1Z7. itlf fin. i ummi ■ i**, i jiiiji 19)7. Llelo. .Slovenski Narod« V*l|a p« ?•*«: za AvstroOgrsko: ce!o leto skupaj naprej . K 28-— po! leta „ n • • - 14*— cetft leta „ . . . 7 — na mcscc H M . • . 2-50 za NemČijo: cclo lcto naprej . . . . K 33"«• za Amertko in vse druge dcžde: cclo icto naprej . . . . K 38.— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka, Upravnl&tro (spodaj, dvorišne Icvo). BaallOT« «lica it. 3, tolefOS iL §9« ImkaJ« vsalt «an ireiar Ufm«U a«Mi« lm priiftlkt. Inserati se računajo po porabljenMi prostora in sicer: 1 mu visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin.t d.aUrat po 7 vin., trikrat po 6 v. Poslano (enak prostor) 16 vin , parte ia z\ ivale (fuiak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijali po dogovoru. Na pismena naroriij bre* istodobne vpaslatv* mro'nine se ne ozira. „đardina !Is!i«?ata t»U!»* il S3. Upravnlltvu naj se poliljajo niroČnine, reklamacije, inserati L t. d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja ▼ L* učlani dostavljen na dom ali če se hoil ponj : cdo (eto naprej . . . . K 2V43 I pol ista .......13-2J | I četrt leta .. . . . J . 6-60 I na mescc ,.....» 2*20 Pot&meuift ifovilka relja 10 vlcariav. Dopisi naj se franUirajo. Rokopisi se ne vnJijo. UredAittro: KniUofi ulica £L 5 (v pritlićju levo.) telaltti 41. 34. Pred kritično debato. (Od našega posebnega poročevalca.) D ii n a J, 3. junija. V torck se prićne v zbornici debata o budgetnem provizoriju. Najprvo bo zbornica izvolila stiri tkzv. velike odseke (sestoječe iz ri čta-nov) in sicer budgetni. finančni, ju-stičnt in vojno-gospodarski ter bo rato snrejela, ako bo poročilo po-slovniškega odseka pravočasno do-tiskano, novi poslovnik, ki je v odseku že odobren. Novi poslovnik skuša doseči znatno zenostav-lienje parlamentarnega razpravlja-nja. Za javnost zanimivo je, da bo odsiej postavljena v parlamentu posebna tribuna, s katere bodo morali govorniki govoriti, da bodo odprav-licni nujni predloži. da bo smela zbornica za vsako debato določiti. Kako do!g:> sme posamezni govornik nsjveč govoriti , da Jugo-slovani s svojo zahtevo nišo namc-ravali prigiasiti svojih nacijonalnili zahtev za vse slučaje, ako meni nem-š!;i list, da so morda Jugoslovani s s\ ojo deklaracijo pričeli le znano priljubljeno igro političnega licitiranja. Poljsko politiko presoja rečeni list kot politiko proste roke. To socibo je težko spraviti v sklad z dejanskim položajem. V stare tirc ncirjško-^oljskega zavezništva poljska politika gotovo ne bo več zašla. V ostalem velja tuđi glede Poliakov: vede-remo! Jugoslovanski poslanci so ostali te dni večinoma na Dunaju. Danes je konečno prisoel tuđi dr. V u k o -t i ć f za katerega je bilo, kakor sem poročal, treba toliko intervencij. Tuđi dr. B a 1 j a k se že nahaja na r>u-naju in oba pos^anca sta podpisala kot Č!ana .Tiigr^^lovanskcga kluba ju-goslovansko deklaracijo. Od prihodnje seje bo pričela poslovati v parlamentu posebna cen-zurna koniisiia. ki bo odločevala, ko-l:ko se sme iz govorov posameznih poslancev priobčevati. Komisiji bo-deta pripadala, kakor se zatrjuje. načelnik liskov. urada v ministr. pred-sedništvu sekc. načelnik Pinschoff in višji častnik vojnega nadzorovaine^a urada. Ta uredltev pornenja precei-šnjo spremembo prvotnih dispozicij, po katerih naj bi bila zbornica vršila cenzuro sama po svojem predsea-ni?tvu. __________ Dunaj, 4. junija. (Kor. u rad.) Uradno se razglasa. VZHODNO BOJISCE. V Karpaiih smo zavrnil! sovraž-ne iz vidne odd^fke. ITALIJANSKO BOJISCE. Vzhod/io of Tforice «c piisku^i sovražniK \eckr:u zopet zavzcti predvčera)^ i?iai na nas izguMicne jakke. Vsi napadi so bili brt/uspešni. Naš plen se ie zvisa! na 11 ča>miKov, 600 mož tn 9 -trojnih pu&k. \p FaM-jem hribu smo dv*triili 130 hal'fanov iz sov raznih pori ci i. V pokrajini pri Jamljah je Nin bojno delovanje bi-stveno žlvahneiSe. Pri \rcti na juž-nem Tirolskom :;H itafijanski hidroplan. Kakor ;vra/.;iik p"i prcjšiijiH isa-vaiih žrlvoval čiove>Kili i:\ilcrj *n ljudske sfle svoji la^TJevnlPi poliiiki. Dognali smo tok'fin l^dnc-nc horbe da je bilo v prv: crti najmani 3S ila'i-lanskih divizij. Proti odseku fronte, širokem 40 kiloaieirov. i? tore} ju-lišala najmanj polovica vse ric.Iii^r.-ske vojske. Izgube, ki »ih je iniel pri teh žrtvah napadalec na mrtvih in ranjenih, presegajo gotovo 161.000 mož. Pole« tega smo odvzeii ?ovr«ž-niku 16.000 vjetih, tako da dobimu, za Italijane ugodno rauinano, skupno izgubo 180.000 mož. Tej izgubi 180 tisoč mož nasproti stofl za sovražoi-ka zasedenje gore Kuk in v razvaline sestreljene vaši Jamlje kot prido-bitev na prostoru, dosti malo za zmagoslavje, katero ie polnflo drago obletnico vojne Italije. Uspeli Je ostal brez vsakega dvoma na na$i strani! JUGOZAPADNO BOJISCE. Nefzprefltenjeno, Sef generabiega štaba. Us mm poranio. Berolin, 4. junija. (Kor. urad.) ZAPADNO BOJISCE. Armadna skupina Dresto-lonaslednika Ruprehta. V Soku pri Wytchaetu je dosege! artiljerijski boj včeraj skrajno silo. Trajat je tia v noč. Blizu obali, ob kanalu La Bassee in na obeh straneb Scarpe se je bojno delovanje povećalo. Ponoći so sledili v moćnih ognjenih valoviti šunki AT*?iežev pri Hfuiluch*j, Leiisu, Monchyju in Che-risyju. Povsod smo jih zarrnili. Ob potoku Souchez dopoldne zaostala gnezda Angiežev smo iz većine oći-stiil. Armadna skupina nemške-g a p r e :> t o 1 o n a s 1 e d n i k a. Zaradnoiii uski in renski polki so izvrgli pri Craonu nasiicn iz- idni pohod, pri katareni je ostalo po ljutih bližinskih boiiža nad 150 Frr,nco-zov in I" f trojnih pušk v rok ah na-skakuiočHi čct. Na zar-s^nsm poooč-j« Kore v naše pozicije zajete «rrsn-cnske jarlis snio proti mečnim proii-itapadom držali. Danes ponoći so vdr!e s^otnijc dOicnjcšIezijsSuh pol-kov v šunku severo - zapadno cC Brpyeia v franco^ke poziciie in vjele nad 100 mož. Tuđi smo v plen ili tu 15 ?trcjnih pušk. Oba izv:dna šunka sta princsl^ dra?ocena poročiia o po-rabi sovražnih sil. V Charapa^nl smo vzhodno od gore PoehJ razbili napad več sovražaih stotmj s protisunkom. VZHODNO BOJISCE. Nobenih posebnih dosedkov. MAKEDONSKO BOJISCE. Nobenih većiih bojnih dogodkov. Boji predstraž zapadno od Var-darja, ob Dojranskem jezeru in v ravnini ob Strumi so potekli za bol-garske čete ugodno. Prvi generalni kvartirni moister v. LudenđorfL Vojna z Italijo. Iz italijanskili poročil: Vojni poročevalec „Corriere della sera" piše iz sedanjih bojih na soski fronti : Mi zadevamo na imponujočo množino moči in trdovratnosti. Boriti se imamo z mogočno defenzivno organizacijo, z žilavo voljo in velikanskim junaštvom. Bitka kaže eneriijo in razljucenost, kakoršne je ni bilo. Sovrazna artiljerija je iskala ital'jansko infanterijo, ne da bi jo bila mogla spoznati in učinkovito zadeti. Med tem pa so sovražna poveljstva pripeljala sveže mase in so hotele zopet polasliti se položaja. Proti večeru smo opazili v sovražni akciji red, jasen vpogled in intenzivnost. Ljuto bombardiranje, zaporni in pripravljalni ogenj je naznanjal, da se bl'žajo noćni protinapadi, ki so bili za sovražnika lahki, ker pozna na-tančno teren. Protinapad je obsegel skoro vso izpostavljeno italijansko crto in je bil zlasti na odsekih pri Kostanjevici in na Fajtjem hribu obu-pen. Ko je bil napad zavrnjen, se je vmil sovražnik z novimi četami in je ponovil sunek z izkoristvijo prera-čunienih ' učinkov in z utruditvijo ita-lijanskih bojevnikov. Ako je bil sovražnik napadon, se je zatekel v skrite jame in okopana zavetja, kamor se je skušalo slediti mu samo s težavo in nevarnostjo. Vsaka pridobftev prostora zahteva juriš, umik. manevriranje, stran ske boje in nov napad, da se prostor zopet doseže in obdrži. Poročevalec omenja posebej boj na dan 25. maja, ko je avstrijska artiljerija dopoldne ob 10. uri zopet pričela bombardirati, na kar je sledil protinapad protinapadu na vsem Krasu z cgromnimi sredstvi in gigantskim naporom. — Buso'ini poroča s fronte, da v dosedanji bitki so italijanski ber-saglieri in infanierijske brigade, ki so jurišali na Kn*su, zašli v naravnost morilni ogenj strojnih pušk. Poldrugt polk je kar izginil v pasti strojnih pušk brez sledu pred očmi tretje in četrte vojne crte. V kamenitih trdnja-vah, izgrajenih v celih sistemih kamenitih trdnjav, se je vršilo borenje do-besedno za vsak centimeter zemlje. Italijanskc izgube so take, da razbu-rijo živce do skrajnosti. Italijanska ar-mada ni krvavela še v nobeni bitki toliko kakor v sedanji na Krasu. V Nemčijo iz Italije došla zanesljiva poročiia istotako potrjujejo, da ofenziva Cadornova je zahtevala že toliko ljudi in materijala, kakor doslej še nikdar v dveh letih vojne. Vsa s fronte došla poročiia izjavijajo, da kraška bitka v dneh od 22. do 25. maja presega vse, kar se je doslej doživelo na italijanski fronti. To je bila naj-groznejša italijanska bitka. Začasen odmor. „Corriere della serau piše, da odmor v soški bitki je samo začasen. Cadorna hoče s sedanjimi operacijami na vsak način končati vojno. Akcijska zmožnost i n inicijativa naše armade. Tz vojnoporočevalskjga stana se je že pred par dnevi poudarjala akcijska zmožnost in inicijativa naših čet ob Soči. Tako ogromne napore ima-jo za seboj šaški bojevniki, tako ogromno divji naval Italijanov, kakr-snega doslej še ni bilo na Goriškem, so odbili, vendar pa more merodaj-no mesto poroćati, da je naša infart-terija vedno dalje pridna v svojem delovanju na vseh frontnih odsekih. To je spričevalo za njeno akcijsko zmožnost in inicijativo, zlasti podpo-veljnikov, ki neprestano opazujejo, zalezujejo in vzemirjajo sovražnika in koma? čakajo trenotka, da bi mogli s silo udariti in nenadno napasti sovražnika. Tuđi pri manjših podjet-jih sodelujejo pešci in letalci, rezko jih izvedejo in pričakovani uspehi nikdar ne izostanejo. »Corriere della sera« poroča, da Je po dvatedenski ofenzivi bil potre- ben odmor. Odmor zahteva prihodnji sunek. za kateri treba izpcpolniti čete, artiljerijo pomakniti naprej in preškrbeti zadosti municije. V malo dncii utcsne navaliti s p 1 o S n i napad na a v s t r i j -sko pozicijo na O r :n a d i, K 1 leži na p o t i v T r s t k o t z a d-n j a znatna o v i r a, Iz Milana poročajo, da so italijanske železnice znova zaprte in da Jetnikn 1917, in 10]6 sta od.šla te dni na fronto. O bojih ob morju. „Italia* piše, da Cadorna vporabi svoje glavne sile proti Grm adi in v nadaljnjem opisu tega bojišČa primerja položaj Trsta s položajem Porfc Arturja pred padcem. List pričakuje pa tuđi še važne vojaške dogodke na onih delih fronte, ki so doslej še mirni. „Ccrriere della sera" piše glede bojev na obmorskem odseku, da avstroogrske čete so bile pripravljene na itaKjanski naval, ker so postavile pri Jamljah silno topništvo, preko lisoč topov na odseku. Nišo se dale varati z izgubo na crti Kuk-Vodice, marveč so ta del fronte kasneje še ojačile. Ob takih razmerah ni moglo biti govora o iznenađenju. Napadli smo silnega, trdovratnega sovražnika, ki je vodil svoje protinapade z nezmanjšano ostrosijo. Boj ni zastal niti za trenotek, sovražnik se po izgubi prve linije ni umaknil na drugo, marveč se je boril tuđi na prostoru med tema crtama. Iz poročil vojnih poročevalcev: Cilj napada vojvode d'Aosta je bila visina Grm a da, 323 m, ki ščiti železnico in cesto v Trsi. Proti Grmadi je bila naperjena zadnja moč tretje italijanske armade, ki je pričela boj, ne glede na lastne izgube. Napadalcem se je posrećilo mestoma doseči lastne najsprednejše crte, ali iz Brestovice došlo ojačenje in napad z bombami s strani naših letalcev sta spravila sovražnika v nered in zadržala. Tekom noči je valoval bližinski boj semintja. Dva v trga na oblaka sta premočila bojevnike. Zjutraj so se pričeli na prostoru Komarje, Flondar in Štivan avstrijski protinapadi in izgube prostora prejšnjega dne so bile poravnane. Prostora komaj za mrt veće. „Karnisch-Jul. Kriegszeitung" piše k italijanski ofenzivi: Pridobitve Italijanov so tako malenkostne in s takimi žrtvami kupljene, da ostane v veljavi stara grenka resnica, da njihove pridobitve zadoščajo baš, da morejo pokopati svoje mrtvece. Vsi rodovi monarhije so se vdeležili obrambe. O razljučenosti borenja si inoremo napraviti sliko, ako pomislimo, da je pešpolk št. 37. na en dan 18 napadov odbil in trikrat juriš a 1. Zahvala domovine gre vsem junakom, ki vztrajajo junaško ob Soči in uničujejo Cadornove nacrte. Rodi naj se mož, ki ovekoveči njihove čine. Junaška dejanja preteklih časov kar izginejo v primeri ž njimi. Neprekosljiva obram-b a. Vsa poročiia soglašajo, da je obramba avstro - ogrskih čet neprekosljiva. Ćeprav so bile pozicije z granatami in skalnimi drobei popol-noma zasute, so vendar vzdržali avstro - ogrski voiaki kljub največji žeji v malih jamah, umetno napravljenih, in ko je prijurišal Italijanski naval, so streijali besno na napadal-ce. Tuđi v bajonetnih bojih so izka-zovali naši vojaki, po italijanskem priznanju, občudovanja vredno hrabrost. Svoje strojne puške so postavili tako, da so mogle začeti delovati na neverjetno natančen način ćelo po najgroz-nejšem bobnajočem ognju. Grozne italijanske izgube. Da morajo biti italijanske izgube ogromne, sledi že iz tega, da so že 23. maja v vsej nagli:i poslali iz zaledja ljudi na bojišče. Vsi italijanski oficirji v zaledju sp dobili ukaz, takoj oditi na zbirališča. S fronte so prihajali dolgi vlaki z ra« nienci v Rim. Lazareti gor. Italije so vsi prenapolnjeni. Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, dne 5. junija 1917. 127. Stcv ITALUANSKO URADNO POROCILO. 3. junija. Vzdolž vse fronte v glavnem artiljerijski boji, posebno živahni na naše pozicije vzhodno Plavi, pri Vodicah in na severnem kraškem odseku. Mali boji izvidnih oddelkov v Vallarsi, na koncu doline Pomebe, sevemo Tolmina in na Krasu, kjer so se naše drzne skupine utrdile na izpostav Ijeni z napadom zavojevarn poziciji. Lepo vre-me je bilo včeraj ngodr?'» za letalsko delovanje. Sovražni letalci. ki so hoteli izvršiti izvide nad našimi Čr-tami v Trentinu. so bili prejrnani po našem obrambnem osrnju in po naših lovskih letalcih. Davi je bi! v zraČ-nem boju nad Gorico sestrelien neki sovrafni aparat, ki ie vzhodno Vr-toibe padel ra tia. Novi vpoklici v Italiji. Rim, 2, Junija. (Kor. urad.) Urad-ni list objavija vpoklic letnika 1S99 vseh treh kategorii za dan 11. junija. Bitka na zapadu. CESAR.IA VILJEMA ZAHVALA ZAPADNI ARMADI. Beroiin, 2. junija. (Kor. urad.) Cesar Viljem je poslal nemškemu ce-sarjevičii in havarskemu kraljeviću fo-le brzojavko: Njegovi cesarski visokosti ce-sarjeviču Nemčiie! Na mojem potovanju na fronto sem mogel govoriti samo z odpo-slanstvi armad. ki so zadnja dva me-seca pod Tvojim vodstvom zlomili veliki prebitni poskus Francozov ot> Aisni in Chumpagni. Nar?,-j im Ti, da posreduješ vsem poveljnikom in če-tam mojo zahvalo in zahvalo domovine, četam, ki so v težkih urah za-stavile vso svojo voljo in vse svoje znanje, kri in življenje in ob katerih volji se je zlomil naval sovražnika. Nemška domovina je ponosna na svoje hrabre sinove in polna zaupa-nja, da bodo novi boji prinesli tuđi nove zmagre. V to pomozi bog. Viljem. Njegovi kraljevi visokosti kraljeviću Bavarskemu! Na bojiščih pri Arrasu so pod Tvojim vodstvom se boreče čete iz vseh nemskih pokrajin v težkih bo-jib zadnjih dveh mesecev na tej točki zlomili vojne namene Anglije. Je-kleno trdna volja, trdno zaupanje v zma#o govori iz oči onih, ki sem jih videl med svojim potovanjem. Isto čustvo navdaja vso armado. Z me-noj se zahvaljuje nemška domovina svojim hrabrim sinovom za njih po-žrtvovalno udanost do naše velike nemške stvari. Spnroci vsem voditeljem in četam to zahvalo združeno z zaupanjem, da borno z bo?jo pomoč-jo tuđi nadalnie boje zmagovito prestali. FRANCOSKO UPADNO POROCILO. 1. j u n i j a p o p o 1 d n e. Cez noč je obstreljevala sovražna artiljerija, proti kateri se je naša borila, prve crte v pokrajini severr.o od mlina. Laffaux, na visoki planoti Kalifor-niji in v gozdu Chevrcjx precej silno. Več nenadnih nemskih napadov zapadno od Cernvja in južno od Lo-ivra se je razbilo v našem ognju. Na-padalni poskus na naše pozicije na gori Helm je • -al napadalce izgube, uspehov pa nišo dosegli. Sovražnik je pustil kakih 20 vjetih v naših ro-kah. Zavzelt smo sovražno posto-janko južno od Chevreuxa ter vjeli več mož. Z ostale fronte ničesar po-ročati. 1. junija zvečer. Severno od mlina Laffaux je dospel cd Nem-cev nenadno izvršen napad je na ne-katerib točVah v naše naisprednje jarke. Našim protinapadom se je posrećilo, vreći sovražnika zopet iz večjega dela pozicij, ki jih je MI za-vzel. Sledil je silen artiljerijski boj v vsej pokrajini. Več napadov na naše pozicije ob visini 304 smo z ognjem zavrnili. Prizadejali smo so-vražniku težke izgube in ni imel so-vrainik drugih uspehov. Na ostali fronti časih prekinjen topovski ogeni. ANGLEŠKO URADNO POROCILO 1. junija popoldne. Zapadno od Cherisvja smo pridobili ne-kaj tal. V blizini Gouzeaucourta praske patrulj, pri Loosu in Ploegstree-tu uspešni pohodi. 1. j u n i j a zvečer. Meseca maja smo vjeli pri raznih podvzetjih 3412 Nemcev, med njimi 68 častni-kov ter vplenili en nemški poljski top in 21 možnarjev za jarke. Zju-traj smo zavrnili sovražni sunek se-vero - zapadno od Boursiesa ob cesti Bapaume - Cambrai. Več naših čet je vdrio v sovražne pozicije južno od Vpresa ter obmetavalo več naših i kritij z ročnirni granatami. čez dan v prostoru jusro - vzhodno od Epe-hyja na obeh bregovih Scarpe in v odseku pri Vpresu tnncgo rrtiljerii-&k£ga delovajOjjL \ Govor fraocoskega mlnfetrskega predsednika. Dne 1. junija je govoril v fran-coski zbornici ministrski predsednik Ribot o stockholniski konlcrenci. Naglašal je, da ideja sestanka v Stockholmu ni vznikla na Franco-skem ter je že zmedla javno mnenje. Ena izmed posledic je, da bi lahko stopila stranka na mesto vlade, toda bodoči mir ne more biti delo katere-koli stranke. Ce se sestanejo da-nes socijalisti, da presojajo vojne ci-lje, imajo jutri katoličani isto pravico. Toda mir more biti le franeoski mir, ki bo moral zbrati upanje vse dežele. Ta mir bo sklepala vlada s sodelovanjem zbornic. Nemogoče pa je. razgovarjati se s sovražniki de-zele. Sedaj mora država zbrati vse svoje sile za konec vojne, le iz zrna-ge more vzrasti mir. Glede sestanka v Stockholmu je rckel, da bo cala vlada izstavljati še nadalje potne liste v Petrograd, kadar bo stockholmska konferenca izginila s pozorišća, da za franeoske potovalce na Rusko ne bo obstojala več nevarnost, da se proti svoji volji v Stockholmu sestanejo z agenti sovražnika, ker ne gre. da se javno mnenje zmede s prezgodnjimi vestmi o miru. Z ozirom na pogodbo z Rusijo, je ministrski predsednik izjavil: Vojna se je pričela z drzno nesramnost-jo. Ali nišo trdili, da obstoja med na-ini in Rusijo napadalna zveza in ne obrambna zveza? To je podlo. Ruska vlada bo v sporazuin!! s franco-sko vlado v kratkem objavila vse dokumente. In da se ne vdaja nikdo nobeni zmoti, izjavljam. da je moj na-men s privoljenjeni Rusije objaviti vse dokumente brez izjeme. Angleški kabinet. Iz Londona se poroća, da se bodo v kratkem izvršile važne izpre-membe v vladi. Mesto živilskega kontrolorja dobi baje član delavske stranke, najbrže George Roberts. Tuđi Addison bo baje v kratkem od-stopil kot municij^ki minister ter bo Churchill prevzel njegovo mesto, dočim prevzame Addison penzijsko ministrstvo. Živllski minister lord Devonport je že demisijoniral. Baje bo odstopil tuđi lord Cowdray, predsednik departementa za zrakoplove, ter priđe kot njegov naslednik v po-štev Churchill, če Addison kot muni-cijski minister ne demisijonira, kot inunicijski minister. Položaj na Ruskem. Rusko uradno poročito. 31. maja. Zapadna in ro-m unska fronta. Ogenj pušk. Ruski armadni svet. Kodanj, 1. juniia. V ruskem giav-uem stanu je zberoval važen arrr.ad-ni svet. Predscdoval je vojni minister Kerenjskij. Ta je poudarjal, da je ruska armada ijuds:-;a armada in ima samo nalogo, braniti Rusiju in rusko svobodo. Razpravljalo se je tuđi o novi ofenzivi. Posamezni ar-*rnadni poveljniki so se izrekli za več-]e ofenzive, vojaški zastopniki pa so ugovarjuli. Vendar izhaja iz listov, da se začne ofenziva, četudi ne v ve-likem slogu. Sklenjsna je bila tuđi reorcr»ni7acija greneralne^a štaba in je za šefa glavnega generalnega štaba imenovan general Goudzerovskij. PovrateU Ker^nJoKega z jugo-zaoadae fronte. Petrograd, Z. junija. (Kor. urad.) Vojni minister Kerenjskij je dospel v KijeV, kjer je bil s prav posebno svečanostjo spr Jet. Razpravljal je razna, javno mnenje zadevajoČa vprašanja, pri čemur je med drugim izjavi!, da je tekrm svojega frontne-ga potovanja mogel ugotoviti, da pobratimstva nikako/ nišo bila sploš-nega značaja, kakor se je trdilo. Kar se tiče utavodajnega zbora, ne bo mogrel biti sklicnn pred novembrom, ker bi se radi volitev prebivalstva nikakor ne mogio odtegniti poljskim delom. Petrograd, 2. junlja. (Kor. urad.) Kerenjskij je brzojavu ministrskemu predseuniku: Poročam provizorični vladi, da sem dospel po spoznanju položaja na jugo - zapadni fronti do pozitivnih sklepov, o katerih hočem porečati po svojem povratku. Položaj v Sebastopolu je jako ugoden, kakor je tuđi tam nastala epizoda dobrohotno uravnana. Kerenjskij priđe dne 3. junija v Petrcgrad. General Aleksejev odposlancem s fronte. Petrograd, 3. jun. (Kor. urad). Agentura: General Aleksejev je imel na odp.oslance s fronte, ki so bili zbrani v glavnem stanu, nagovor, v katerem je omenjal zm? 'anje Čet na fronti in izrazil svoje gioboko obžalovanje o razkrojitvi poldrugega milijona voja-kov za Dosan^eTne čete. Aleksejev je opominjal vojake, naj učinkujojo na svoje tovariše, da bo mogoče naložiti sovražniku mir, kakršnega si želi Ru-siia. Ako bi ?!!iir?Hici izirubili ztupsnje j^$m$> w> bi osuii potem lucm prijatelj? Sovrafaad pa bi orfali io- vražniki. Neki vojak je odgovoril, da novi čas se Že kaže. Vse čete bi bile pripravljene, korakati na ukaz generala. Aleksejev je objel govornika in ga zahvalil, da si je ohranil nadjo-nalnega duha. Velike manifestacije so spremljale generalove besede. Car v Petropavlovskl trdnJavL Zcneva, 2. junija. Agentura Radio poroča iz Petrograda, da je neposredno pričakovati prepeljanja carja Nikolaja v Petropavlovsko trd-njavo. Odgovor raveznlkov Rušili. Lttgano, 2. junija. Zatrjuje se, da so zavezniki že odgovorili ruski provizorični vladi glede mirovnega vprašanja. Wilsonova nota RusiH. Zeneva, 2, junija. 'Temp->* poroča, da je \Vilson že odposlal Rusiji posebno noto. Vsebina te note ostane za sedaj tajna. Koin, 2. junija. Iz \Vashingtona porocajo, da NVilson razločuje strogo med vojno odškodnino in povra-čilom Škode, katero naloži zmagova-lec premaganemu. Amerika ni imela interesa na težkem kaznovanju pre-magane^a, pač pa bo morala najbrže ponižena Nemčija plaćati pustošenja v Belgiji četudi ne v denarju, pač pa s tem, da popravi, kar je bilo opustošeno. Obtožba generala SuhomHnova. Svoječasni ruski vojni minister general Suhomlinov :e po sodbi ruskih krogov kriv ne spehov ruske armade in bo postavljen pred sodi-šče. Preskrbel ni ne municije, ne orožja vzlic nujnim pozivom. Ze oktobra 1915 je general Ivanov sporočil generalu Januškijeviču, da vsled pomanjkanja municije ne more izdatno nadaljevati operacij in da bo moral nehati z boji in se z armado umak-niti, če ne dobi municije za artiljerijo. Z enakimi tožbami sta se oglasila tuđi general Voroncov - Tuškov, višji zapovednik kavkaske armade in general Ruskij, višji zapovednik sever-ne fronti. Armadi je v oktobru 1914 manjkalo 878.00f> pušk in strojnih pušk je v avgustu 1915 manjkalo 12.000. Patron je manjkalo v januar-ju 1915 nad 100 milijenov. To je prc-vzročilo silno stisko na gališki ircn-ti. Vsi ruski neuspehi od Lodza v novembru 1914 do avgusta 1915 so po-sledica pomanjkanja municije. General Januškijevič je pisal Suhomlino-vu: Včeraj so Nemci na naše polke vrgli nad 3000 izstrelkov velikega kalibra in so naše pozicije popolnoma razdrle. mi pa smo mogli izprožiti komaj 100 izstrelkov na sovražnika. .V.ed drugimi pismi. ki jih navaja ob-tožnica. je zanimivo posebno eno. Franeoski poslnnik je na željo gene-ralisima Joffrca vprašal, če je pre-skrbljeno, da bo ruska armada dobivala većno devoli mnnicijc. Suhnmli-nov je dejal. da je vse preskrbljeno, dasi ni bilo res. Suhomlinov trdi, da vsled poman-'kanja sredstev n? preskrbel municije, a obtožnica dopri-naša dokaz, da to ni resnično. — Obtožnica tuđi omenjn, da je Suhomlinov izdal nolkovnikii Mjasojedovu polno podatkov o ruski protišpijona-ži, dasi je vedel, da je Mjasojedov nemški vohun. Agentu duraiske vlade Montschillerjii ie Suhomlinov dal besedilo svojih, bivšemu carju predloženih poročil o obratnbnih sred-stvih Rusije. Tuđi dru^rfrn o^ebarn je izdal razne voja^ke tajnosti. Zena Suho mlinova je obtožetia. da je pomagala svojemu možu pri njegovem početju. Z ostalih boiiSL BOLGARSKO URADNO POROCILO. 2. junija. Makedonska fronta. V loVu Crne na vec točkah tobnajoči ogenj. Na desnim bregu Alčaka Malena so poskusili od artiljerije podprti sovražni oddelki pro-dreti ponoči proti našim sprednjim pestejankam, nas ogenj pa jih je za-držal. Tu smo vjeli vojake 148. fran-coskega pešpolka ter vplenili 14 pušk. 1 brzostrelno puško, 1 metalo bomb, 2 z^boja z ročnimi granatami in drug materijal. Zapadno od Doj-ranskega jezera smo z Iahkoto zavrnili s!aboten angleški napad na naše najsprednje pozicije. Ob čolenji Stru-mi v odseku med Butkovom in jezerom Tahinos živahen artiljerijski boj. Sovražni pehotni oddelek, ob-orožen s strojnimi puška mi, je posku-sil prodreti v smeri na Barakli Džu-majo, naš ogenj pa ga je razpršil. Vjeli smo enega angfe^kega častni-ka. Na ostali fronti siabotno artiljerijsko delovanje. Na ćeli fronti živahno delovanje lotalcev. V loku Crne je prisilil pcrojnik Burchard sovražno letalo. da se je spustilo na tla ter je letalo prdlo za naso ironto. Pri Irači in Galacu slaboten artilierijski egenj. Na5a artiljerija je zbila sovražno letalo, ki je padlo v ustju Do-nasic hm. tla. Ronunsko uradno poročllo. 1. junija. Položaj se na vsej fronti ni izpremenil. Obojestranski ogenj pušk in topov na raznih točkah. Zelo živahno artiljerijsko delovanje v okolici Batinescija. Ciusleje, Netnoloaze, Corbeance, Vamesula In Cotulunga. Ob Donavi na obeh stra-neh ogenj pušk in topov v okolici Pa-tla Granceje. Več ladij je obstrelje-valo Tulčo. Grški krali in Ve!ii:relos. Haag, 2. junija. Dopisnik »Times« v Solunu je imel razgovor z Venizelosom. Ta je rekel. — da ie sporazumljenje med kraljem in med provizorično (Veinzelosovo) vb/U) popolnoma izključeno. Kralj, da je s svojimi zvezami z Nemčijo spravil Grško na rob propada; med kraljem in Venizelosom je tak propad, kakor med Nemčijo in Anglijo. Dogodki na morju. Delo podmorskih čolnov. Berolin, 2. junija. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V Atlantskem oceanu in Kanalu so podmorski čolni uničili 30.500 ton bruto. Novi uspehi podmorskih čolnov v Sredozemskem morju: Zopet smo potopili več parnikov in jadrnic s skupaj 33.700 tonami bruto. Sef admiral. Štaba mornarice. AMERIŠKA VOJNA LADJA POTOPLJENA. K6!n, 2. junija. (Koresp. urad.) ^Kolnische Zeitung« poroča: »Ziiri-cher Post« prinaša po zanesljivih an-gleških vesteh poročilo, da se je ob južni irski obali vsled mine potopila neka ameriška vojna ladja. F!ot!!fa rušllcev podmorskih čolnov. Luganot 2. junija. »Corriere del-la sera« poroča preko Pariza, da grade sedaj v Philadelphiji vclikan-sko flotiljo rušilcev podmorskih čolnov. Čez dva meseca bo pripravljenih 500 malih oboroženih ladij. ki vozijo hitreje, kakor podmorski čolni, za varstvo atlantske obali.. Ameriška vlada je natočila 300 takih ladij, ki so dolge po 40 metrov in imajo motorje po 200 konjskih sli. NadaJj-nih 200 takih rušilcev se bo zgradilo na račun patnjo tov. Socijalistima konferencs v Sfocbholmu. O pripravan za mirovno konfe-renco socijalnih demokratov je toliko poročil, da jih že ni več mogoče iz-birati. Dima je veliko, bomo videli, kaka bo pečenka. Zanimiva je izjava voditcljev nizozemskih socijalnih de-mokratov Troelstroa. Res je, da se mora konferenca jako temeljito baviti z narodnostnim vprašanjem. Socijalisti so v prejšnjih časih narod-nostno vprašanje zanemarjali, sele vojna jim je pokazala.kaj da je. Dalje je rekel: Velike težave nam delajo Nemci. Francozi in Angleži pa tuđi Rusi se nečejo udeležiti konferenc, katerih se tuđi posl. Scheidemann, češ. da je nemška socijalna demokracija pod Scheidemannovlm vodstvom izdala načela mednarodnosti. Kornunike češKJ^i socijallstov. »Bcrliner Tageblatt« poroča iz StocKholma: Nizozemsko - skandinavski komite je prejel od češke cen-tralistične secijalistične stranke ko-munike, ki pravi med drugim: Češke sociialistične stranke na Češkem se pridru^ujejo v splosnem načelom, ki jih je postavilo odposlan-stvo nemSkih socijalistov v Avstriji. češko ljudstvo, katero zastopajo so-cijalistične stranke, želi mir brez aneksij in vojnih odškodnin, ne da bi s tem hotelo oškodovati pravičnih zahtev kckegfa naroda. Češki narod pripoznava težke prelzknšnje, kate-rim so bile nekatere dežele vsled vojne izpostavljene, ter zahteva na podlagi morale in pravice obnovitev Srbije, Romunije in Belgije, ne samo za trenotek, mar več z garancijami za trajno bodočnest. Zahtevajo mir na podiagi, da se narodi kulturno in gospodarsko svobodno razvijajo. Teh zahtev pa ne gre utesniti z ozirom na češko narodno vprašanje. Češki narod ima pravico do popolne avtonomije in svobode ter bo vztra-jal na tej pravici. To svojo pravico pa bo megel doseči češki narod naj-boljše z demokratizacijo Avstrije in popolno reorganizacijo na podlagl splošnega narodnestnega programa. Od stockholmske konference priča-kujemo obnovitev internacijonale, pričakujemo od nje pa tuđi razširje-nje splešno veljavne mirovne ideje. Franeoski socijalisti. Ker se franeoska vlada, kakor je razvidno iz govora ministrskega predsednika, brani dcvolfti franco-skim socijalistom potcvanje v Stock-nclm, bo izgubila podporo socijali-stov ter je obstoi kabineta ogrožen. »Matin« prioaša interviv s socijali^ ' stičnim poslancem Bretrnom, ki pravi, da je potovanje v Stockholm nuj-no potrebno, da se doseže časten mir ali pa izsili direktno zavrnitev. Taka zavrnitev bi prisilila rusko vojsko k ofenzivi. Angleški socijalisti. Angleški delavciso skle-nili, da pošljejo v Petrograd odpo-slanstvo ter so izrekli željo, da naj se odposlanci med potjo razgovore z Brantingom. katerega ententi prijazno stališče je znano, glede vojnih in mirovnih pogojev. O kakem skle-pu, da se angleika delavska stranka udeleži stockholmske konference, ne more biti govora, ker velika većina želi, da se vojna energično nadaljuje. Kot odposlanci so odšli v Petrograd: George Roberts, Purdv in Čarter. Tuđi manjšina je odposlala svoje za-stopnike.________________________ Cesar in cesarka pri soški armadi. NepGzabni so nam vsem spomeni, ko sta bivala cesar Karei in cesa-rica Žita v naši sredi. Bili so to praznični dnevi za prebivalstvo za pre-svitlo vladarsko dvoiico pa dnevi polni napornega dela. Potovanje ce-sarja in cesarice je bilo, kakor smo že včeraj omenili, posvečeno člove-koljubju in zaslugi. Kakor čujemc, se je izrekla cesar ica napram svojemu spremstvu. da upa v kratkem zopet posetiti naše kraje, ki so ji izr^dno ugajali in da upa. da bo takrat že prostora odkri-temu in glasnemu veselju. To upanje in to željo delimo gotovo s premi-lostno cesarico vsi in po vsem, kar je doživela presvitla vladarska dvojica v naši sredi, gotovo ne more dvomiti. da bo slovenski narod, da bodo Jugorfovani svojega vladarja sprejeli v svoji sredi z vso ljubezr.ijo in po svojih močeh tuđi s sijajem. Pri zadnjem posetu so spremili poleg že omenjenih cesarja in cesarico še zunanji minister grof Czer-n i n in šef generalnega štaba general pehote v. A r z. Odlikovan) povelftiikt. Med bojevniki *o*ke arr»iad^ Je cesar povodom svojega bivanja na Krasu in drugod odlikoval fzm. W u r m a in generala infanterije K r a 1 i č k a z velikim križem Leo-poldovega reda, fml. Scharitzer-j a z redom Zelezne krone I. razreda, polkovnika Janečko s komander-skim križem Leopoldovega reda, kontreadmirala barona Koudel-k o z redom 2elezne krone II. razreda, polkovnika Nadhernega in podpolkovnika P a n o s a z viteškim križeem Leopoldovega reda, vse z vojno dekoracijo in meci ter trŽaške-ga namestnika barona Fries - Skene-ja z vojaško zaslužno medaljo na traku vojaškega zaslužnega križea. Cesarica generalnemu polkovniku pl. Boroeviću. Kakor že znano, se je bila cesarica v Ljubljani odločila, da obišče tuđi nekaj bolnišnic bližje fronte ter je sporočila to svojo željo generalnemu polkovniku pl. Boroeviću s to-le brzojavko: Slavni vodja, ki je junaško se boreče čete v številnih bitkah peljal k zmagu bo storil. o tem sem prepričana, vse, da po možnosti ublaži trpljenje v boju za prestol in domovino ranjenih vojakov, V Vašem spremstvu, ljubi generalni polkovnik pl. Boroević, hočem jutri obiskati nekaj krajev, kjer vrši zdravniška umetnost svoje najboljše, da vrne ranjenim vojakom zdravje, ali jim vsaj lajša njih stanje. Prepričana, da bom videla tam samo lepo, se zahvaljujem že danes v deželnomaterni skrbi Vam in vsem, ki delujejo v sanitetni službi, za Vaš trud za blagor naših ljubih. zvestih ranjencev. Generalni polkovnik pl. Boroević cesarici. Ko je dospelo Njeno Veličanstvo v obmocje njegove armade, je poslal generalni polkovnik pl. Boroević cesarici to - le brzojavko: Vaše Veličanstvo nameravate obiskati kraje, kjer pričakujejo juna-ki soške armade svoje ozdravljenje, da zopet stopijo v boj za najvišji pre-stol in domovino v fronto. V imenu mnogo stotisočev, ki jih je milost Njegovega Veličanstva poverila mojemu vodstvu, prosim Vaše Veličanstvo najvdaftejše, da smem položiti pred prestol Vašega Veličanstva na-šo iz dna srca prihajajočo zahvalo za deželnoniaterinsko skrb, katero ste Veličanstvo izkazali našim tova-rišem. Božji najbogatejši blagoslov spremlja Vaše Veličanstvo pri tem delu vzgledne usmiljenosti. Generalni polkov. pl. Boroević. Kdor ima denar in ne podpiše vojnega posojila, stori veliko krivico. pl. Bdhm-Ermolli, geaeials^i pplkavaik* 127. štev. .SLOVENSKI NAROD", dne 5 junija 1917. Stran 3. Nolranjepofitični položaj. = Po.edelsi b^ ki je do inkl. 1. junija t. I. subskribiralo 253 strank K 7,404 S00- VI. 5V:1, avstr. vojnega poso-ila. Med drugimi so nadalje subsknbirali sledeći zavoli in gg.: Posojilnica v Cerknici K 10.000. Franjo Žagar, Markovec K 10,000. Kolinska tova ma v Pragri za svojo tu-kajšnjo podružnico K 30.000. Hranil-mca iii po5oji!mc4i, Moravčc K 10.000. Jos. Globočnik, Železniki K 10.000. Občinska hranilnica, Krško 125.000. Matevž Kokalj, Mlaka pri okrajni hra-nilnici v Škofji Loki K 5000. Posojil-nica v Radovljici za svoje stranke na-dal-niK5000. tlranilnica in posojilnica, Št. Jernej, nadaljnili K 60 0. Franc Tschinkel, Kočevje K 6Ck)0. Mestna hranilnica v Kamniku za okrajno bol-nižko blagajno, tam K 3uOO. Slovensko trerovsko društvo wM.ikur-, Ljub-l:.ina :\ 10Pi0. Franc Cerar, Stob pri Domžalah K 2CC0. Dr. Gabriiel Ho-čevar, vojna pošta 287 K 1000 Župna cerkev sv. Trojice, Katinara 1200. Josip Rudež, Št. Jernej, grad „ToLsti vrh* K 1000. Mestna iiranilnica v Kamniku za: Nežo Grmek, Kamnik K 500. Marijo Miheiin, Kamnik K 500. Teodor Zbnzaj, Ljubljana K 200. Josip Na-ber^oj Gradac K 100. Z oziroin na okolnost, da konca subsknpcijski rok dne 8. junija t. 1., se p. t. interesenti opozarjajo, da pošljejo čimpreje svoje pri^lasnice na centralo v Ljubi ano ali nje.iim podružnicam v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici ^t. č. Ljubljana) in Celju. — Graško „Tagespošto11 je hudo razdražlla načelna izjava slovenske ljudske stanke glede tujerodnega uradništva na Slovenskem. Natrcla je vse znane plitvosti, kar jih ima za to stvar v zalogi. Slovenski poslanci bodo že dobili priliko, da ji z navedbo konkretnih dejstev primerno posvetijo. V obče so pa „Tagespoština41 izvajanja le dvokaz, da ta stari list ne razume novela časa in ne uvideva, da spada k resnični ravnopravnosti narodov tuđi to, da nehajo biti narodi podvrženi tujerodnemu uradriištvu. — Zah/ata. Gospod ^eneralštabni zdravnik dr. Edmund Geduldiger nas prosi, naj vsem onim mnogote-rim, ki so povodom žalne vesti o ne-nadni smrti njegovega sina, v zračnem boju z Italijani preminulega q. po-morskega kadeta Pavla Geduldigerja, izpričali sočustvovanje, tem potom sporočimo njegovo srčno zahvalo. — Črnovojne osrost tve kme tovalce ". Ker se vsakega kmetovalca ne more oprostiti, opozarja osrednja vlada na to, da naj oblasti vplivajo v prilog temu, da bodo oni kmetje, ki se jih oprosti črnovojne službe, po svoji možnosti pomagali tuđi pri oi> delovanju posestev svojih uvojačenih sosedov. Kdor prosi kot kmetovalec za oprostitev in obdeluje poleg last-nega sveta tuđi svet drugih, ki so vojaki, naj to v svoji prošnji posebej orneni (seveda z imenom dotičnih sosedov in koliko pomaga), ker se bo ministrstvo na take prošnje posebno oziralo. — Zaplemba imetja Miiie Voš-njaka. Graško deželno kot kazensko sodišče je dovolilo zaplembo premič-nega in nepremičnega v Avstriji se nahajajočega premoženja Mihe Voš-njaka, rojenega 1837., pristojnega v Šoštanj, okraj Slovenji gradec, vpok. nadzornika južne železnice, ki se na-haja sedaj v Ženevi, Pension Dupuis, Glacis de Rive 21. Miha Vošnjak je obdolžen zločina veleizdaje, zločina proti vojni sili države in pripomoći k vojaškim zločinom. — Plin, voda in «1 ktrika. Vsled naše v včerajšnji številki pod tem za-glavjem priobčene notice, prejeli smo sledeči dopis. Napad na vodstvo pli-narne ni le povsem neopravičen, tem-več naravnost brezvesten. Dve leti smo se borili kakor vse druge, tako tuđi ljubljanska plinarna vsiea pomanjkanja premoga z največjimi te-žavami in trditev, da bi si ga bila lahko pravočasno preskrbela, je vse-skozi laž njiva. Vodstvo plinarne in mesini magistrat sta storila vse mo-goče korake, predsednik plinarne je ope ovano osebno interveniral v de-lavskem ministrstvu, pri centralnera transportnem vodstvu, pri raznih pre-mogokopnih podjetjih itd. in le tej energični akciji in v zadnjih mesecih tuđi pomoči južne železnice je zahvaliti, da je plinarna vztrajala do konca majnika. V adnjih tednih pa je pač v prvi vrsti zaradi težavnega položaja v premogokopih in vsled popolne ustavitve civilnega železniškega prometa vsem urgencam in vzlic krepke podpore lokalnih vojaških faktorjev dobava češkega prernoga, kakoršnega rabi plinarna najmanj 75 %i popolnoma vsahnila, tako da je bila plinarna primorana obrat ustaviti. Vztrajala je itak veliko mesecev dalje, nego marsikatere druge plinarne. Vrhu tega so se seveda storili vsi koraki, da se obrat Čim hitreje zopet obnovi. In sedaj priđe anonimen „modrijan* in se rtrzne be-gati javnost 2 neresnico in suvati javno v lice faktorjem, ki se neumorno trudijo, da pomagajo mestu iz naj-hujš h zadreg. V isto kategorijo hu-dobnosti in popolne strokovne igno-rance spada tuđi napad na mestno elektrarno in abotna trditev, da bi se s skrčenjem obrata električne železnice zamoglo pomagati neštetlm rod-binam in obrtnikom. S skrčenjem obrata električne želc7nice se pa magistrat že itak peča. A pn tem se ne srne prezreti, da velja tu za obe s.ranke veljavna — pogodba. V tem pogledu se bo stvar temeljito pojasnila v prihodnji seji obćm^vega sve.a. Cenjeno časopisje pa naj blagovoli zapreti svoje predale takemu očitno huJobnemu beganju občinstva, ter imeti vedno pred ocrni, da so listi, ki s svo-jir.i kričanjem najbolj silijo v javnost, o dotični stvari navadno najmanj podučeni. — Župan: dr. Ivan Tav-čar. Predsednik likvidacijskega odbora plinarne dr. Karol Triller. — Organizacija privatnih urad-nikov. V neaojo aopoidne so se zbrali v Mrakovi gostilni »Pri starem Rimljanu* privatni uradniki. da ustanove svojo organizacijo. Zboro-vanje je otvoril s pozdravom vseh udeležencav gosp. H i t e r, ki j.2 po-zdravil tuđi došlesa c. kr. nadupra-vitelja gosp. L i 11 e g a ter orisal v glavnih potezah namen snujoče se organizacije, ki je prepotrebna. da zbere pod svojim okriljem \ se privatno uradnistvo, da mu da iščito in da mu zlasti ob koncu vojne krepko pomaga. Namen organizacije bo, zbrati podatke o privatnih uradnikih, iz vojne domov se vračajočim tova-rišem pomagati pri vstcpn v rtare službe, ščititi one, ki so že na tav-ljem\ da svojih služb ne izgube, skr-beti. da privatni uradriki ne hodo tr-peli vsled navala invalidov, ki bodo skušali izpodrivati ostalo privatno uradrištvo. Treba bo intenzivnega posredovalnega dela. Glede oblike organizacije se je naročito priprav-Ijalnemu odboru, da irdela pravila, ki omogočajo pristop že obstoječim orgranizacijam. katere nai se ožive in kjer bi ne bila moffoiV "stano"iti za posamezno strokovno skupino samostojne organizacije, naj se v okviru snu toče se orgnrizaciie ustanovi posebna strokovna skupina za razne panoge ter na ta način poskrbi za celotno organizacijo. Izvoljen je bil nato pripravljalni odbor po po-sameznih skupinah. — Umri je v Ljubljani c. in kr. generalmajor g. Lovro pl. R i e d 1. star 76 let. — Pop'sovanje rivine. Uradno odrejeno popisovanje konj, goveje živine, prašicev, ovac in koz se je v Ljubljani vršilo dne 31. maja in 1. junija t. 1. Pri reviziji tega popisa pa se je dognalo, da je več posestnikov živine priglasitev kratkomalo opustilo. Zlasti lastniki konj menda žive v mne-nji, da jim ni treba naznaniti jih, ker so jih že predstavili naborni komisiji za konje. Tuđi jagneta, katera goje v rodbinah z otroci samo zabavo le-teh, je treba priglasiti. Vsi ti zamudniki se opozarjajo, da sigurno naznanijo svojo živino na mestnem magistratu in sicer v mestnem popisovalnem uradu v Galetovi hiši v pritličju na desno in sicer najkasneje do jutri o^oldne. Kdor bi se pozivu ne odzval, bo oštro kaznovan. — G!a?bena Matica.« Koncert operne pevke gospe Maje p 1 e m. Strozzijeve se definitivno preloži na jesenski čas. Sedanje težKo-če potovanja so nepremostljive. Tuđi čas in nastala vročina ništa ugodna za koncerte. Penar za prodane vstopnlce se vrača v trafiki v Pre-šernovi ulici 54. — Društvu „Jubilejska samo-pomoć" je treba poslati za 51. smrtni slučaj (Anton Stres). Oni člani, ki so prejeli položnice za prejšnje zaostanke, pa jih še nišo izrabili, naj ob odpo-šiljatvi prištejejo tuđi 51. smrtni slučaj; ostali prejmo položnice. — Hinka Smrekarja serija 6. razglednic je pravkar izšla. Naroča se pri „Umetniški propagandi* v Ljubljani, Sodna ulica 5. — Kakor že prejšnje v založbi „Umetniške propagande" izšle serije, bo gotovo tuđi ta našla obilo prijateljev. Umetniška propaganda je razstavtla v svojem izlož-benem oknu na ogled tuđi najnovejše risbe istega avtorja. — „Kmečka banka1' goriška ima v nedeljo, dne 17. junija t. 1. svoj redni občni zbor v Ljubljani, Dunaj-ska cesta št. 38, I. nadstropje. — Goriška c. kr. okrožna sod-nija, sedaj v Ljubljani, sprejme takoj provizorično pisarniško moč. Zahteva se znanje stroiepisja, nemškega, slo-venskega in če rnožn.q( vsaj deloma italijanskega jezika. 1 .»^aviti se je v sobi št. 110, v poslopju deželne sod-nijc. — lOvinarski ntklja;ti nove' priđe] o iz prometa. Po naredbi finanč-nega ministrstva se vzamejo lOvinarski nikljasti novci z 31. decembrom t. 1. u postavne^a prometa. Sprejemalc pa jih bodo c. kr. blagajne in uradi do 30. aprila 1918. Z ekraz tno patrono se je igral vćeraj dopoldne v rcalki v IV. razredu dijak Poljanec ter mu je patrona od-trgala prste na roki in raztrgala trebuh ter prebila žilo odvodnico, da je v nekaj trenutkih umri. To je v kratkem čašu že četrti slučaj na realki, da se je zgodila vsled igranja s patrono nesreća. Umri je v Pliberku na Koro-škem gospod notar Anton Sveti na, v starosti 68 let. Naše srćno sožalje! Joe Decbs v detektivskem filmu v štirih delih »Rumen! ulster«, ki se predvaja od danes do četrtka v Kino Idealu. Režiser drame je Rudolf Mei-nert. Ob ugodnem vremenu igra pri predstavi ob 9. uri na vrtu or-kester. — Prodaja kruha na praznik 7. junija. Na praznik Sv. Rešnjega Te lesa. to je 7. junija, bodo prodaja!-ne kruha z a p r t e. Za praznik naj si torej nakupi kruh vsak že v sredo 6. junija. -T Ofiiiilitev enega brezmesnega ducva. C. kr. deželna vlada za Kranjsko je dovolila na podlagi ministrske naredbe z dne 3. sušca 1917 št. 89 drž. zak.. da sta v tednu le dva brez-mesna dneva (torek in petek) ter da se sme ob torkih prodajati in uživati ovčje meso. -L- Oddaja Jaje na rumene izkaz-nice po znižani ceni. Mestna aprovi-zacija ljubljanska bo v sredo dne 6. junija oddajala v cerkvi Sv. Jožefa jajca na rumene izkaznice. Določa se nasiednji red: Izkaznice skupine B dobe jajca s št. od 481 do 600 od 8. do 9. dopoldne, izkaznice $ št. 601 do 7r0 od 9 do 10., izkaznice s Št. 701 do 800 od 10. do 11. ure; popol-d^edobe jajca rumene izkaznice skupine s št. S01 do 900 od 2. do 3. ure, izkaznice s št. 901 do 1000 od 3. do 4. ure. izkaznice s št. ino; do konca od 4. do pol 5. ure. Nadalje še dobe jajca rumene izkaznice skupine C od pol 5. do 6. št. 1 do 100. Jajca se od-dajajo po 5 vinarjev kos in odpade na vsako stranko po 10 kosov. Vsa-ka stranka mora prinesti noleg rumene izkaznice s seboj tuđi rodbin-sko karto. Pripraviti je drobiž. Raz-pored za GStaie številke rumenih iz-kaznic skupine C se še objavi. -f Oddaia mesa na rudeče izkaznice po znižani ceni. V sredo. dne 6. junija popoldne bo mestna apro-vizaeija oddajala v cerkvi sv. Jožefa za stare udcležnike vojne prehrane, ki imajo rudeče izkaznice, goveje meso po znižanih cenah in sicer 1 kg a 2 K. Določa se nasiednji red: Od Z. do 3. ure pridejo na vrsto rudeče izkaznice s št. 1 da 250, od 3. do 4. ure St. 251 do 500, od 4. do 5. ure št. ,"01 do 750, od 5. do 6. ure št. 751 do ]00O in od 6. ure naprej št. 1001 na-prej. Razven rudeče izkaznice ima vsakdo prinesti s seboj tuđi nakaz-nico za meso. * Itaitlanski kraH v sanatoriju. „Berner Tagblatt" poroča iz Milana: Italijanski kralj se nahaja sedaj v ne-kem privatnem sanatoriju, kamor je šel na nasvet svojega telesnega zdrav-nika, ker močno trpi na živcih. * Povodenj v Italiji. V Lombardiji in Benečiji je divjala te dni strašna povodenj, Ki je napravila ogromno škodo. Samo v obsegu milanskega rnesta je škode nad 10 milijonov lir. * Zračna pošta Ržm-London. Preko Lugana poročajo, da projekt zračne pošte med Londonom in Rimom se vresničuje. Prvi polet se je že izvršil. Aeroplan, ki se ie dvignil v Londonu s sestimi osebami. je do-spel v Rim. Polet je šel čez Pariz, Turin in Ptzo in se j^ dovršil v Štirih etapah. Izdajatelj In odgovorni urednik; Valeofia Kopitar. Lasiolna in tlsk »Narodne tiskarnec Bolečine v mlšicah odpraviti je za živahno se pretakajočo kri lahka naloga. Ce pa te bolečine izvirajo iz prehlajenja, je le malo krvi v teh delih telesa. Temu odpomoremo z vdr-gavanjem s Fellerjevim dobrodejnim bolečine hladečim rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko Elsafluid. Pri-jeten občutek imamo, kjer nas je prej bolelo. Nad 100.000 zahvalnih pišem. 12 steklenic franko za 7 K 32 vinarjev posije lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 238, Hrvatsko, (vb) Trgovski ponoliik prost volaUfao, spMOTlfsk« stre ko, lito tlail^. 1794 Ponudbe pod J*r*mt vjmiUm*/ 1TMM a§ upnivniivo »Stov, Nmocte«. Stran 4. .SLOVENSKI NARUU-, dne 5 junija 1917. 127. stev. licenca iz dobre hlie, spr*|me tak«] Jernej KuSlan, trgovec ________v Kranju. 1715 Jiužbo pisarlo ±e!i dofcltt ailad moi, prost TOfsi&n«, ▼eić sloveaićlna, naaUćiae in ltsiifui- ičlne v QOTora ia pisavt. 1793 Ponudbe pod „Fliu I793M na upravništvo »SJovenskega Naroda«. == Proda se ===== blizu mesta. isis NasTov pove uprav. »Slov. Naroda«. cikorijo, milo za pranje, slivovko in tropinovec Naročila za cikorijo in milo izvršuje tuđi od 5 kg dalje po post. povzetju tvrdka A. KiiSlan Ljubljana, Karlovsfca cesta St 15. ZM za dražene ii n\\ww iftče za takojšnji nas top rt noti straiilKov. Zglasiti se je? pisara! Eolodvor-ska ulica 28, od 11 —12 nra dop. ali od 5-6 aro pcpsSiaa. 1820 Plača po dogovoru. Tužnim srcem naznanjam, da je Vsemogočni nenadoma poklical našega edinega sina in brata difak VI. r. realka v 15. letu svoje starosti k sebi. Pogreb nepozabnega se vrši v sredo 6. t. m. ob 6. uri \z hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 29. 1825 Franc in Marija Poljanec, starši. — Zofija Poljaacc, sestra. i Potrtim srcem naznanjamo v lastnem in v imenu vseh sorođrlkov I tužno vest, da je naš ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma oče, brat, | stric in svak, gospod Anton Svetina c kr. notar danes, dne 31. majnika 1917, ob 10 uri zvečer, po dolci, mučni bolezni, I previđen s svetfmi zakramenti za umirajoie, v 68- letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspa!. Zemeljski ostanki dragoga pokojnika se bodo dne 3 junita ob 4. uri ropoldne v hiši žalosti blagoslovili in potem prepeiiali na Vransko I pr; Celju ter se na tamoSnjem pokopaliSCu v rodbinski rakvi položili k zadnjemu po'itku Svete ma§e zaduSnice se bodo brale v Pliberku in na Vranskem. PLIBERK — VRANSKO, dne 31. majnika 1917. Leopoldina •▼•Una, soproga — Aston Srettaa, abs. pravnik, enol. prost. — Fraae Svetiaa, međic'nec, ti. c. kr. san. coročnik. sinova. — Ida, Piia in Polđl Svettna, hčerke. ^______________- -________,_______________________ I Zahvala.. [ 2a premnoge dokaze iskrene^a sočutja povedom nenadne smrti j našega srčno Ijubljenega predobrega očeta, oz. starega očeta in tasta gospoda i Vinkota Borštnerja I 2S22 c. kr. profesor ja v p. izrekamo tem potom vsem svojo globoko čucečo zahvalo. Osobito se j zahvaljujemo gg. uradnikom in stanovskim kolegom, ve!ec. prof. zboru ! ter g. dijakom II. dr2. gimnazije, kakor tuđi darovateljem prskrasnega cvetja, ter sploh vsem, ki su spremili nepozabnega pokojnika na svoji I zadnji poti k večnemu počitku. • Globoko ialnjoil otialL Baa^BBlBsaBaaaaaaBaHBiaaaKs^BiBBBiBVBaBBaBB^BBaaDSBBHBB^BfliBi^iB Stanvaiii v Memlo se Odda ▼ I. nađstropju, obstoječe iz 3 »ob, kuhinje s pntiklinami ter po-rabo vrta. 1785 Pojasnila od pol 2. do 3. v trgovini Jaa. Vtaal, PrtSanim uL 20-24. PIANINO se proda m8 v Krakovski ul. ži 19. izsni poiloi? ipralaie takal J. G. Rapifi, atrojno mizarstvo, Polzela, fttajersko« — Stanovanje in hrana v hiši. 1803 200 K nagrade dotitaikn, ki preakrM rodbini is 3 ćlanoT bol|še staaovaafe če mogo&e ▼ contmsm mesta z 3 sobami, tako] ali pozneie. 1819 Ponudbe aa „Zavad sa stražeaje ln zaklepaale11, Kolodvorska oL fttev. 28, Ljubljana. = Išče s« = prodajalec -« prodajalka za malo rnesano trgovino aa do teli« Prosta hrana in stanovanje, i Predno=t imajo šivilje. Ponudbe pod š'fro f|F- & M« 1811" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1811 500 hron! Vam plačam, ako moj uni-Čevalec korenin Bi« baluuB ne oderavi v 3 dneh brez bolečin Vaših korjih oćci, bradavlc, obttšćSĐCtT. Cena lončku z iamstvenim pismom 1.7S K, 3 lončki K 4-50, 6 lončkov B 7.50. Na stotine zahvalnih pišem in priznanj. Kem«ny, — Eo#lce(Sassji) Postlmch I 12 337,Ggrsko. 3663 ==—= Iiće se == prodajalka, blagainičarka i in ; kontorisf inja. Pismene ponudbe na modno trcotfno P. Magdlč, Lfnbljana. KONJAK dotttliran li vina lastaega priđe!ka Pri oslabelosti od starosti in želodčnih teZ-koCah ie iz vina destiliran star konjak 2e btoletia znano preizku^eno o!jS3ijan§, Sodna ulica Stev. 5. Popolne opreme ofroikega periia v zalogi za vsako starost priporoca znana trgovina s periSom Ca Ji HAMAEKiifl LJUBLJANA, Mestni trg štev. 3. Ustanovljeno 1866. flajr Periio lastnega izdelka. ■I—1MBIMI —«1 IBM I IMMII llllll II I IDI I n V ndn. pofoiiis. piipeio. losenis M. ffl\i | oriole. toloe MM, Mi olokHoo io im i ozdravi hitro in sigurno | jantarsko maiiS^. Ne urraže in ne diŠi. ^lali lortČek 3 K, veliki i lonček 5 K, druzinski lonček 9 K z navodilom. j K temu spadajoče brinevo milo 4 K. ^ Gero Sandor, lekarnar, Nagy Koros 30. | /OBEROER. pnHI \SALB£ M iMM"M«Maaa«a«"M"wwM««MMaa«iaaBaMaaaMBMaiaiiiaaiaaiia.......■■ n iiiiiiiiL.gafecagaMBBB'-jaagaoSKfc^pgJ? za pripravo nadomestka jediinei^a o!ja, je i/Jjorno uporahen za vsakovrstne soiate9 če tuđi iiima oijne maščobe. — Cena za zavitek K 1.30, po pošti poslan 20 vin. več. Kdor želi rekomandirano pošiljatev, naj doda se 25 vinarjev. Postna naročila sprejema: Mat Dežman, Ljubljana, Kopiiarjeva ulica sl S, Velezanimivi spored Filmi so ie cloSli v ijubljanp. Cesor KtircI ori dsssf f i sšii WM %biiUE HULI*I fil U^li&il ^y«ii^l M$i%* Titantskš bol, Zanimivi kriminalni igrokaz v Uir'm ^elanji^, v dvojni vlogi Erich Katser TiVz, m davi« dli Ci 10 K^^^i^^#%|'Q Ni za mladino. Veseloigra v dveh dojanjih. Ki za mliilir.-. Srbečico Hraste, Upmićalt, friate ln •>nge kožo« n««loge otpravi kttro ln »1-gnrao Paratol, dontać« Mamilo. Ne uma«!e, je brez vonja, zato uporabno tuđi čez dan. Veliki lonček K 3.—, dvojnati K 5 50. Dalje Paratol tresni praSek za varstvo občutljtve kože, Skatljica K 2-50. Oboje se dobi proti vposlatvi zneska ▼ Lekarnarfa M. Klala Paratol tv»nlcl ▼ B«diama«MI, ¥1 -14. S6tw6a-« I«. ~^------------------------...... — ■ _____________________________,_____________________________ ćPriporoča cenj. damam tu in na debeli na 2>unaju osebno izbrane novosti ^rasnih J^lobuJ^ov ■ = m čepić fintga okusa sa dame m deklice. VS>* Popravila se sPrejemajo. ža/ni ftobuki vedno v zalogu *JtIfi Soltdno blago — «ij>t* cenc. I Ob poma^lkaniu mleka in siadkoria je najbolj zdrava in tadi najcenejša ^ hrana za dojenje Sladni ii\ mm Silo Dubi «e pri lekarnarju Trnkocxyja v Lfnfa-ljaal iraves rotcvta. Glavne saJoge: Ha Đauaju » lekaraak Trnkoczj: ScDonbrcnaerstrasse 1», io$tt-stl«tcrstrasse 55. Rađetzkjplati 4; v Ormdca: Sack-itrttse 4. 2t4a