trdil, da so sejmi zaprtij ko so bili v istini že sejmi odprti. V orientacijo Še povemo, da so vsi naši kmečki poslanci že dne 8. marca stavili v državnem zboru interpelacijo zaradi odprtja sejmov, torej ob času, ko še Kukovec in Roblek niti vedela nista, da je v Avstriji kuga in da so sejmi zaprti.
Glavna posojilnica — in dr, Kukovec, Dr. Kukovec kot načelnik Zadružne zveze v Celju ima mno-
go potov v Ljubljano, da vsaj nekaj reši od znanih
300,000	K, Ta ljudski prijatelj si seveda da vsako pot pošteno plačati; kako znajo'gospodje pri celjski Zja-družni zvezi skrbeti za svoje žepe, sledi že iz tega, da si je exrkmet revizor Benjamin Kunej dal za enodnevno revizijo Glavne posojilnice izplačati čez 200 K!. To so dragi ljudski reševatelji! — Ce jim ljubo, jim moremo še postreči, da jim zavežemo jezike.
Bratstvo in jednakost! M. Monis, novi francoski ministrski predsednik, noče, !da vlada „tavec bon-te,“ Kot dokaz podajemo vzgled iz prakse, Mestno zastopstvo v Amiensu se je odločilo, da podeli 1500 fr. podpore siromašni Šolski deci, in to deci iz državnih kakor tudi iz katoliških Šol. Prefekt to odbija, a Monis potrjuje. Načelnik (župajn) je na nekem sestanku proti temu protestiral, Tekoč: - *Letos bode potrebna deca v svobodnih šolah brez vsake podpore, do katere ima pravico. Protestiram brez vsake ogorčenosti, toda z bolestjo v srcu. Naši someščani lahko uvidijo, katera stranka je navdahnjena s plemenitim čustvom enakosti in bratstva, Ta borba proti otrokom radi verskega prepričanja njihovih starišev je nekako čuden način vladanja „javec Konte“, menda je taka metoda vladanja jedina lastnost ministra Monis in drugih'.
Prememba posesti. Grad Haušampacher v Hočah pri Mariboru je kupil Dunajčan Ludovik plem. Pacher.
Zmaga na Dobrni. Ravnokar smo dobili naslednje brzojavno poročilo: Pri občinskih volitvah na Dobrni je včeraj, dne 14. t. m. v III. razredu zmagala Slov, kmečka zveza z veliko večino. Danes, dne 15. t. m, volita II. in I. razred, V II, je za S. K, Z. velika, večina zasigurana. Bog živi zavedne in možate volilce, Bog živi slovensko Dobrno.
Štajersko.
Mariborski volilci, pozor! Zadnji Čas je, da
Še vpogledate v volilni imenik. Reklamacijska doba poteče že z dne 17, t, m. Ne zamudite dragocenega Časa!
Maribor. Pisarna volilnega odbora združenih slovenlskih strank v Mariboru se nahaja ; v pisarni Dramatičnega društva v Narodnem domu in je odprta vsak dan od 1—3 popoldne in od 6—8 zvečer. Volilni imenik je razpoložen tako v, odborovi pisarni, kakor tudi v uredništvu „Straže.“ Vsak ga naj pregleda, ali je vpisan. Zadnji rok za reklamacije je dne
17.	majnika. Torej pozor!
Rogaška Slatina voli, kakor znano, v celjski mestni skupini. Vseh volilcev je vpisanih 123, izmed teh je skoro polovica, to je 60, neopravičenih. Slovenska stranka je hotela dne 13. maja vložiti reklamacije, a nemško naduti županski uradi jih ni hotel vspre-jeti, ker so bile pisane seve v slovenskem jeziku, češ, „unsere Amtssprache ist deutsch“, Slovenci so se tar koj brzojavno pritožili na c. kr. okr. glavarstvo v Ptuju. In to je z ekspresnim pismom odgovorilo: WÜ-ber Ihre telegrafische Beschwerde wurde ;die Gemeindevorstehung Rohitscli-Sauerbrunn belehrt, daß sie verpflichtet ist, auch slowenische Reklamationen anzunehmen-.“ Zdraviliška sezona se ravno danes začne in je to izredna impertinenca, da se kažejo Sla-tinčani tako velike Nemce. Hrvatje in Slovenci se naj takim ljudem daleč izognejo, posebno raznim „Locen-dorferjem!“
Celje. V sredo dne 10. t. m, je bil pred celjskim sodiščem obsojen znan celjski Becliine zaradi napada na odgovornega urednika „[Südsteirische Volksstimme“, Watzlaweka, na šest dni zapora, oziroma 60 kron globe.
Celje. Roparski napad. Iz Celja se poroča: 8. t, m. zvečer je Šel gostač Ivan Omerzu jpo cesti proti Sromljam 'domov. Med potom se mu je pridružil posestnikov sin Rok Knez iz Pleterja. Ko sta prišla do neke gostilne, je prosil Knez Omerzo, naj plača vino. Sla sta v gostilno in izpila tam en liter vina. Omerzu je plačal z bankofvcem za 20 K in odšel, Knez pa za njim. Ko sta prišla v bližino gozda, je Knez na-gloma zasadil svoj nož Omerzu v zatilnik in mu je hotel oropati denar in uro. Nai kričanje napadenca so prihiteli ljudje in pregnali zločinca, katerega so pa orožniki Še tisto noč prijeli.
Volilni boj.
Kandidati hrvatske stranke prava.
Hrvatska stranka prava, je proglasila v Dalmaciji slekeče kandidate:
1.	Rab, Pag, Zader, Biograd: Don Ivo Prodan;
2.	Šibenik, Tiesno, Skradin: dr. Ante Dulibič.
3.	Drniš, Trogir, Promina: dr. Ivo Krstelj.
4.	Sinj, Vrlika: dr. Ante Sesardič.
5.	'Hvar, Vis, Brač, Starigrad: dr. Niko Marinkovič.
6.	Vrgorac, Makarska, Neretva: dr. Mate Drin-
kovič.
Ostale kandidate stranka prava še le bode proglasila.
Koroško.
Ruda. Ljudsko štetje«. Ruška občina Šteje po zadnjem štetju 1534 oseb, 752 moškega in 782 ženskega spola; 1330 ljuuTse poslužuje slovenskega in 204
nemškega i občevalnega jezika. Deta 1900 je občina štela 1693 prebivalcev, sedaj tedaj za .150 osebj manj; slovenski .občevalni jezik ( je napovedalo tedaj 1368, nemški pa 317 oseb.
Blato. Ljudsko štetje. Po zadnjem ljudskem Štetju Šteje naša občina 1418 prebivalcev, ki tukaj bivajo. Od teh je 686 moških in 732 ženskih. Glede občevalnega jezika se jih je pripozmaflo 1386 k slovenskemu in 32 k nemškemu. Leta 1900 je štela občina Blato 1492 prebivalcev, in sicer 694 moških in 798 ženskih, Slovencev 1449 in Nemcev 43, torej Šteje občina letos za 74 oseb manj, namreč .63 Slovencev in 11 Nemcev, kakor pred 10 leti.
Eazgled po svetu.
Katoliške in svobodomiselne šole. Navadno se v raznih brezverskih listih trobi v svet, da je katoliška cerkev sovražnica vsake izobrazbe in prosvete. Toda dejstva govorijo glasno popolnoma 'drugače. Izšlo je izvestje v šolah v Belgiji od padca; liberalne vlade (leta 1884) do današnjega dne £25 let vlajftanja katoliškega ministrstva). Podajemo nekaj številk iz tega izvestja: Liberalno ministrstvo leta 1884:	'5007
ljudskih Šol, 9481 razredov, 464.368 učencev, 794 srednjih šol, 1373 razredov, 72.769 učencev^, 1946 šol za odrasle, 3101 razredov, 72.769 učencev, skupaj: 7747 šol, 13.965 razredov, 612,181 učencev. Katoliško ministrstvo leta 1909 : 7485 ljudskih šol, 20,193 razredov, 984,924 učencev, 3065 srednjjh Šol, 5002 razreda, 268.803 učencev, 4628 šol za odrasle, 8233 razredov, 233.870 učencev, skupaj: 15,128 šol, 33.428 razredov, 1,437.597 učencev. — Iz teh številk se jasno razvidi, da se je v Belgiji število Šol in učencev podvojilo, a Število, prebivalstva je naraslo samo za eno sedmin-ko. Naši liberalci pa vedno hujskajo in lažejo, kakšni nasprotniki šole da smo mi „klerikalci.“ Te številke jim pokažite, pa bo jim sapo zaprlo.
Gospodarski napredek Slovanov. Poslednja Številka lista .„Handelsmuseum“ prinaša zanimivo Statistiko o gospodarskem napredku o proŠlem letu v Avstriji. Za nas Slovane je ta. Statistika zelo povoljna. Številke, ki so v njej navedene, govore jasno o gospodarskem napredovanju Slovanov v Avstriji, kar dokazuje tudi napredek, kulturni in politični, ,V proŠlem letu je bilo ustanovljenih v Avstriji 64 delniških družb z 142 milijonami kronami kapitala. Poleg tega je bilo ustanovljenih 369 gospodarskih društev z omejenim 'delokrogom in kapitalom 65 milijonov kron. Številna podjetja, ki so že prej obstajala, povečala so kapital za 243 in pol milijona kron. Od omenjenih 64 delniških družb, ki so se osnovale preteklo leto, jih je 22 s kapitalom 48 milijonov kron v slovanskih' rokah, in denar, s katerim so bila ta podjetja osnovafcia, so dala v pretežni večini slovanske banke. Od 9 novoosnovanih bank leta 1910 v Avstriji jih je 6 v slovanskih rokah z osnovnim kapitalom 17 in pol milijona kron,. Izmed 60 ekonomskih društev, ki so povečale lani temeljni kapital za 243 in pol milijona, jih je slovanskih 17 s 70 milijoni kron. Izmed 20 bank, ki so skupaj povečale svoj kapital zja 149,300.000 kron, j,e osem slovanskih zavodov z več nego 57 milijoni kron, Ta veliki gospodarski napredek slovanskega elementa v Avstriji je rezultat 1 smotrenega j gospodarskega 'dela avstrijskih Slovanov in nam nudi zelo lepo perspektivo za bodočnost.
Vodne sile.
Napredek elektrotehnike, zlasti možnost, električni tok z veliko napetostjo preyajjati ‘v daljavo, je 0-brnil pozornost na vodne sile, 1 katerih gravitacijska moč se da pretvoriti v drugo gibanje in v električno moč.
Kakor pri novih iznajdbah sploh, se je tudi tu začelo z velikim eniuziazmom in špekulacija se je polastila vodnih sil. So špekulantje, ki samo od tega živijo, da stikajo okoli za vodnimi silami, delajo površne projekte in gledajo, kako bi te projekte drago prodali. Tludi razne tvrdke, ki iščejo dela ali bi rade prodale svoje stroje, nagovarjajo k vodnim zgradbam, in seveda slikajo v rožnih' barvah dobičkonosnost takih naprav. Izkušnja je pa ugotovila nekaj pravil, po katerih se imajo ravnati graditelji vodnih naprav:
1.	Cim dalje se tok napelje, tem večja je investicija in tem več toka se izgubi; z:^to se morajo te izgube vračunati že pri prvotnem rentabilitetnem računu.
2.	Računati se ne sme moč ob turbini, ampak na mestu uporabe.
3.	Za nakup vodnih pravic (surove sile se naj izda pri napravah z daljnovodi k večjemu 40 do 50 K za konjsko silo.
4.	Dograjena konjska sila na mestu uporabe naj ne stane več kot 1000 K. Ako pridejo stroški za konjsko silo na več. kot 1500 K, je že prekoračena meja rentabilitete vodne naprave in kaže preiti na kalorično moč.
5.	Računati se sme edino le z minimalno silo, kajti le tista sila velja, ki je vedno pod vsemi pogoji na razpolago.
Kandidat združenih slovenskih strank za mesto Maribor je:
Jurij Stern,
posestnik, Maribor.
■ yr Prevzamem vsa dela M’ deköracijske, slikarske in T pleskarske stroke, katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah.
Mihael Dobravc v Goljo
k. Gospodska ulica 5.	^
Izvrstne in v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseas-štedilniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj.
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Zahvala.
Globoko potrtim vsled prerane izgube našega preljubijenega sinčka, oziroma bratca
Tonieka,
aćenca III. razreda 4 razredne ljudske šole na Rečici
nam je bilo v veliko tolažbo tako vsestranko sočntje, ki so nam je izražali naši dobri znanci in prijatelji. Za vse obilne dokaze iskrenega sočusvovanja se vsem prav toplo zahvaljujemo.
Posebno zahvalo pa smo dolžni č. g. župnika Andreja Podhoslnika in gosp. kaplanu Francu Ropu za tolažilne obiske, g. organistu Fioij. Veninšeku za sopomoč pri progrebu, vsem blagim prijateljem ki so lajšali briti e ure našemu rajniku, vsem številnim udeležnikom pogreba, osobita našim sorodnikom, vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je tako lepo izvršil žalni izprevod, sploh vsem, ki so z besedo ali dejanjem tešili našo veliko bolest. Posebna zahvala gre učiteljskemu zboru, ki je pod vodstvom gosp. šolskega vodja Ivana Klemenčiča pripeljal [okoli 300 otrok šolske mladine na dom, da so spremljali k večnemu počitko njihovega sošolca, ter zapeli pri odprtem groba lepe ž&-lostinke, za kar gre laskava zahvala obče priljubljenemu učitelju g. Francu Zemljiču.
Bodi dobrotni Bog vsem obilen plačnik!
V Nizki pri Rečici, dne 10. maja 1911.
Žalujoča rodbina Jeral p. d. Praznik.
Sanatorij „Mirni Dom“
priporečan od zdravnikov, sprejema
bolnike na živcih, 1 11
tndi nevarne slučaje, histerične, bolne na sren, želodcu, pa take ki so samo okrepčanja potrebni. — Cene so zmerne. — Prospekti na zahtevo zastonj. —
^ Dr. Franc Ceh, Gornja Sv. Kungota.
tr Pijte samo „Tolstovrško slatino“
Naroči se v Tolstem vrhu, Guštanj, Koroško.
kim'A. THIERRYA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot varstv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih. pri opeklinah in in izpuščajih itd 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne stekj. 5 K.
...Ju echter Balsam
■us ütr SthutMugri-Jlpolheke du
ATIhmtjf in Pregrada
. Iti mhd-SAiurtrum.
Lekarnarja A. Thierry-a
sam« f ristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagolovfc,šepa učinka pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-rf jih, tvorih, odstranjuje vse tujo snovi > iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi pri starih ranab i t d. S dozi staneta 3 60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PBEGRJEf pri BOGATCIi.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W A. König.
Naznanilo,
s katerim vsem svojim dosedanjim in bodočim veleč, naročnikom naznanjam da sem se z 1. majem 1.1. preselil iz svoje domovine
Vitanje v Maribor,
Reisergasse 26.
Iskreno se zahvaljujoč za dosedanje mi izkazano zaupanje in se n-tjudno priporočam, mi to tudi v bodoče ohraniti.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Sojč,
podobar.
Malo posestvo okoli 7 oralov zemlje, vinograda, lepe njive, gozda, sadonosnik, hiša s slamo krita, hlev, preša v dobrem stana, mlatilnica, oddaljeno od postaje Št. Ilj a Slov. gor. 30. minnt, ležeče blizu državne ceste, se proda radi smrti moje žene za pravo ceno. Janez Hauptman, posestnik v Dobrenju, pošta St Hj v Slov. gor. Ali pa se vpraša pri Martinu AVurieeu, gostilničar v Cirknici.
Trgovski pomočnik
z dežele, jako soliden, zvest in moralično nepokvaijen išče službe mešani trgovini v mestu ali trgu. — Pojasnila daje upravništvo.
Vage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kaldb,
tovarna za vage,
Brno, ZidenicB
slovanska obrt.
Odda se
m
v prijaznem trgu v Savinski dolini dobro idoča trgovina z mešanim
blagom. Nad 60.000 kron letnega prometa. — Kje se je
oglasiti, pove upravništvo „Straže“.
Zopet južni veter vleče
in spremljajo ga za Človeka usodepolni prikazi, kakor: kašelj, hripavost, resni katarji, težka sapa vslejđ vtnetja služnic itd. Zato se dostikrat opaža, da je pomlad malrsikomu nevarna in da se ravno pomladi naseli v človeku kal bolezni. Zato bi se (moralo imeti zmiraj Fayeve pristne s (Jelenske mineralne pastile pri rokah, ki so se pri vseh teh omenjenih boleznih izkazale kot izvrstno sredstvo. Kupi se jih za 1.25 K v vseh trgovinah, kjer se prodajajo zdravila.
Kje se kupi dobro, poceni in fino obuvalo? Edino le v naj večji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Stefanu Strašeku, Kovaška ulica 3.
Velika izbera finih moških Čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Slovenske igralne karte
kakor tudi velikansko izbiro razglednic, ter vseh pisalnih in šolskih potrebščin, za veselice razne dobitke, kače, lampijone, konfete in srečke priporoča narodna trgovina :: V. Weixl, Maribor, Gosposka ulica št. 33.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protina, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majnila do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri npraviteljstvn kopališča.
Za sv. birmo!
Pripravil sem veliko zalogo ur,
verižic ^ druge zlatnine
po posebno nizkih cenah.
Srebrne ure 7 K. Zlate ure 28 K.
Srebrne verižice 2,80 K.
= Za vse pismeno jamstvo. =
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn.
se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in ziatar
panio Bureš MiSiar
Tegethofova cesta št. 39.
v
priporoča svoje marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
v sodčekih in steklenicah.
Draginja!
■Jlililllilill
Vsak Hoče varčevati! Na stotine kron prihraniš če kupuješ vse potrebščine v špecerijski trgovini
Alojz Šumenjak
ki se nahaja samo v Tegetthoffovi ulici št. 57 v lastni hiši v Mariboru.
Postrežba točna in solidna!	Slovenci naše geslo je: SvoiikSVOjim!