121 Nagrade in priznanja Slovenskega arheološkega društva za leto 2022 (Prirejeno po predlogah in poročilu komisije za nagrado in priznanja SAD) 1.25 Drugi sestavni deli Komisija v sestavi dr. Borut Križ (Dolenjski muzej Novo mesto), mag. Uroš Bavec (Zavod za varstvo kulturne de- diščine) in dr. Janka Istenič (Narodni muzej Slovenije) je v letu 2023 prejela eno vlogo za častno članstvo, štiri vlo- ge za podelitev priznanja SAD in eno vlogo za nagrado za življenjsko delo. Na dopisni seji 31. 5. 2023 je komi- sija sklenila, da se podeli predlagano nagrado za življenj- sko delo, častno članstvo pa se za to leto ne podeli. Pri odločanju o podelitvi priznanj sta bila zaradi navzkrižja interesov dva člana komisije (Janka Istenič in Uroš Ba- vec) izločena. Zamenjali sta ju nadomestni članici komi- sije, ki ju je predlagal predsednik SAD: Alma Bavdek (Notranjski muzej Postojna) in dr. Irena Lazar (Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije). Ko- misija v sestavi Križ, Lazar, Baudek je na seji 1. 6. 2023 sklenila, da SAD letos podeli eno priznanje. V skladu s Pravilnikom o nagradah SAD je Komisija za nagrade in priznanja na podlagi pisnih predlogov za leto 2022 podelila nagrado za življenjsko delo in priznanje za izjemen enkratni dosežek s področja arheologije. Sveča- na razglasitev nagrajencev je bila 22. 6. 2023 na letnem srečanju Slovenskega arheološkega društva. Priznanje Slovenskega arheološkega društva za izje- men dosežek je prejel Boštjan Laharnar za monografijo From Ocra to Albion/Od Okre do Albijske gore. Monografija From Ocra to Albion/Od Okre do Albijske gore je izšla leta 2022 kot 45. zvezek serije Katalogi in monografije. Obravnava postojnsko arheološko topo- grafsko regijo oziroma širšo Notranjsko od pozne praz- godovine do vključno rimske dobe. Obsega 433 strani in obsežno slikovno gradivo ter je dvojezična, slovenska in angleška. Razdeljena je na pet poglavij, pri čemer jedro predstavljata 3. in 4. poglavje. 3. poglavje Najdišča in najdbe je obsežen in izčrpen katalog 123 najdišč praz- godovinskih kovinskih dob in rimske dobe Notranjske. Sistematični topografski opisi najdišč vključujejo arhe- ološko analizo in interpretacijo posnetkov laserskega zračnega skeniranja zemeljskega površja. Del poglavja je podroben katalog drobnih arheoloških najdb, ki jih hrani Narodni muzej Slovenije. 4. poglavje, Notranjska v žele- zni in rimski dobi, drobne najdbe, gradišča, grobišča in kultni prostori, je poglobljena tipokronološka obravnava kovinskih najdb notranjskih najdišč, bistvena za datacijo in interpretacijo arheoloških najdišč. Ugotovitve in glav- ni poudarki izsledkov te temeljite znanstvene analize, ki upoštevajo najnovejše stanje raziskav na širšem geograf- skem prostoru, so podani v 5. poglavju, Sklepna beseda. Vključujejo pomembne nove uvide v obdobje kovinskih dob, še posebej prehoda iz mlajše železne v rimsko dobo. Knjiga Od Okre do Albijske gore izhaja iz obsežnega in poglobljenega raziskovalnega dela, ki izkazuje avtorjevo bistrovidno opazovanje in analizo ter široko znanje in do- miselnost pri interpretaciji. Zaradi bogastva podatkov ter njihove zgledne predstavitve in interpretacije je referenč- no delo za arheologijo Notranjske in sosednjih območij, s pridom pa jo uporabljamo tudi pri opredeljevanju šte- vilnih drobnih kovinskih najdb. Nagrado Slovenskega arheološkega društva za življenj- sko delo je prejela dr. Marjeta Šašel Kos. Marjeta Šašel Kos je diplomirala iz stare grščine in arhe- ologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Dve leti je bila podiplomska študentka na Britanski šoli v Ate- nah. Leta 1980 je magistrirala na Oddelku za arheologijo Filozofske fakultete v Ljubljani s temo Pomen Zgodovi- ne Kasija Diona za Zahodni Balkan in devet let pozneje (1989) doktorirala na Oddelku za klasično filologijo v Ljubljani z monografijo Zgodovinska podoba prostora med Akvilejo, Sirmijem in Jadranom pri Kasiju Dionu in Herodijanu (1986), ki jo je komisija priznala kot doktor- sko delo. Med letoma 1985 in 1987 je delala kot asistent- ka na Oddelku za klasično filologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, od leta 1987 do upokojitve leta 2021 pa kot raziskovalka na Inštitutu za arheologijo ZRC SAZU. Su- vereno je nadaljevala raziskovalno smer, ki povezuje an- tično arheologijo, zgodovino in epigrafiko, smer, ki jo je na Slovenskem začel Balduin Saria, profesor na Univerzi v Ljubljani med svetovnima vojnama, nadaljevala pa sta jo Jaroslav Šašel in Vera Kolšek. Opus Marjete Šašel Kos vsebuje okrog 460 znanstvenih in strokovnih del, objavljenih v slovenskem in več tujih jezikih. Najpomembnejša znanstvena dela so zbrana v šestih avtorskih monografijah, okoli 200 znanstvenih raz- pravah in 120 člankih, več kot 50 geslih v enciklopedijah in leksikonih ter 70 recenzijskih predstavitvah predvsem znanstvenih del. Na področju antične zgodovine sta njeni monografski študiji o rimskem osvajanju Zahodnega Balkana oziroma o Iliriku, kot ga je predstavil Apijan, ter o prostoru med Akvilejo, Jadranskim morjem in Sirmijem v besedilih Ka- sija Diona in Herodijana postali sodobni referenčni deli. Arheo 40, 2023, 121–122 122 Posebno poglavje njenega opusa zasedajo študije o kultih in religijah na našem prostoru, ki so omogočile vpogled v zapletene religijske »pokrajine« pozne prazgodovine in antike. Tretja komponenta njenega opusa so epigrafske študije, kjer med številnimi članki najdemo tudi dve monografiji. Leta 1979 je izšel manjši korpus latinskih napisov Grčije (Inscriptiones Latinae in Graeciae repertae), ki so bili v težko dostopnih publikacijah objavljeni po izidu 3. zvez- ka Corpus Inscriptionum Latinarum (CIL III), leta 1997 pa obsežna knjiga napisov iz Narodnega muzeja Sloveni- je, kjer je leta 2004 uredila nov lapidarij. Obsežen opus strokovnih objav vključuje številna gesla v enciklopedijah in leksikonih, med katerimi najbolj izsto- pata Der Neue Pauly - Enzyklopädie der Antike in Enci- klopedija Slovenije. Odlična so njena poljudnoznanstve- na dela, med katerimi naj posebej omenimo prispevke v knjigi Zakladi tisočletij (1999) in vodnik Lapidarij Na- rodnega muzeja Slovenije, Rimski spomeniki (2004). V njih je poljudno in zanimivo, vendar brez poenostavitev, ki bi okrnile znanstveno korektnost, predstavila številne vidike rimske dobe na Slovenskem. Prezreti ne gre njenega uredniškega dela. Bila je urednica Arheološkega vestnika, s Petrom Scherrerjem pa je ure- dila tri zvezke o avtonomnih mestih Norika in Panonije, ki so izšli med letoma 2002 in 2004 ter veljajo za refe- renčna dela. Delo Marjete Šašel Kos odlikujejo izjemna erudicija, kakovost in obseg. Delo predhodnikov je suvereno na- daljevala ter dosegla velik znanstveni ugled doma in v mednarodnih krogih. Sodelovala je pri več obsežnih mednarodnih projektih in si prizadevala za ustrezen polo- žaj antične zgodovine, arheologije, epigrafike in klasične arheologije v družbi. Njena mednarodna prepoznavnost je med drugim izražena s članstvom v londonski Society for the Promotion of Roman Studies in v Association In- ternationale d‘Epigraphie Grecque et Latine, kjer je bila članica upravnega odbora, ter z dopisnim članstvom v Avstrijskem in Nemškem arheološkem inštitutu. Za svoje delo je prejela več nagrad in priznanj, med drugim Zoi- sovo nagrado za vrhunske dosežke pri raziskovanju an- tične zgodovine, Zlati znak ZRC SAZU za raziskave na področju latinske epigrafike ter antične zgodovine Bal- kana in vzhodnih Alp v delih antičnih zgodovinarjev in geografov ter priznanje Slovenskega arheološkega dru- štva za izjemen znanstveni dosežek za postavitev novega lapidarija v Narodnem muzeju Slovenije. Nagrada za življenjsko delo Slovenskega arheološkega društva Marjeti Šašel Kos odraža spoštovanje slovenske arheološke skupnosti do njenega predanega, uspešnega in izjemno plodnega dela. Nagrade in priznanja Slovenskega arheološkega društva za leto 2022