številka 32 četrtek, 19. avgusta 1993 70 tolarjev

Konec tedna bo prevladovalo lepo, sončno in malo hladnejše vreme.
S/huL_
BUTIK ZA B0D0CC MAMICE IN OTROKE
f/u/jrfrov trs 7, Žalit, Ul.: 1063} 712 515
Pomemben dan za Radio Velenje
»»*«*»»»»**»»»»»»»»»»»»»»•»»»»
Štirikrat močnejši oddajnik
Ta torek je bil za velenjske ra-dijce pomemben dan, saj je na Plešivcu začel obratovati nov, bistveno močnejši radijski oddajnik, ki je omogočil, da seje slišnost na frekvenci 107,8 MHz še povečala. Tako je delno uresničena ena od skupnih nalog, ki sta si jih zastavila radio Velenje in radio Alfa. Še letos bo radio Velenje zagotovil svoj delež za nabavo RDS, ter se tako tudi na tem področju vključil v krog najsodobnejših evropskih radijskih postaj, v prihodnjem letu pa bo skušal zagotoviti tudi delež obnovi antenskega slste-oddajniku Plešivec. Ra-
diu Velenje pa je vse to tudi kamenček v mozaiku prizadevanj za lastno celovito obnovo, ki seje po temeljiti analizi začela s kadrovsko In programsko prenovo ob koncu preteklega leta in se nadaljuje v letošnjem letu z gradnjo studia in nakupom najsodobnejše radijske opreme. Nov oddajnik bo vsem ljubiteljem frekvence 107.8 MHz omogočil še boljši sprejem. To velja tudi za tiste velenjčane, ki imajo svoje radijske sprejemnike zvezane s kabelskim sitemom, le da morajo to frekvenco Iskati na 105 MHz.

Ponudba velenjskega RTC Jezero je vse pestrejša. Tudi nedeljska velika konjeniška prireditev je privabila veliko ljubiteljev tega športa.
■ foto:vos
107,8 MHz|107,8 MHz
isAiiio velbkjkIkaiiio vki.kk.ik
V Gorenju Gospodinjski aparati so po letošnjem kolektivnem dopou-stu, ki je bil podaljšan za teden dni, v ponedeljek, 16. avgusta, ponovno začeli 7. delom v vseh programih.
Med kolektivnim dopustom, kot smo v Našem času z.e poročali,so vzdrževalci opravili številna preventivna vzdrževalna dela, poleg tega pa v večini proizvodnih obrfatih poskrbeli za posodobitve. Tako so v Kuhalnih aparatih postavili novo peč za temeljni emajl, ki sodi med največje pridobitve v zadnjem času v Gorenju Gospodinjski aparati.
■ hj
Srečanje ansamblov domače glasbe na Graški Gori je v nedeljo j dočakalo polnoletnost. Bilo je že osemnajsto, na njem seje trlo ljubiteljev domačih viž in napevov. Ansambli so bili iz različnih koncev, navdušili so in zadovoljstvo organizatorjev, KUD I vana,Cankarja Plešivec in Radia Velenje, je bilo popolno. Najboljši med najboljšimi je bil ansambel Borisa Razpotnika, po okusu občinstva paje najbolje zaigral ansambel Skubic in Slapovi, kije dobil nagrado Radia Velenje.
"Poletje v Starem Velenju" je tudi v soboto privabilo mnogo ljudi, željnih zabave. "Krivec" zato je verjetno bil tudi pečeni vol.
Prometne nezgode in otroci
«»»»»»»»»*»»»»»»»«»»»»»»»»*»*
Pokažite otrokom pasti na cesti!
Na celjskih cestah se vsako leto v prometnih nezgodah telesno poškoduje približno sto dvajset otrok, v zadnjem obdobju pa jih je na teh cestah veliko pustilo tudi svoja mlada življenja.
Samo v avgustu, do petka preteklega tedna, je bilo v prometnih nezgodah, ki so se pripetile na celjskem, udeleženih devet otrok, pet jih je pri tem dobilo težje telesne poškodbe.
Večina otrok se poškoduje kot sopotniki v cestnem prometu, le malo paje primerov, kot ugotavljajo policisti, daje otrok sam s svojim ravnanjem povzročil prometno nezgodo.
Približuje se september, ko se bodo šolska vrata spet odprla na široko, zato naj ne bo odveč opozorilo voznikom in drugim udeležencem v prometu, naj spoštujejo cestno prometne predpise. Otroci se Zgledujejo po odraslih, predvsem po starših. Pomislite kdaj na to! Če boste na primer vi prečkali vozišče izven prehoda za pešče, vas bo verjetno otrok jutri, ko bo na cesti sam, posnemal in po nepotrebnem ogrožal samega sebe.
Staršem otrok, ki bodo letos pričeli obiskovati osnovno šolo policisti svetujejo, da jim že zdaj pokažejo najbolj varno pot, po kateri bodo hodili v šolo in iz nje. Skupaj z njimi jo v naslednjih dneh večkrat prehodite in otroke opozorite na vsa nevarna mesta in vse prometne pasti, ki ga na tej poti čakajo.
■ mkp

Norice
/O	ljubljanska banka
	Splošna banka Velenje d.d.
	Velenje
VARČEVALNA KNJIŽICA
Želite varčevati in ohraniti realno vrednost svojih sredstev?
Predlagamo vam rešitev - VARČEVALNO KNJIŽICO, ki zagotavlja ohranjanje vrednosti vloženih sredstev in omogoča postopno varčevanje tudi manjših zneskov.
Osnovne značilnosti varčevalne knjižice so:
■	minimalni znesek, ki ga lahko varčujete na varčevalni knjižici je 200 DEM tolarske protivrednosti, kasnejši pologi pa niso omejeni,.
■	sredstva se obrestujejo v višini mesečne stopnje rasti maloprodajnih cen,
■	sredstva lahko polagate v katerikoli enoti ljubljanske banke, dvigujete pa le v enoti, kije knjižico izdala,
■	privarčevana sredstva lahko dvignete šele po poteku 15 dnevnega roka od dneva vplačila.
Na varčevalni knjižici mora ob dvigu sredstev ostati minimalni znesek 200 DEM tolarske protivrednosti. Ta se lahko dvigne le ob saldaciji varčevalne knjižice.
Za Republiške štipendije vse večje zanimanje
VELENJE Še malo in pričelo se bo novo Šolsko leto. Ob množici skrbi, s katerimi se srečujejo starši ter dijaki in študenti, predstavlja največjo gotovo denar. Marsikje si Šolanja brez štipendije skorajda ne morejo prvoščiti. Tako ni čudno, daje letos, čeprav razpis za pridobitev Republiških štipendij Se ni zaključen, izredno veliko zanimanje zanje. Sploh, ker mnogim te Štipendije, ob pomanjkanju kadrovskih, predstavljajo edino možnost.
Na velenjski enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, podobno kot na drugih enotah, sprejemajo vloge za dijake do 5. septembra, študentje pa lahko vloge oddajo do konca septembra. Določen je tudi cenzus za pridobitev te štipednije. Ta za nove štipendiste, za tiste, ki prvič oddajajo vlogo, znaša za šolanje v kraju bivanja 20 tisoč tolarjev brutto na družinskega člana, za tiste, ki se bodo šolali izven kraja bivanja pa 27.500 tolarjev.
Za "stare" štipendiste je cenzus višji: za Šolanje v kraju bivanja 24 tisoč tolarjev in za šolanje izven kraja bivanja 33 tisoč tolarjev.
H mkp
Nova tehnična trgovina
CELJE- V prodajno - nakupovalnem centru Gala v Celju je firma Tri-pex d.o.o. prejšnji petek odprla novo tehnično trgovino. V Merkurju je tistim, ki iščejo izdelke iz programa široke proizvodnje, na voljo praktično vse: od akustike, TV sprejemnikov (domače in tuje proizvodnje), računalnikov, videosprejemnikov, malih gospodinjskih aparatov do koles in avtomobilov.
Kot se za boljše trgovine spodobi, so dejali na otvoritvi, kupljeno blago kupcu pripeljejo tudi na dom. Potrošniku so pripravljeni prisluhniti pri izpolnjevanju vseh njegovih potreb. To naj bi med drugim dokezala otvoritev še ene trgovine v bližnji prihodnosti, in sicer v nakupovalnem centru Savinja v Celju.
Novo tehnično trgovino Merkurje odprl celjski župan Anton Roječ.
■ tp
Družina poje 93
ANDRAŽ Organizacijski odbor prireditve "Družina poje 93". ki bo v nedeljo, 29. avgusta, pričela se bo ob 15. uri na igriSCu v Andražu, ima v teh dneh polne roke dela. Na deseti, jubilejni prireditvi bo nastopilo dvajset družin iz Slovenije in zamejstva. Nastopile bodo družine iz Brez nad Laškim, Trebnjega, Pameč pri Slovenj Gradcu, Rogaške Slatine, Kopra, Frankolovega, Slovenj Gradca, Metlike, Zi-bike, Črne na Koroškem, Podlehnika, Blance pri Sevnici, Ljubljane, Udin, Gorice in Vidma v Italiji, Gornjega Senika iz Madžarske, Galicije in Globasnice iz Avstrije ter seveda iz Andraža.
Pred prireditvijo bodo pripravili srečanje med slovenskim kulturnim ministrom in predstavniki kulturnega življenja Slovencev v zamejstvu, predstavniki kulturnega življenja občine in kraja ter predstavniki organizacijskega odbora.
■	mk
V nedeljo "Konjak poje in igra"
PAŠKI KOZJAK- Pred Planinskim domom na Kozjaku bodo to nedeljo ob 13. uri pripravili že peto tradicionalno prireditev "Kozjak poje In igra". Na dosedanjih srečanjih so krajani Kozjaka prikazali številne domače običaje. Tako so pred 5 leti prikazali poroko in šrango, na drugi klic neveste, tretjič so pokazali delo koscev, gra-bljic in predic, lani pa koline. Letos so se odločili, da bodo s pesmijo in Igro prikazali kmečka opravila od pomladi do zime, ob tem pa prikazali tudi orodja, ki jih prt njih uporabljajo. To bodo zelo stare pesmi, ki jih na Kozjaku ne manjka. V tem delu bodo nastopili domačini, od otrok do najstarejših prebivalcev Kozjaka, v drugem delu, ki na vsaki prireditvi sledi tem prikazom, pa se bodo lahko predstavili manj znani ansambli in posamezniki, za zabavo pa bodo poskrbeli tudi Podkrajski fantje.
■	bš
Občina Velenje - posledice suše
«KS!SSSSSfSfSfS!S!a!SSSfSfSfSfKa!S!S!S5a!Sf»S!5SSS
Živinorejcem preti doslej največja katastrofa
Pisali smo že o tem, da suša v občini Velenje z vsakim dnem bolj klesti letošnjo letino. Njene posledice so vidne tako na poljih, travnikih kot tudi v hlevih.
Pred nedavnim so Kmetijska zadruga Šaleška dolina ter Sekretariata za gospodarstvo in za obrambo velenjske občinske skupščine seznanila z oceno škode po suši v Šaleški dolini tudi tri republiška ministrstva: Ministrstvo za prostor in okolje, za obrambo ter za kmetijstvo in gozdarstvo.
V oceni, kije bolj poziv k takojšnjemu tvornejšemu vključevanju omenjenih ministrstev pri odpravljanju posledic suše, so med drugim zapisali, da živinorejcem v Šaleški dolini preti največja katastrofa, ki jih je ta panoga doživela doslej. V občini Velenje je namreč kmetijska proizvodnja usmerjena v govedorejo (prirejo mleka in mesa). Pod travno rušo (travniki, sadovnjaki, pašniki) je 75 - odstotkov obdelovalnih kmetijskih površin. Prav tu pa so posledice suše najhujše. V prvi polovici leta je v občini Velenje padlo le 186 mm na m2 padavin od običajnih 454 mm na m2, kar je le 41 - odstotkov padavin v normalnih letih. Prav tako prva košnja ni dala običajnega pridelka, ker so kmetje zelo zgodaj kosili predvsem zaradi lepega vremena in predvidevanj, da bo druga košnja obilnejša. To paje suša preprečila. Kmetijci ocenjujejo, da bo pridelek osnovne krme manjši v tem trenutku od 35 do 50
- odstotkov. Poleg poškodovane in razredčene travne ruše, ni kakovostne krme predvsem na površinah v hribovitih in gorskih
ska vozila so zelo obremenjena, na njih se pojavlja vse več okvar in dve vozili bo zaradi dotrajanosti treba predčasno zamenjati.
predelih velenjske občine. Zmanjšanje osnovne črede je neizbežno. Zato ne preseneča dejstvo, da so kmetje že prijavili krave in te-lice za oddajo v zakol. Zaradi zelo velike ponudbe mladega pitanega goveda ni moč prodati. Priveza telet pa praktično ni.
Akcijo nakupa večjih količin sena in slame, ki jo je že začela Kmetijska zadruga Šaleška dolina, bo treba v jeseni dopolniti z nakupom še večjih količin krme. Izpad pridelka je tudi pri drugih kulturah precejšen.
Zaradi suhe zime, lanske suše in izpada letošnjih padavin so presahnili v kar 17 krajevnih skupnostih občine Velenje vodovodi. Tudi do 60 cistern je potrebnih na dan za najnujnejšo oskrbo. Gasil-
Posledice suše v številkah so ogromne: na kmetijskih površinah znaša trenutno ocenjena škoda 403.731.940 tolarjev, brez upoštevanja izpada pri prireji mleka. Tega je bilo v juniju in juliju 15 - odstotkov. Stroški prevoza vode (več kot 4600 m3) in okvare na vozilih povečujejo prej omenjen znesek še za 12.500.000,00 SIT.
Te škode v Šaleški dolini, po oceni velenjske občinske komisije po suši, ne bodo mogli sami sanirati. Zato upravičeno pričakujejo, da se bo republika s pomočjo čimprej tvorneje vključila v reševanje nastalega položaja.
■ (tp)
V Gornjo Radgono tudi z vlaki
Mednarodni kmetijski sejem v Gornji Radgoni, tik ob slovensko-avstrijski meji, bo letos potekal od 22. do 29. avgusta. Obiskovalci lahko do sejmišča pridejo tudi s posebnim vlakom, ki bo v času sejma vozil vsak dan iz Celja ob 7.05. Iz Gornje Radgone se bo vlak vračal popoldne ob 17.00. Cena povratne vozovnice iz Celja in Šentjurja je 500 SIT. Obiskovalci sejma, ki se bodo za to odločili, bodo z železniško vozovnico deležni 50-odstotnega popusta pri vstopnini, tako da bodo za ogled sodobne kmetijske tehnike in tehnologije plačali le 200 tolarjev. _ ■ bš
Z V5EH VETROV
Na Kitajskem delajo miši "samomor"
Peking - Več sto tisoč miši se je to poletje v severozahodni Kitajski utopilo v rekah in jezerih. Domnevajo, daje razlog za njihov množični "samomor" v prevelikem razmnoževanju, saj znanstveniki doslej še niso odkrili nobenih znakov bolezni. Pastirji so prve mrtve miši našli v začetku maja, potem pa se je število naglo povečevalo. VeC kot 300.000 miši so našli samo pri zapornicah ene reke. Število miši na severozahodu kitajske seje v zadnjih letih nenehno povečevalo. Zato strokovnjaki menijo, da so miši podlegle neki infekcijski, toda še vedno skrivnostni bolezni. Nekateri so prepričani, da so čutile katastrofalen potres in so rajši utonile.
Zvodnik pri štirinajstih
Vancouver- Štirinajstletnega mladoletnika iz Vancouvraje aretirala policija, ker ga sumi, daje bil zvodnik več mladih prostitutk. Mladi mož, ki so ga policisti imenovali tudi "Rak brez klešč", živi pri materi z dvema sestrama. Do njega so policisti prišli s pomočjo odgovorov v preiskavi v vancouverskem predmestju Coquitlam, v kateri so spraševali, kdo se ukvarja s prostitucijo. Po besedah policije nekatera od deklet, ki se ukvarjajo s prostitucijo, niso stara niti 13 let. Policija je to sicer vedela, presenečena paje bila nad starostjo zvodnika.
Semena čakajo na svoj trenutek
Luneburg Rešitev umirajočih gozdovje mogoCe najti v banki drevesnih semen v središCu nemškega Luneburga, kjer zbirajo borove storže in semena iz cele države.Semenska banka, kije vladna last inje bila usta-novlejna leta 1982, hrani semena 38 različnih vrst dreves z območja Nemčije, ki sojo zbrali samo z zdravih dreves. Na zalogi imajo deset ton semen iglavcev in 15 ton semen listavcev. Ta banka bi lahko posadila 500 milijonov dreves in pogozdila 110.000 hektaijev površin.
V veselje mladih gozdaijev semenska banka pripravlja zanimiva predavanja o nabiranju storžev na tradicionalni naCin, kar pomeni plezanje po 40 metrov visokih smrekah, borih in jelkah, da bi nabrali najbolj kakovostne storže. Te pred shrambo ohladijo na pet stopinj pod niCIo in posušijo pri 20 stopinjah, tako da na koncu vsebujejo le pet odstotkov vlage. Nato jih konzetvirajo v neprodušnih vrečkah, kjer pri petih stopinjah pod niCIo Čakajo na svojih pet minut.

Malo se jih je utrnilo
"Glej, nobene razlike ni med Slovenijo in vsesplošnim vesoljem!" mi je izrekel svojo globoko dopustniško misel prijateljev. TO je tudi takoj pojasnil: "Vsi so pričakovali, da se bo v preteklih nočeh utrnilo na nebu na tisoče Lepih utrinkov pa vendar jih je bilo le nekaj. "Njegovo razpredanje o tej primerjavi je bilo v hladni senci in ob hladni pijači ob sicer naši vroči in vročični vsakdanjosti še dolgo, jaz naj jo skrajšam; tudi pri nas smo po tem, ko smo stopili na svoje, pričakovali veliko lepih, najlepših utrinkov, pa vendar nas je na mnogih področjih pričakala tema. Veliko prevelika tema, da bi si lahko v njej našli lepo pot v prihodnost. Pa tako ničudno, če še vedno marsikje tavamo.
Marsikomu se je kot lep, za nekatere celo, prelep, zdel cestni utrinek, kije kar naenkrat preletel slovensko prometno in siceršnje nebo. Skorajda presenetljivo je zasvetila možnost da bi v kratkem času zgradili veliko modernejših cest. Seveda - kot je znano - se je mnogim zdel preveč čaroben in zato malo verjeten, rekel bi, da je bil zavajujoč. Mnoge je zbodel v oči. pa so
začeli mežikati na različne lokalne načine, kazal na v5<? mogoče, kar naj bi bil imel morda nekdo od načrtovalcev v mislih. In prava sreča je, da je nastal čas dopustov in poslanskih počitnic, saj so se s tem tudi razne razprave malo umirile.
Seveda pa je ta dopustniški čas tudi priložnost, da se poslanski in vsi drugi malo bolj seznanijo s tem, kake so res te naše ceste. Vsaj tisi, ki se na zaslužene /ali ne/počitnice ali dopuste ne podajajo z letali, ampak se odpravljajo v kraje naše male domovine z avtomobili. Nekateri pravijo, daje pravi čudež, da lahko spravimo v tako majhno deželo toliko slabih cest in črnih prometnih točk. So seveda tudi taki, ki pravijo, da je dobro, da imamo slabe ceste. Le. če se vozimo počasi, se nam zazdi naša dežela malo večja. Sicer bi namreč na hitro prevozili državo. Tujci bi jo še hitreje prevozili in morda bi kdo niti ne opazil, da je vozil po neki novi državi. Saj se že zdaj najdejo nekateri, ki kot da nočejo priznati, da je na tem osrednjem delu Evrope zrasla nova samostojna država. Se naši za-
hodni sosedje, ki so nam v najhujših dneh sicer precej pomagali, zdaj pravijo, da so poslali na mejo vojake zato, da bi si bolj zavarovali meje z nekdanjo Jugoslavijo.
Sicer pa zdaj za nekatere niti ne zveni več kot šala to, da so lahko tudi makadamske ceste naša posebnost. Saj ste morda slišali izjavo ene od udeleženk karavane starih rolls rorce-ov, da je škoda, da so letošnji jubilejni reli vozili po sodobnejših cestah in ne po makadamskih kot pred tistimi nekaj desetletji.
Kaj hočemo, različni ljudje pač različne stvari gledajo z različnimi očmi. Za tiste, ki pridejo k nam morda le enkrat v življenju ali pa resnično poredkoma, so nekatere stare stvari zanimive, huje je za tiste, ki morajo s tem stalno živeti. Če bi se tudi mi po maka-damu zapeljali le za "hec", sicer pa bi vozili po sodobnih cestah, bi se nam to tudi zdel kot poseben utrinek. Če pa je makadam edina pot v našo prihodnost, potem je vsa zgodba sicer drugačna.
■ K,

Uzakonili igralne avtomate
Se bomo igrali poker!
V Uradnem listu Republike Slovenije je bil objavljen Zakon o začasni ureditvi prirejanja posebnih iger na srečo na igralnih avtomatih zunaj igralnic. Igralne avtomate, ki so bili nekaj časa prepovedani, zakon zdaj dovoljuje, s tem, da bodo morali lastniki avtomatov vsak mesec državi plačati takso.
Marsikdo se z njimi že pozna, saj jih je bilo še pred letom, pred tistim, ko so postali prepovedani, širom po Sloveniji kar precej. Resnici na ljubo paje treba dodati, da so bili igralni avtomati, kljub prepovedi tudi zdaj nameščeni marsikje, in da so igralci lahko
preizkušali srečo na bolj ali manj javnih mestih.
Zdaj bomo te igre, v katerih možnost dobitka in izzid ni odvisen od znanja ali spretnosti, spet lahko legalno igrali. Igrajo lahko osebe, starejše od 18 let, pravi zakon, najvišji vložek paje omejen na 1000 tolarjev. T
Prireditelj teh iger na srečo je lahko vsak, ki ima kakršnokoli dejavnost, in ki uporablja avtomat v prostoru, kjer opravlja tudi sicer svojo drugo dejavnost, naprimer gostinsko. Posebno takso za igralni avtomat pa bo treba poravnati v naprej, najpozneje do zadnjega dne v mesecu za prihodnji mesec.
Taksa je določena v višini 80 tisoč tolaijev.
Posebna taksa se plača pri ustrezni izpostavi Republiške uprave zajavne prihodke. Pri njih bodo lastniki igralnih avtomatov dobili tudi posebne nalepke, kijih bodo morali imeti na avtomatih. Nalepke bodo za vsak mesec drugačne barve, imele bodo zaporedno številko, opremljene pa bodo z vrsto varovalnimi sredstvi.
V primeru, da inšpekcija republiške uprave zajavne prihodke ugotovi kršitev oziroma ne najde teh nalepk, zakon predvideva visoke kazni. Za podjetnika oziroma pravno osebo v višini najmanj
500 tisoč tolarjev, če igralnega avtomata nima prijavljenega oziroma, če dopusti, da igrajo na tem avtomatu osebe, mlajše od 18 let. Poleg tega paje kaznovana tudi odgovorna oseba z najmanj 100 tisoč tolarjev kazni.
Igralne avtomate je treba prijaviti najkasneje v petnajstih dneh po objavi zakona.
Doslej je bila uporaba teh avtomatov izven prostorov registriranih igralnic prepovedana, kar so občutili tudi nekateri v velenjski občini, ko je lani sekretaraiat za notranje zadeve te avtomate zaplenil.
■ Milena Krstič - Planine
Nov zakon o trgovini
8888S88888888888888888888888888 88«
Višje kazni in več reda
V drugi polovici letošnjega aprila je začel veljati nov Zakon o trgovini, ki med datgim opredeljuje pojem trgovine, trgovca, trgovinske dejavnosti, pogoje za njeno izvajanje, daje večje pristojnosti inšpekcijskim službam in za posamezne gospodarske prestopke in prekrške določa višje kazni. Ali trgovci poznajo ta zakon? Se ga "držijo" in podobno so bila vprašanja, ki smojih zastavili tržnemu inšpektorju v občini Velenje Janku Kopušarju.
Kako bi komentirali ta zakon?
Janko Kopušar: "Z njim je zakonodajalec želel pri prodaji blaga in storite doseči več tržnega reda, kar pomeni zaščititi potrošnika. Hkrati pa omogočiti vsem, ki opravljajo trgovinsko dejavnost, enake pogoje poslovanja."
Ta zakon je za vas inšpektorje nekakšen "uvod" pri opravljanju	inšpekcijskega pregleda v trgovini ?
Janko Kopušar: "Tako je. Zakon predstavlja osnovo na področju trgovinske dejavnosti. Njegovo natančnejše izvajanje pa določajo štirje pravilniki. Ti veljajo od letošnjega 9. junija dalje: Pravilnik o minimalnih tehničnih in drugih pogojih (nanašajo se na prodajne objekte za opravljanje te dejavnosti in pogoje za prodajo blaga zunaj prodajaln), Pravilnik o obratovalnem času, Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe osebe, ki opravlja trgovinsko dejavnost po zahtevnosti vrste trgovinskih opravil ter Pravilnik o
vodenju evidence o nakupih in prodaji blaga in storitev. Ta bo začel veljati šele januarja prihodnje leto."
Ali nov zakon o trgovini in "njegove" 4 pravilnike trgovci v velenjski občini poznajo?
Janko Kopušar: "Ga, saj je z njim določeno poslovanje. Je pa res, da so se tisti trgovci, ki so v prejšnjih letih poslovali po takrat veljavnih določbah, novemu zakonu lažje prilagodili. Pri vsaki zahtevi je tudi rok, do katerega jo mora izpolniti. Mimogrede za pridobitev zahtevane minimalne izobrazbe je ta čas 2 leti. Seveda to velja le za tiste, ki so odpravljali trgovinsko dejavnost že pred 24. aprilom letos. Za "nove" trgovce oziroma za tiste, ki so si pridobili dokumente za opravljanje dejavnosti po omenjenem dnevu, se ti pogoji zahtevajo takoj."
Pogoji za odprtje trgovine so s tržnega področja torej strožji.
Janko Kopušar: "Prej je lahko imel trgovino vsak, sedaj je poleg nekaterih drugih zahtev potrebna še izobrazba. Strožji nadzor nad prodajo blaga in storitev je v tej množični razširitvi prodajaln potreben. Tako že zakon na nek način pred odprtjem "poskrbi" za izbor, kasneje pa še trg."
Pravilnik o poslovnem času določa, da smejo biti trgovine,
gostilne in obrtne delavnice odprte vsak dan od 7. do 20. ure, živilske trgovine najmanj od 7. do 19., ob sobotah najmanj do 15. ure. Mi pa vemo, da so nekatere trgovine še danes odprte non - stop.
Janko Kopušar: " Pravilnik "prinaša" splošne določbe, ki dopuščajo izjeme. Trgovec ali lastnik trgovine si lahko namreč pridobi dovoljenje za obratovanje izven določenega časa. Potrebna je vloga na občinski sekretariat za gospodarstvo in ta lahko zlasti za večerne ure, ob sobotah in nedeljah delovni čas trgovine podaljša. Meni lahko, daje to dežurna trgovina. Še vedno, pa je v veljavi občinski odlok o obratovalnem času trgovin ter lokalov v občini Velenje."
Kaj pa prodaja zunaj prodajaln?
Janko Kopušar: "Tudi na tem področju novi zakon določa več reda. Obstojajo namreč na-
tančnejša navodila za prodajo po pošti, na premičnih stojnicah, za prodajo od vrat do vrat, s prodajnimi avtomati, potujoče in priložnostne prodajalne (sejmi). Sedaj natančneje vemo, kdo se lahko ukvarja s to vrsto trgovine, na kakšen način, za katere vrste blaga, katera dovoljenja mora za to imeti."
Obrt - podjetje. So razlike ?
Janko Kopušar: "Za zdaj še ne. Pogoji so po zakonu za oba enaki. Tako je še vedno lahko obrtnik in hkrati trgovec blaga na drobno. Menda se pripravljajo spremembe."
Po novem zakonu trgovcu ni treba več pridobiti zunanjetrgovinske registracije.
Janko Kopušar: "Če izpolnjuje pogoje za opravljanje te dejavnosti doma, potem sme opravljati tudi zunanjetrgovinski promet."
Pred zakonom so torej vsi trgovci enaki. V praksi pa vemo, da temu ni povsem tako. V mislih imamo Veleblagovnico Nama, Erine trgovine,...
Janko Kopušar:" Ja, to pa so poslovni interes in želje potrošnikov. Dejstvo je, da se manjše trgovine lažje prilagajajo temu kot veliki sistemi."
■ tp
Janko Kopušar
V Nacional socialni zvezi Slovenije pravijo:
"Referendum za nas ni več vprašanje
skupaj vložili v državni zbor. Do takrat
vv
Že pred časom jc Nacional social na zveza Slovenije (NSZS) sporočila, da so zbrali preko 42.000 popisov za razpis referenduma o razveljavitvi zakona o državljanstvu in vseh odločb izdanih na podlagi tega zakona. V petek so v Velenju sklicali novinarsko konferenco, na njej paje generalni tajnik stranke Matjaž Gerlanc povedal, da zanj in za njegovo stranko ni več vprašanje, ali referendum bo ali ne. Ker je v javnosti šc vedno slišati, da re-ferednum ni možen, nam je pokazal dopis, ki ga je stranki februarja letos poslal mag. Herman Rigelnik. V njem stranki odgovarja na vprašanje o rokih za razpis referenduma in pravi, da novega zakona o referendumu Državni zbor še ni sprejel, zato veljajo določila iz zakona, ki je bil sprejet leta 1977. To pismo Gerlanc tudi šteje kot potrditev tega, da je referendum
možen in izvedljiv, po tem zakonu pa bi moralo do njega priti v 60 dneh od vložitve zahteve in 40 tisoč potrebnih podpisov.
NSZS je že pred časom prosila vse nacionalne stranke v Sloveniji, da podprejo njihovo zahtevo po referendumu, odzvali pa so se le Jelinčičevi SNS in Republikanska zveza Slovenije, vse ostale pa ne, sicer pa nam je Gerlanc povedal, da z nobeno stranko kot celoto ne sodelujejo dobro. Dobili pa so podporo nekaterih posameznih politikov, med njimi Vaneta Gošnika (Zeleni Slovenije) in samostojnega poslanca Poldeta Polšaka. SNS je prav tako zbiral podpise, vendar za revizijo omenjenega zakona, zbrali sojih preko 12 tisoč. Določili so datum, 15. september, ko bodo na sedežu SNS v Ljubljani pregledali podpise, jih "prečistili" in izločili dvojne, ter jih
Matjaž Gerlanc, generalni tajnik NSZS
obe stranki podpise še zbirata. Čeprav zakon iz leta 1977 ne predvideva preverjanja verodostojnosti podpisov Gerlanc meni, da se bo to verjetno zgodilo, zato so od podpisnikov zahtevali tudi njihovo EMSO (kar jih je upoštevalo vsaj pol).
Sicer pa so v stranki, ki ima trenutno 880 članov po vsej Sloveniji (od tega le 29 v Velenju), največ podpisov zbrali na Gorenjskem, v okolici Ljubljane in na obali, medtem, ko jih je SNS zbrala največ v okolici Maribora in na Dolenjskem.
Na tiskovni konferenci nas je Matjaž Gerlanc seznanil tudi s polletnim delom stranke in s številnimi pobudami, ki sojih do sedaj vložili v državni zbor. Razočarani so, ker niso dobili odgovora niti na eno.
■ Bojana Špegel
um mmmm
Zgodba z zahodne strani
Toliko resnic, ki so se zdele za vselej dane, smo že obrnili na glavo, da ni prav nič več zanimivo, ko to še naprej in v nedogled počnemo. Eden najbolj svežih tovrstnih podvigov je, da nič več ne bomo mogli vzklikati "na vzhodu nič novega," ker smo dobili novo nadaljevanje Zgodbe z zahodne strani. Scenarij so pripravili sosedje Italijani, nam pa v njem namenili dokaj stransko vlogo, kar nas je kajpak dodobra razhudilo. Pred nos so nam namestili nekaj stotnij vojakov, da bodo v pomoč svojim tam že nameščenim kolegom policajem in carinikom pri preprečevanju marsičesa nadležnega, kar da i legalno prihaja na njihova tla. Orožje, ljudje... Bojijo se tudi teroristov, ki so s srbskih poligonov napovedovali maščevanje za morebitne letalske napade na njihove položaje v Bosni in Hercegovini.
Moj občutek pri tej izjemno odmevni zadevi je, da smo se odzvali nemara s preveč pompa in prenervozno. če se naši sosedje vsega tega zares bojijo, že imajo najbrž dovolj razlogov za to in njihova suverena pravica jc, da za svojo mejo skrbijo, kot so se namen i I i poskrbet i. Nerodno in od njih nesramno je bilo, da so nas pri pojasnjevanju teh ukrepov imenovali z "bivšo Jugoslavijo," še najbolj poučno za nas pa bi moralo biti dejstvo, da seje to zgodilo potem, ko se že niso hladili stoli na gradu
t r
Piše: Jože Krajnc
Strmol, kjer sta
slovenska in italijanska delegacija govorili o vsem mogočem in med drugim rudi o sila zglednih odnosih med državama.
Zato smo užaljeno povesili nos in hitro zahtevali pojasnila, mnogo premalo pa smo razloge za takšno skrivnostnost Italijanov iskali na domačem dvorišču. Prav lahko bi namreč držalo točno tisto, o čemer smo se v stolpcih naše diagonale že pogovorili, to, da si z aferami kot so mariborsko orožje, dosjeji obveščevalcev in kar je še podobnih zgodbic, načenjamo ugled zunaj in da nas zaradi vsega tega bržčas jemljejo manj resno kot bi nas morali. Če ta domneva drži, bi nas moralo hudo zaskrbeti in če nas bo, bomo od vojakov čisto blizu naše meje z Italijani tudi mi potegnili pomembno korist. Kdo ve, če so člani vlade, ki so se zaradi vsega tega tako hitro zbrali na izredni seji, čeprav so porazgubljeni na dopustih, rekli kakšno tudi o tem, vsekakor pa bi morali, če smo rekli, da nam uspeva toliko stvari obrniti na glavo, poskusimo še z. mislijo Georga Bernarda Dhavva. Takole je rekel: Razumen človek se prilagaja svetu, nerazumen uporno prilagaja svet sebi. Zato je vse napredek odvisen od nerazumnega človeka. Pokažimo, da smo razumni in pustimo napredku odvisnost od onih drugih.
				
	1			
				
DEL CAS:
vsak dan od 7. do 18., sobota od 7. do 13. ure
AVTO Mastnak
Partizanska 7, Velenje, S855 380
m SERVISNO VZDRŽEVANJE VOZI
•	VULKANIZERSTVO
#	TRGOVINA
#	RENT a CAR
•	RAČUNALNIŠKA NASTAVITEV PREME (optika)
V trgovini vam ponujamo rezervne dele po izjemno konkurenčnih <enah.
Cene rent -a-car storitev:
■ JUGO, ZASTAVA 101, RENAULT 4	4200 SIT NA DAN
-OPEL KADET, GOLF, AX	6900 SIT NA DAN
-AUDI 80, RENAULT 21	8500 SIT NA DAN
Cene veljajo za neomejeno kilometrov. V ceni je vključeno tudi zavarovanje.
KAKOVOST IN KVALITETA SE POTRJUJE S 15 LETNO TRADICIJO.
Paska vas - zabavne gasilske igre
88R88888888888888888B8888888B888 88
Zmagali "Butejevi"
Alojz Pucko
Pazim na ribe
Čeprav večina med njimi ni v operativnih desetinah, so dokazali, da znajo vešče ravnati z gasilskimi pripomočki
Gasilsko društvo Mozirje
8 8 8 8 8 8 8 i
:8888888888888888
Tekmovali starejši gasilci in gasilke
Za obi lo smeha in zabave so minulo soboto poskrbeli tudi gasilci iz Paške vasi. Pripravili so namreč 4. zabavne gasilske igre. Na njih je letos nastopilo največ ekip doslej, in sicer sedem.
Brez vode, ki je v vročem popoldnevu še kako hladila nastopajoče, ni šlo pri nobeni od petih iger: pri prenašanju vode na glavi na deski z valčki, potiskanju žoge z vodnim curkom v gol, polnjenju in podajanju PVC vrečk, pri nošenju polnih vederznogoali pri
iskanju "polne tarče" z zavezanimi očmi.
Največ točk so ob koncu zbrali tekmovalci in tekmovalka iz ekipe "Butejevi". Ti so imeli na igrah tudi največ "ta pravih" navijačev. Dobro so se odrezali tudi predstavniki GD Šmartno ob Paki - bili so drugi, tretja paje bila ekipa Male Nedelje (s Paško vasjo pobratenega društva).
Organizatorji so vsem, ki so si letošnje igre ogledali, obljubili, da bodo te postale tradicionalne.
■ (tp)
Člani gasilskega društva iz Mozirja so prejšnjo soboto organizirali tradicionalno meddruštveno tekmovanje starejših gasilk in gasilcev Republike Slovenije. Že tretje leto zapored (sicer paje bilo to že deveto veteransko tekmovanje) so ga priredili v spomin na pobudnika dejavnosti z veterani v mozirski občinski zvezi Viktorja Lukšeta.
20 desetin (15 moških in 5 ženskih) seje na nogometnem igrišču ob Savinjskem gaju pomerilo v dveh gasilskih disciplinah: v vaji s hidranti ter v raznoterosti. Pri starejših gasilkah so osvojile prvo mesto tekmovalke iz Bevč, ki so ugnale letošnje državne prvakinje - veteranke iz Mengša. Tretja je bila ekipa Šaleka, mesto za njimi je pripadlo veterankam iz Šmar-
- s m m m
M M M
opekarna
62250 PTUJ, Žabjak 1, telefon: 062/ 775-111, telefcuc: 062/ 776-531
Proizvodnja opeke in opečnih zidakov
*	BLOK 6/1 29x19x19
*	BLOK 3/1 29x19x9
*	POLNILA
*	STROPNI NOSILCI
*	PREKLADE
Veleprodaja in maloprodaja gradbenega materiala
-	Kritine (vse vrste strešnih kritin)
-	Termoizolacije (novoterm, stiropor)
-	Hidroizolacije
-	Pocinkane cevi

OPTE PTUJ - OD TEMELJEV DO STREHE
tnegaobPaki, peta paje bila desetina iz Pobrežij.
Veterani pa so si mesta razdelili takole: 1. Mengeš, 2. Bevče, 3. Šalek, 4. organizatorji tekmovanja - desetina GD Mozirje, 5. Mežica.
Kot zanimivost naj še zapišemo, daje najstarejša sodelujoča desetina veteranov prišla iz Velenja (skupaj so šteli 483 let), najstarejši tekmovalec paje bil 84 - letni Ivan Hrvatin (GD Prevalje). Zmagovalke pri starejših tekmovalkah so bile tudi najstarejša desetina (434 let), ki so v svojih vrstah imele še najstarejšo veteranko, in sicer Marijo Martine (69 let).
Po razglasitvi rezultatov je organizator tekmovanja pripravil še streljanje z zračno puško.
■ tp
"Točneje, na tiste vrste ribičev, ki bi kar braz dovoljenja in ribiške karte, na 'švorc' lovili ribe." Tako je uvodoma povedal AlojzPučko, ribiški veteran, ribiški čuvaj RDPaka Šoštanj.
Ko smo ga pobarali, je bil v vlogi vrhovnega sodnika na turističnem ribolovu v Šoštanju.
Lojze je že deset let upokojen kot vodovodni inštalater bivšega podjetja ESO iz Velenja. Njlepši hobi je poleg dnevnih sprehodov po Šoštanju, zadrževanje ob jezeru. "Krivolovce in takšne, ki ne spoštujejo pravil 'lepega vedenja' pri ribolovu za prvič opozorim, če pa bi se kršitve nadaljevale, imam pravico in dolžnost prestopnike prijaviti sodniku za prekrške in Policijski postaji. Kazni za tovrstne prekrške so visoke in bolje je kupiti dnevno ali celoletno ribo-lovnico, kot pa se izpostavljati nadzorniku. Prej ali slej že naletim nanj in potem...Oho Cefizelj, teže imam!"
Alojz Pučko se je mimogrede pohvalil, daje zadnje čase boljšega zdravja in da upa na boljše. A kaj, ko po šestdesetih letih pridejo sedemdeseta...?!
No, a kje je še to!
■ Jože Miklavc
Trgovina Agata
Galicija 75, Galicija (Zadružni dom) Telefon: 779-206, 779-
Odpiralni čas: vsak dan, sobota 7. -19. ure nedelja in prazniki 8.-12. ure
■	Vse vrste živil, pijač, sadja in zelenjave po izjemno ugodnih cenah!!!
■	Konfekcija
-	ženski komplet že od 4.990,00 SIT dalje
■	Akustika:
-	"Fugison" stolp, daljinsko upravljanje samo 24.410,00
-	"Fugison" avtoradio že od 8.800,00 SIT dalje m Vse vrste gradbenega materiala
-	od cementa, opeke do pleskarskih izdelkov
■	Šivalnica oblačil in šivanje po meri, tudi popravilo oblačil
HITRO, KVALITETNO, POCENI!!! VSO KUPUENO BLAGO VAM LAHKO DOSTAVIMO TUDI NA DOM!!!
AKCIJA:
Če imate v mesecu avgustu rojstni dan, boste na ta dan ob nakupu nad 5.000,00 SIT deležni LEPEGA DARILA!!!!!
UNIVERZALNI RUSKI TRAKTORJI ZA VSAKOGAR PO TRENUTNO NAJUGODNEJŠIH PLAČILNIH POGOJIH
Traktorji imajo dolgoletno tradicijo na svetovnem tržišču, zdaj pa jih imamo priložnost spoznati tudi pri nas. Odlikuje jih izjemna funkcionalnost; sodoben designi, dolga življenjska doba in prilagodljivost na vse terene.
In kaj je najbolj pomembno:
CENA, KI JE DOSTOPNA VSAKOMUR; TRAKTOR LAHKO DOBITE ŽE ZA 6000 DEM, OSTALO UGODNI KREDITI
Traktorje si lahko ogledate in preizkusite na razstavno - prodajnem prostoru pri: FAMIS d.o.o.
FARČNIK MIRAN, Stopnik 30, Vransko, Tel.: 063 / 725 - 377, Avto tel.: 0609 / 612 - 751
r za prodaio m servisiranje traktorjev. Tam boste lahko dobili tudi vse ostale informacije v zvezi z delovanjem traktorja in plačilnih pogojih. Popravljamo pa tudi vse vrste traktorjev pri nas ali pri vas na domu. Vsi rezervni deli so zagotovljeni kar pa je najvažneje, vse opravimo hitro in poceni.
m t m
>>, * V
O
mrnm.
;-!• f% \

-
11
i::!:!:

I
MOZIRJE

—i
_
H
S g
i!
Zgornja Savinjska dolina
Zahtevajo sedem novih občin
Bodoča lokalna samouprava je v ospredju pozornosti tudi v (sedanji) občini Mozirje. Kljub poletju ima komisija za lokalno samoupravo (imenovala jo je občinska skupščina, sestavljajo pa jo predsedniki vsetov vseh KS) polne roke dela.
Kot nam je dejal njen predsednik, sekretar sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti Darko Repenšek, seje komisija na začetki srečevala z različnimi predlogi. Po enem naj bi sedanja občina Mozirje postala enovita mestna občina, po drugem naj bi bile v bodoče tri občine - Mozirje, Ljubno in Gornji Grad, po tretjem naj bi postala občina vsaka od desetih krajevnih skupnosti. Na osnovi vsega tega je komisija sredi julija oblikovala stališče o sedmih (7) novih občinah in ga kot zahtevo poslala komisiji za lokalno samoupravo pri državnem zboru. Nove občine naj bi torej bile Mozirje (sedanja KS Mozirje), Nazarje (KS Nazarje in KS Šmartno ob Dreti), Gornji Grad (KS Gornji Grad, Nova Štifta in Bočna), Rečica ob Savinji (KS Rečica ob Savinji), Ljubno ob Savinji (KS Ljubno ob Savinji), gorski
občini pa naj bi postali sedanji KS Luče ob Savinji in Solčava.
Občinska komisija od državne zahteva, da predlog upošteva pri sestavi zakona za določitev območij občin, saj je po njenem mnenju v predlogu in zahtevi volja občanov. To zahtevo bodo seveda morali občani potrditi še na referendumih. Občinska komisija za lokalno samoupravo nasprotuje stališču občinskega odbora LDS Mozirje, ki se skupaj z LDS Velenje in Žalec zavzema za povezavo občin Velenje, Žalec in Mozirje v upravni okraj, po katerem bi bile funkcije državne uprave enakomerno porazdeljene med sedanjimi tremi občinami. Člani mozirske občinske komisije namreč menijo, da bi vsakršno združevanje z Velenjem in Žalcem, morebiti celo s Celjem, nujno potisnilo nove zgornjesa-vinjske občine na obrobje. Zato je po mnenju komisije nujno, da
sedanji sedež mozirske občine postane upravni okraj, saj bo le na ta način doseženo bistvo celotne reorganizacije lokalne samouprave - približati to samoupravo občanom. Tudi občinski davki naj bi ostali v okviru sedanjih davkov in davkoplačevalcev naj ne bi dodatno obremenjevali. Za dosego teh ciljev bo seveda potrebna enotnost vseh družbenih in političnih de-
javnikov v občini, zato so na sejo komisije pred nedavnim povabili tudi predstavnike političnih strank. Na tej seji so med drugim ugotovili, da bo verjetno tudi delitvena bilanca lažje izvedljiva, če bo Moziije postalo okraj, sicer pa bo komisija poročilo o svojem delu pripravila do septembrskega zasedanja občinske skupščine, sprejete sklepe na tem zasednju pa bodo poslali v javno obravnavo.
V zvezi z vsem tem so pričeli z aktivnostmi po vseh KS, ki morajo glede na pričakovane spremembe opredeliti predloge glede nadaljnjega razvoja in glede odnosov med bodočimi občinami in novim upravnim središčem. O vsem tem želi komisija sodelovati tudi s poslancem Državnega zbora dr. Francem Zagožnom.
■J P
Zgornjesavinjski gozdovi
Lubadar, emisije, suša...
mTAKOPECm
OPEL ^mmmmmmmmmmmmmmmmmsmmmmmmmt
vam nudi
•	VSA SERVISNA IN GARANCIJSKA POPRAVILA
•	Prodaja celotnega programa vozil OPEL
•	Prodaja rezervnih delov in dodatne opreme
•	PRODAJA IN VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV
•	Kleparska in ličarska dela
•	Vaše staro ali poškodovano vozilo vzamemo v račun
•	Nudimo nadomestno vozilo v času popravila vašega vozila
•	LEASING - KREDIT
Se priporočamo in vam želimo srečno vožnjo!
Komisija za usmerjanje in spremljanje izvajanja ukrepov za preprečevanje in zatiranje podlub-nikov v občini Mozirje se bo sestala jutri, v petek, ob 8. uri. Na vso nesrečo komisiji dela ne manjka. Zadnja sušna leta so močno oslabila življensko moč gozdov. Posledica te oslabitve je izredno močan napad lubadarja in veliko močnejši vpliv emisij, predvsem na smreko. To pa še ni "dovolj". Svoje je namreč prispevala še dolgotrajna suša. Na najbolj izpostavljenih sušnih legah se smreka zaradi plitkega koreninskega sistema suši brez dodatnih vplivov, listavci se že jesensko barvajo, iglice so pričele odpadati celo macesnu. Gozdarska služba tudi ugotavlja, da se je posušila večina nasadov, predvsem listavcev, ki so jih posadili lani in letos. Dokončno škodo bodo ocenili v oktobru, seveda pa ta škoda ne bo resnično dokončna, saj gozd ni njiva, na ka-
teri pomladi poseješ, jeseni pospraviš pridelek in ugotoviš izpad. Procesi v gozdovih trajajo dalj časa in precej let je potrebnih, da v gozdovih znova pride do ravnovesja, če bo v sedanjih razmerah sploh kdaj prišlo.
■J P
Otvoritev pred vrati
V Mozirju so zaključena dela pri izgradnji njihove nove avtobusne postaje in odpravljene tudi zadnje pomanjkljivosti. Tako v teh dneh pridobivajo ustrezno tehnično dokumentacijo, Mozirčani pa lahko v kratkem pričakujejo otvoritev tega zanimivega in potrebnega objekta.
EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO
goren]etrgovina 6.0.0.
gorenje trgovina do o
Prešernova 8 63320 Velenje tel.: 063/853-915 fax: 063/855-250
Rekli so:
Darko Repenšek, sekretar Sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti občine Mozirje: "Kot predsednik komisije za lokalno samoupravo menim, da je bila pobuda stranke LDS občine Mozirje glede povezovanja občin Mozirje, Velenje in Žalec v upravni okraj, nemodro dejanje. Svojega stališča ti še namreč niso izoblikovali, medijem pa so ga že sporočili. Mi smo njihovo pobudo zasledili najprej v Našem času, nanjo pa se je komisija seveda tudi takoj odzvala, čeprav je že pred tem izoblikovala stališča o prihodnji lokalni samoupravi v mozirski občini."
■ tp
TERftC
SILBKfcDB Kardeljev trg'5,Velenje,Tel.: 857-115, 851-951
Avto šola ASTERIA vas vabi v tečaj cestno-prometnih predpisov, ki se prične:
*	v VELENJU, v ponedeljek 23.8.93 ob 8. in 16. uri v obnovljenem kabinetu; TEČAJI SE BODO VRSTI U VSAKIH NADALJNIH14 DNI!
*	v ŠMARNTEM OB PAKI, v torek 24.8.93 ob 17. uri v učilnici Ljudske tehnike.
Kandidati lahko izbirajo med vozili: GOLF III diesel CL, Renault 5 diesel in ostalih vozilih GOLF.
VLJUDNO VABLJENI!
gorenj eservis
POPUST ZA GOTOVINO BREZOBRESTNO OBROČNO ODPLAČILO ZAKUP/LEASING NA 25 OBROKOV
pričakujemo vas v najbližji servisni enoti Gorenje
a//f gorenjetop/ofne črpalke v Velenju, tel. 063/854 867.
MONTAŽO, GARANCIJO IN SERVIS ZAGOTAVLJA gorenjeseras
RDEČI PAJEK
Žgečkljiva fotografija
"Htk, res ne vidim, razloga, zakaj ne bi bila
v časopisu, hik!" H Tekst in foto: vuf
Avtocesta Arja Vas - Vransko
«*«K«S*aK»*»**M»«ttM*tt'*
Trasa zarisana
Na septembrskem zasedanju žalske skupščine bodo poslanci razpravljali tudi o odseku avtoceste Arja vas - Vransko. Po vseh dolgotrajnih razpravah bo Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora poslancem ponudil samo eno možnost. To je južna trasa, ki je pri vasi Ločica nekoliko spremenjena. Potekala bo med Dobrtešo vasjo in Ločico, tako da bosta tako Šempeter kot Ločica ostala strnjeni naselji.
Za tako spremenjeno južno traso avtoceste so se odločili, ker pristojno republiško ministrstvo nikakor ne dovoli gradnje čez rimski vojaški tabor, čeprav je v večini razprav ta možnost dobila največ podpore. Proti severni "daljnovodni" pa so odločno proti Polzelani, saj bi v tem primeru morali dvigniti železniški nasip na 6 metrov. Južna varianta sicer poteka preko bolj kvalitetnih zemljišč, bo pa vkopana, tako da bosta hrup in onesnaženje manjša.
Verjetno tudi zaradi časa dopustov odzivov na novo prizadetih krajanov še ni bilo. Če pa bi poslanci tako rešitev vendarle sprejeli že na prihodnjem zasedanju, bi se gradnja tega odseka lahko začela jeseni prihodnjega leta.
■ K. Rozman
Zaradi suše manj zelja
Suša pač ne izbira poljščin, da bi ene prizadela bolj kot druge. Odvisno je od tega koliko je kaka rastlina odporna, vendar je sedaj suša že tako dolgotrajna, da so prizadete vse.
Tudi zelja bo letos namesto pričakovanih 900 ton od 700 do 800 ton. V žalski občini se s pridelavo zelja ukvarja kar precej kmetov, največ pa na področju
braslovške zadruge.
Zelje pridelujejo v glavnem za kamniško Eto in šempetersko kisarno. Nekaj zgodnjih sort zelja so že oddali, pozna pa bo morala počakati do jeseni. Pridelavci upajo, da bo vendarle kaj dežja, ki bi vsaj pri poznih sortah še lahko omilil posledice suše in bolezni, ki letos tudi delajo precej škode.
■ Besedilo in slika: -er
Gradovi brez gospodarja
leti že pisali. Dejstvo je, da prekrasen dvorec, o katerem je tudi dr. Stopar pisal z izrednimi navdušenjem in občudovanjem, leži v neposredni bližini Žalca, ima ravninsko lego, preprost in hiter dostop in daje eden izmed najpomembnejših kulturno zgodovinskih spomenikov na Slovenskem. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ima marsikdaj kakšno avtoritativno pripombo (in velikokrat je prav, dajo ima) na račun restavriranja in drugačnega posega v objekte te vrste, je že pred leti zaspal ko so se v neposredni bližini dvorca (zračna linija 100 m) izgradila ogromna obscena betonskega skladišča za republiške rezerve. Sedaj seveda za obnovo dvorca ni nikjer denarja. Avstrijci, Nemci in drugi tujci, ki naše kraje obiskujejo se čudijo naši anemičnosti pred tolikšno kulturno zgodovinsko lepoto. Vsekakor je dovolj velika žalost, da odgovorni na občini niso sposobni vsaj začeti akcije za obnovo tega prekrasnega objekta, katerega učinek bi lahko bil večplasten.
Potrebno bo, spoštovani funkcionarji in funkcionarke zažeti iskati rešitve. Poiskati je potrebno vse odgovorne in finančno sposobne institucije na republiki, poiskati je potrebno možosti vlaganja tujcev in rešitve s pomočjo delniških družb. Dajmo gospoda, čas beži!
■ Tekst in foto: Tea Rinček
Novice, ki odkrivajo tančice
V	Vrbju pri Žalcu so imeli občinski SDP tekmovanje v pljuvanju v daljavo. Najdlje je pljunil čisto nov član SDP. Stari partijski liniji pljuvanje očitno ne gre od rok; če smo zlobni, je
razlog, da so bili očitno prevečkrat popljuvani.
***
Krajevni odbori Slovenskih krščanskih demokratov po občini so se po starostni strukturi svojih članov zelo približali
Zvezi združenj borcev. Ta podobnost novega ne moti.
***
V	Šeščah se pripravlja velik teniški turnir, ki bo zbral na kupu kar nekaj eminentnih oseb iz cele Slovenije. Čeprav gre za same domoljube bodo glavni menuji: Odojek, čevapčiči in meso iz žara.
Rekli so:
Jani Marovt, kmet hmeljar iz Ločnice pri Polzeli:
"Hmelj pridelujemo pri nas na 4,5 ha, en hektar pa imamo v premeni. Savinjski golding smo že obral i i n I ahko rečemo, da ga je kar precej manj kot lani, ko je mbilaza to znano sorto v svetu, slaba letina predvsem zaradi suše. Kako bo z sorto avrora ne morem reči. Menim pa, da ga bo približno toliko kot
lani. Ker jc bila tudi letos suša, smo pričeli namakanje že maja. S tem bodo stroški precej višji, saj smo zaradi zgodnjega namakanja morali tudi dodatno dognojevati, mineralna gnojila pa so prav tako draga."
■ -er
m
Obračun kurilne sezone 92/93
Poračuna ne bo
2 milijona tolarjev izgube. Poračun 91/92 je po sklepu Ustavnega sodišča nezakonit.
Kot vse kaže, uporabnikom vendarle ne bo treba poravnati poračuna kurilne sezone 91/92. <Ker je Ustavno sodišče v Ljubljani odločilo, daje poračun nezakonit, jc malo verjetno, da bi celjsko sodišče v pritožbah in novih tožbah sklenilo drugače. Od 9,203.738 tolarjev je bilo doslej plačanih samo 2,163.802 tolarjev. Če bo obveljala taka razlaga, bo individualnim porabnikom vplačan denar verjetno vrnjen, ostali pa
bodo bo besedah sekretarja Vinka Debelaka upoštevani pri lastninjenju Komunalnega podjetja.
Tudi obračun kurilne sezone za preteklo leto je pokazal, da odhodki v višini 59,059.777,80 presegajo prihodke za 2,098.475,40 tolarjev. V strukturi stroškov največji delež predstavlja 1,208.016 litrov kurilnega olja, za katerega je Komunalno podjetje plačalo 30,167.271,80 tolarjev (51,08). Drugi največji strošek predstavlja-
jo stroški uprave in sicer 8,190.044,40 (13,87), kar je za 70 % več kot v prejšnji kurilni sezoni in po mnenju kurilnega odbora za takšno povečanje ni realne osnove. Bruto osebni dohodki za tri zaposlene so znašali 2,942.074,10 tolarjev. Kurilni odbor in Sekretariat za družbeno ekonomski razvoj in finance je na obračun že dal več pripomb, med njimi to, da so vse leto opozarjali na previsoke plače v Komunalnem podjetju. Res paje,
da so bile cene ogrevanja pod republiškim nadzorom in so se povečale samo za 11 odstotkov.
Od prvega junija, ko se je začela nova kurilna sezona, je up-ravljalec toplovodnega sistema Sipro iz Žalca. Ker cene niso več pod nadzorom vlade in ker seje električna energija podražila za 9 odstotkov, seje z avgustom za 6 odstotkov podražilo tudi ogrevanje.
■ K. Rozman
Živ žav v Savinji
Savinja tudi letos privablja kopalce, čeprav je med njimi le malo odraslih je živ žav precejšen. Otroci, ki jih nizka voda in opozorilo pristojnih služb, da voda ni primerna zakopanje, ne motijo, uživajo v tej poletni vročini v hladni vodi. Izmišljajo si razne igre in tako napolnjujejo hitro se iztekajoče počitniške dneve. Mnogi starejši pa s hrepenenjem mislijo na tista leta, ko je bila Savinja še tako vodnata, da so se z veseljem v njej kopali tudi sami.
■ Besedilo in slika: -er
■ Živ žav v Savinji pri polzelskem mostu
Čigava bo slovenska
kulturna dediščina
Obstanek v zeleni
skupini
Vsako leto več težav pri oskrbi z vodo
m « m w m	x « m & te ss & as x & m vs s & tx & vt <x.
Pitna voda iz globin
Košarkarji Savinjske s Polzele, ki bodo letos prvič nastopili v zeleni skupini državne košarkarske lige, se že od 1. avgusta vneto pripravljajo na novo sezono. V nedeljo popoldne se se vrnili s prvih bazičnih priprav na Lisci. Po besedah trenerja Borisa Zrinskega, ki mu sedaj pomaga še profesionalni trener Franc Podlipnik iz Kranja, seje ekipa kar precej spremenila. Z aktivnim igranjem je prenehal Mitja Turnšek, Jani Cencelj je odšel v tujino, Sergej Vasiljevič pa k Preboldu. Ekipo so okrepili Jure Stavrov iz Kokre Lipje, Denis Steglič iz Dalvina Split in Sašo Govc iz Prebolda. S specialnimi pripravami bodo pričeli 24. avgusta, ko bodo odšli v Idrijo. Trenerja imata na razpolago 17. igralcev, do začetka tekmovanja, 18. septembra, pa bodo pol-zelski košarkarji odigrali od 12 do 15 prijateljskih tekem.
■ Besedilo in slika: -er
Premalo denarja za in vest i t vode.
Že drugo izrazito sušno leto zapored opozarja, da so investicije v obnovo vodovodnega sistema in v iskanje novih globinskih virov pitne vode nujne. V ta namen je bil sprejet občinski odlok, po katerem se ob ceni vode zbirajo dodatna sredstva za investicije.
Na mesec se zbere približno 2 milijona tolarjev, če ne upoštevamo nerednega plačevanja računov uporabnikov. Iz teh sredstev naj bi v občini letos dokončali štiri projekte, vendar bo denarja premalo, ker na natečaju za pridobitev republiških sredstev niso uspeli. Kljub vsemu bodo dokončali vodovod Podlog - Loke, s katerim bi rešili težave pri vodooskrbi Pon-ikvanske planote. Polega tega bodo v ta namen aktivirali lani izvrtano vrtino v Libojah.
ije. Letos tudi v Grižah brez
V teh dneh pa bodo v Libojah začeli vratati še drugo vrtino, ki naj bi po aktiviranju dajala v sistem deset litrov vode na sekundo. To bo vsaj malo ublažilo motnje pri preskrbi s pitno vodo v občini, ki so vsako leto večje. Tako morajo letos vsak konec tedna s cisternami voziti vodo tudi v rezervoar v Vinski gori, ki je postal premajhen glede na poseljenost kraja. S hudimi težavami pa se srečujejo v Grižah, kjer je letos kar za polovico usahnil sicer manjši površinski vir. Tako imajo krajani pitno vodo le trikrat na dan po dve uri.
Glede na občasno deževje se razmere sicer spreminjajo, vse to pa opozarja, daje treba poiskati globinske vire kvalitetne pitne vode, ki jih je ob južnem robu občine menda dovolj.
■ K. Rozman
Pred dnevi je v slovenskem časopisju odjeknila vest, da se za gradove na Slovenskem in njihovo restavracijo zanimajo tudi velike kapitalske družbe.
Tako se za vlaganje v restavracijo gradov zanima dunajska podružnica velike zavarovalniške stavbne hiše Sotheby. Ker opravlja predloge za te hiše ljubljanski Zavod za spominsko varstvo, je večina predlogov za področje ljubljanskih gradov in spomenikov. O kopiji dunajskega dvorca Schonbrunn v Novem Celju smo pred
S priprav pri nabiranju moči na Lisci
Pri Cremenškovlh v Parlžljah pri spravilu zelja za solato
Prešmetane citre '93
Srečanje najbolj zanimivih in najboljših
Kulturni center Ivan Napotnik Velenje in Veleblagovnica Nama Velenje sta bila letos že petič organizatorja srečanja slovenskih citrarjev. V petek so električne citre "zapele" že v popoldanskih urah, same ali ob spremljavi pevcev in drugih inštrumentov, utihnile pa so pozno zvečec. Na ploščad pred Namo so privabile izredno veliko ljubiteljev tega dolga leta pozabljenega ljudskega inštrumenta. Marjan Marin-šek, ki seje tudi sam predstavil z dvema sklabama, je bil obiska ve-setin povedal: "Citre so bile dolga leta inštrument, ki seje zapostavljal, čtprav je tipično Alpski smo ga pripisovali Avstrijsko-Nemškim deželam in mislim, da zato ni bil cenjen. Trenutno v Sfoveniji deluje okoli 70 citrarjev, v glavnem na Štajerskem in na Gorenjskem. To srečanje ni tekmovalnega značaja, vsak od nastopajočih bo predstavil dve
skladbi. Citrarji v Velenje radi pridejo. Vsak od njih je po svoje zanimiv, polovica od njih je med najboljšimi v Sloveniji. Tako letos prvič nastopa Frabc Somer, ki smo ga odkrili šele sedaj, čeprav igra od leta 1933, citre pa je kupil za 2 vreči žita. In še
nekaj zanimivih zgodb skrivajo današnji nastopajoči."
In res je bilo tako. Slovenska ljudska in narodna pesem je izzvenela milo lepo, kot lahko le ob spremljavi citer, kije nikoli ne preglasi.
■ Bojana Špegel
Skrivalnica v očesu
"asimilacija Grka"
Knjiga je kot njiva (zemlja), iz katere raste kultura (sejalčev trud) in divjina (hudičev trud), in ni drugega izhoda kot pošteno delo za rešitev kulture. Strategija dokazanega rezultata ni enostavna, je povezana s časom in jezikom. Divjine se ni moč znebiti brez strategije pristopa; najprej, analize -nato, sinteze in v (tem) danem primeru še slednje, "asimilacije".
Prvo najde svoj smoter v drugem in tretje je rezultat prvega in drugega. Ko spojimo nova spo-znanjas starimi, preidemo do rezultata oziroma točke, ki je lahko čvrsta točka nekega tolmačenja.
Brez jezika ni artikulacije niti povezave novega s starimi in ko to dosežemo, opravlja jezik svojo funkcijo, toda nevarnost je še vedno tu. Lahko se skazi miselni proces zaradi nepovezave uma in jezika. Namreč, jezik lahko postane samovšečen, zbeži duši in srcu v enem, istem individuumu. Torej, zaradi oprijemljivega rezultata ni dobro nikoli pomešati kulture z nekulturo na njivi kulture.
In sedaj preidemo na jezik "Skrivalnice v očesu," tretje pesniške knjige pesnika in publicista Iva Stropnika (JEZI K, stran 32), ki pravi:
Vidiva jezik, pijano potoniko pod žlebnikom,/kako jo dosega glas občudovanja,
(Potonika je divja ali vrtna rastlina z deljenimi listi in velikimi belimi, rožnatimi ali rdečimi cvetovi in ko jo občudujemo, nas prav nič ne moti "divja". Ali je še vedno divja, ko smo jo z občudovanjem udomačili kot "Mali princ" lisico?. Kaj naj povemo ojeziku, ki opeva navidezno (divjo) lepoto in nima nič opraviti z resnično kulti-viranim?)
kako ga presega narečna radost, / ko razdeli kamen in vodo.
(Ali ni prav jezik tisti fenomen, ki lahko tako po domače (pristno in toplo) ali knjižno sodobno, presega samega sebe in v izrazih domišljijsko razdeli kamen in vodo?)
Vidiva jezik, vizionarsko (s)početje
(Vidimo sposobnost notranjega doživetja za nekaj, kar v stvarnosti še ni nastopilo - pesniško vizio-narstvo kot početje ali v prenesenem pomenu spočetju nečesa novega.)
velikih in majhnih, sled peze gromozanske / razlike rodovom, kako vešče spregovori / v bokih in vsaj v dveh srcih vaške učiteljice.
(To vidimo tudi v preteklosti velikih in majhnih dogodkov. Vidimo sled, kar ostane zlasti na pod-lagi in kaže, daje tam bilo, se premikalo kot vidimo in nevidimo. Kot sled čustev obremenjenih rodov z gromozanskimi razlikami. In ta isti jezik, kako vešče spregovori v čutnem spremljanju mikavnega objekta; zapoje o bokih, o dveh srcih vaške učiteljice. Kdo ve? O enem njenem in drugem, ki ga podari svojim otrokom? Ali...)
Vidiva jezik -, paje bolečina orne njive / in po rasti v zgodnji misli ploda. / Vidiva jezik, škripajoča vrata/ali vhod vdolbino niča, iz neme vere / samobitna rima za najin narod rase: / jezik, jezik -cerkveni hlad hudiča.
(Iz vsega vidimo jezik, ki nam je lahko poguba ali zveličanje. In jezik kot cerkveni hlad, "Ne mrzel in ne vroč".)
V skrivalnici v očesu je res veliko skritega in odkrito povedano, človeku (nestrokovnjaku) se upira branje, sleherno razčlenjevanje, ki presega okvirje normalne človek-
Prireditve Kulturnega centra "Ivan Napotnik"
THE GOLDEN GATE QUARTET
V petek, 20. avgusta vas vabimo, da se nam pridružite na poti na koncert The golden gate quar-teta, ki so ga v Slovenijo povabili člani New Swing Quarteta. Koncert bo ob 20.30 v ljubljanskih Križankah. Vstopnice že prodajamo.
Na prireditev bo odpeljal poseben avtobus z odhodom ob 18.00 izpred Rdeče dvorane. Cena vstopnice 1.200 SIT + prevoz 800 SIT.
Prijave in informacije na telefon: 853 574 - dom kulture/prireditve.
VSI MOJI OSEMTISOČAKI
V	petek, 27. avgusta pa bo v okviru IX. poletnih kulturnih prireditev na velenjskem gradu predavanje našega znanega alpinista Vikija Grošlja z naslovom: VSI MOJI OSEM TISOČAKI. Predavanje se bo pričelo ob 20. uri.
Vstopnice po 300 SIT lahko dobite eno uro pred predstavo na kraju prireditve.
V	primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani doma kulture.
Zgodilo se je,
19. velikega srpana
Letošnji raziskovalni tabor, ki ga že peto leto zapored organizira Kulturni center Ivgna Napotnika iz Velenja, poteka v Škalah pri Vfele-nju. Zato je prav, da v današnjem prispevku nekoliko več prostora namenimo prav Škalam oziroma manjšim krajem v njihovi bližini. Poglejmo, kaj so o bivši občini Škale zapisali v Krajevnem leksikonu Dravske banovine leta 1937:
"Občina Škale. Prebivalcev 1823, hiš 334, posestnikov 251, kočarjev 44, najemnikov 29. Površina 2718 ha: njiv in vrtov 523, travnikov in pašnikov 756, sadovnjakov 74, vinogradov 8, gozdov 1341, ostalo 16. Občina zavzema jezerske terase v severovzhodnem delu Šaleške doline ter severno in severovzhodno odtod ležeče hribovje do Ljubele (778 m), Smodivnika (923 m) in soteske ob Paki. Vodovje teh hribov dovajata v Šaleško dolino potoka Ljubela in Lepena. Ves ta predel je naseljen v obliki razloženih naselij. Kmetijstvo krije le za silo domače potrebe. V normalnih razmerah donaša lepe dohodke izkoriščanje obsežnih in lepih gozdov. Vrednost lesa je tem večja spričo dovolj ugodnega prometnega položaja Šaleške doline in radi bližine velenjskega premogovnika in kalorične elektrocentrale. To podjetje se nahaja na ozemlju škalske občine in je za vso Šaleško dolino življenjskega pomena. Velenjska kalorična centrala ima v primeri s hidrocentralami to prednost, da seji ni treba boriti z raznimi vremenskimi motnjami (nizko stanje vode i.p.). Ker paje kakovost lignita slaba, morajo paziti, da imajo z njegovim izkopavanjem čim manj stroškov. Radi tega rovov večinoma ne zasipavajo. Zato nastajajo na površini zelo vidni udori; v njih so bajerji
in močvirja. Velenjski rudnik ni bistveno vplival na rast naselij v okolici, ki so z izjemo Pesja obdržala na zunaj kmetsko lice.
V	občino ŠkafiTspadajo naslednja naselja: Plešivec, Sv. Bric, Škale, Škalske Cirkovce in Šmartinske Cirkovce. Meje nekdanje škalske veležupnije se ujemajo z mejami sedanje šaleške dekanije izvzemši župnijo Bele vode. Župnija je mati fara: Škal, Šmattina pri Šaleku, Št. Janža na Peči, Št. Ilja pri Velenju, Šmihela pri Šoštanju, Gornjih Ponikev in Zavodnja. V Škalah rojen dr. Kranjc Jožef (1821 - 1875), slovit pravnik."
Za vse, ki ste se ob tem opisu kraja nekoliko zmedli, naj še enkrat*povem, da gre za opis Škal iz leta 1937. Današnja podoba kraja je žal precej drugačna in z nostalgičnega vidika tudi precej bolj žalostna!
LETA 1970
V	mariborskem Večeru so objavili članek z naslovom "Hmelska sezona v Šaleški dolini":
"Že 17. avgusta so pričeli delno obirati hmelj v Šaleški dolini. Na področju KZ Šoštanj raste ta žlahtna roža na 23 ha v zasebnem sektorju in na 83 ha v kooperaciji.
Pravijo, da z obiralci hmelja ne bo posebnih težav. Kakovost zelene rože je zelo dobra. Prodaja hmelja je prav tako zagotovljena. Upajmo, da vreme ne bo nagajalo. Tako bi lahko vsepovsod pričeli trgati hmelj že v tem tednu. Obiranje bo trajalo 14 dni."
Tudi letos z obiralci hmelja v Šaleški dolini ne bo posebnih težav, ker hmelja v tej dolini skorajda ni več.
■ Damijan Kljajič
ove dojemljivosti in je zanj vse ugankarsko, kar je nad njim.
Nevarnost preži nad jezikom in kako, kako, obravnavati svoj jezik od zarečenih besed? Pesniški jezik seje posodobil in vsak, ki mu ne sledi, dvomi. Ne zaradi artikulacije temveč zaradi transformacije sodobnega pesniškega izraza, ki mu ne sledijo številni pesniki starejših generacij, kar je v precejšnji meri povezano s časovno in intelektualno stopnjo posameznika.
Prevara, s katero se sreča bralec Stropnikove poezije, se mu zazdi popolnoma enako (in je) oblečena v modernistično pesniško obliko, da drvi kot vse proti niču, toda s prizadevnim iskanjem pravega (skoraj s travo preraščenega), skritega, se nam odkrije razlika spiritualnih razsežnosti. Odkrijemo, daje Stropnik zazrt v vrednote. Njegovo pesnenje ni zgolj igra imaginacije trenutnega doživetja, temveč sporočilo, umetnost sodobnega izraza pa naj bi bila prav v tem.
Biti spodoben in berljiv! To je v dobri meri uspelo Ivu Stropniku, ki se v vseh slikah izraža sodobno (argumentirano), izogibajoč se tradicionalnemu, toda v sebi skriva vso lepoto "dečka" s ponotran-jenimi vrednotami.
Z asimilacijo Grka išče korenine bistva in s tem se zavaruje, občuti trdna tla in ekvivalent svoje lastne eksistence, brez česar ni smisla. Preko imaginacije njegovih pogledov na čas in prostor lahko ugotovimo univerzalnost njegovega pesniškega početja, ki se razlikuje od mnogih predstavnikov mlade slovenske poezije v marsičem in sicer po specifičnem izrazu in sporočilu.
■ Josip Bačič Savski
GLASBENE NOVICE * GLASBENE NOVICE * GLASBENE
Vplivi, taki ali drugačni, ki so odločilno oblikovali smeri razvoja določene dejavnosti, so navadno vedno prihajali iz sredin, ki so topogledno dosegale višji nivo, tako ustvarjanja, kot konzumacije določene dobrine. Tako smo že od nekdaj vajeni, daje bil angleško govoreči svet nosilec in glavni usmerjevalec razvoja popularne glasbe, ki je določal trende in usmerjal glasbeni okus številne, novosti lačne publike. Ta odnos seje iz globalnega prenašal na nižje nivoje, iz makro v mikro okolja. Za časa ranjke Jugoslavije je bilo podobna razmerja tako čutiti tudi na teh meridianih. Razvitejši centri, kot so bili Zagreb in Beograd pa Sarajevo in Ljubljana so bili tisti, v katerih glasbenih sredinah so se oblikovale osnovne smernice glasbenih trendov na tem področju. Na te so seveda vplivali svetovni glasbeni tokovi, nekaj avtentičnega pa je vedno dodalo okolje s svojo kulturo in narodovim izročilom. Eden
je navadno nezmotljivo napovedoval razvoj dogodkov na glasbenem področju je bilo tudi dogajanje na jadranski obali. Poletni utrip in turizem sta seveda odločilno povezana tudi z glasbo, saj je ta sestavni del vsakdanjega življenja, še posebej, ko gre za oddih in sprostitev, čemur je pravzaprav turizem tudi namenjen. Glasba, ki sojo vrteli po diskotekah in gostinskih lokalih vzdolž obale je navadno vedno predstavljala vrhunec glasbenih novitet, ki so šele postajale uspešnice in ki so s precejšnjo gotovostjo napovedovale, kakšni glasbeni okusi bodo prevladovali med občinstvom jeseni, v najboj plodnem obdobju zabavnoglasbene produkcije. Skladbe, ki smo jih pred leti lahko slišali v diskotekah ob obali so prav gotovo postale uspešnice, ki smo jih nato lahko celo jesen poslušali v programih različnih radijskih postaj in v katerih ritmih smo se lahko pozibavali v diskotekah po notranjosti države vse tja skoraj do novega leta. Danes pa
takih pomembnih pokazateljev, ki
Kaj počnejo, govorijo, lažejo, obljubljajo
BEEGEES Legendarna skupi- kratkega stika. Dan Mustane (Me-
na, ki je bila ustanovljena že davnega leta 1962 v Brisbaneu (Avstralija), še vedno vztraja na prizorišču popularne glasbe. Pred kratkim je izdala nov single z naslovom "Pay-ing the priče of love", nov album pa naj bi se na tržišču pojavil že 13. septembra. Njegov naslov bo "Size isn't everything". Pomenljivo! WIZO Wizo je ime nemškega punkovskega benda, ki se je lotil dokaj nenavadne priredbe. V pank-ovski različici so namreč posneli evropski megahit švedske skupine Ace of base "Ali that she wants". Trio, ki prihaja iz Stuttgarta je svojo prvo ploščo sicer izdal že leta 1990. MOTLEY CRUE Nov album skupine Motley Crue je končan. Nikki Sixx, Mick Mars, Tommy Lee in novi pevec in kitarist John Corabi so se iz Vancou-vra (Kanada), kjer so snemali material za novo ploščo, s posnetim materialom vrnili v Los Angeles, kjer bodo posneti material še dodelali in zmiksali. Plošča bo izšla januarja prihodnje leto, ko se bo pričela tudi mega turneja skupine Motley Crue, ki naj bi trajala celih dvanajst mesecev. AERO-SMITH Med skupino Aerosmith in skupino Megadeth, ki spremlja slavne ameriške težkometalce na njihovi turneji po ZDA, je prišlo do
gadeth) je namreč Stevenu Tyler-ju (Aerosmith) očital domnevno slabo opravljeno delo tonskih in svetlobnih mojstrov, ki skrbijo za zvok in ton skupine Aerosmith na koncertih, ko je šlo za nastope Megadeth. Posledica sporaje odpoved vloge predskupine skupini Megadeth in angažiranje nove predskupine. Občinstvo bodo tako pred nastopi Aerosmithov ogrevali Jeckyl. CURE V naslednjih dveh mesecih bosta izšla kar dva live CD-ja odlične angleške skupine The Cure. 13. septembra bo izšel album z naslovom "Show", 25.
take napovedi niso več mogoče. Splošen razvoj družbe, predvsem pa tehnični razvoj in znotraj tega še posebej razvoj telekomunikacij, so povzročili izjemno hiter pretok informacij, ki je pripeljal do tega, da so novice novice res samo zelo kratek čas. Zato tisti, ki pričakujete, da boste letos na morju slišali kakšen nov hit, ki ga doslej še niste, ali morda skladbo, ki bo šele postala hit, nikar ne bodite razočarani, če tega ne boste doživeli. Odkar imate doma MTV vas pač na glasbenem področju nobena stvar več ne more presenetiti. Še posebej bo to očitno, če boste odšli (ali pa ste morda že) na morje v sosednjo Hrvaška. Tam, zaradi vojne in posledično splošne družbene in ekonomske krize, te stvari še toliko bolj pridejo do izraza. Če ste pred petimi ali morda še več leti imeli občutek, da ste, ko ste vstopili v kakšno diskoteko na hrvaški obali, vstopili v glasbeni paradiž, imate danes občutek, kot da od tam prihajate...
, ponujajo, ljubijo...
oktobra pa LP "Pariš". Prav tako v tem času pa bo v evropske ki-nomatografe prišel film s koncertnimi posnetki skupine, katerega naslov je prav tako "Show". MA-DONNA 16. avgusta je ta kontro-verzna pevka in filmska igralka praznovala že svoj 35-i rojstni dan. 4 NON BLONDES 4 Non Blon-des je ime nove ameriške skupine, ki jo sestavljajo tri divja dekleta in en fant. Skupina, ki sicer obstaja že štiri leta prihaja iz Californie, nase paje opozorila z uspešnico "What's up", prvim hitom z albuma "Big-ger, better, faster, more".
■ Mitja Čretnik

LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje (107.8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas
Tokrat so premočno zmagali domačini. Kar osem glasov je dobil ansambel Vesna z Ireno Vrčkovnik.
I .VESNA: "V parku"	8 glasov
2.ALPSKI KVINTET: "Ave Marijo zvoni"	2 glasova
2.AVSENIKI: "klic z gora"	2 glasova
2.FANTJE TREH DOLIN: "Dober pogled"	2 glasova
5.SLAKI: "Moja pipca"	0 glasov
Predlogi za nedeljo, 22. avgusta:
1.CVERLE:	"Včselo na rajanje"
2.DOBRI	ZNANCI: "Očka moj"
3.PODKRAJSKI	FANTJE: "Sinu na pot" 4.SLOVENIJA: "Gosli, citre, orglice"
5.ŠTIRJE KOVAČI: "Žena je huda"
■ Vili Grabner

11 m\	nnui minili i
jgjjjgjj^—....................................,„„■.,.,„„
NASI KRAJI IN LJUDJE
. -S 1P *
Oj, Triglav, moj dom
Krasan, spoštovan simbol države in Slovenstva
Miha Dovžan
"Vedno sem imel rad
nove izzive"
Začel je v otroštvu, ko je mnoge dni preživel pri starih starših na Gorenjskem. "Takrat je bilo v Sloveniji veliko citrarjev, ker so bile citre slovenski družinski inštrument. Ko sem začel, jih je imela vsaka hiša. To so bili dobri citrarji, saj sem se sam učil pri njih." mi pove, ko prebijava zid prvih besed in iščeva nit najinega pogovora. Težave? O ja, tudi te so bile. Kot pri vsakem pionirskem delu. In Miha Dovžan, ki je v nedeljo praznoval 50 rojstni dan, je bil prav gotovo tisti, ki je k uveljavitvi citer pripomogel največ. " Začel sem pri 15. letih, na takrat zelo obiskani prireditvi v ljubljanski Filharmoniji "Pokaži kaj znaš". Pozneje sem pričel trmasto prodirat na radio, v medije, da bi lahko citre predstavil širši publiki. Vrata so bila dolgo časa zaprta, šele ko so prišli pravi ljudje, seje odprlo."
V Velenju je bil Miha Dovžan edini, ki sc je udeležil prav vseh petih srečanj. "Teh srečanj je sedaj zelo veliko. So pa sigurno tista, ki so sedanje citrarje pripeljala do veljave. Nekaj časa je televizija naredila veliko škode, saj so družinski inštrument, sedaj je standard padel, malo je že naveličanosti, družinske pesmi so spet v veljavi. Sploh, ker enostavne citre niso tako težak inštument, da se jih naučiti." Osebno meje presenetil odziv mla-
Najbrž ga ni Slovenca ali Slovenke, ki si ne bi želel vsaj enkrat v življenju stopiti na vrh slovenskega očaka - na 2863 m visoki Triglav. Zanj mnogi pravijo, da je simbol naše države in Slovenstva nasploh.
Ali je to glavni razlog za množične osvajalne pohode nanj? Gre za dokazovanje sebe in svojih sposobnosti? Jc morebiti vnes kaj drugega? Vsa ta vprašanja sem si pred slabimi štirinajstimi dnevi zastavljala skupaj s 43 udeleženci izleta na Triglav. Organizirala sta ga Planinska sekcija iz Šmartnega ob Paki in tamkajšnje turistično društvo.
Najbrž nisem bila edina, ki sem si s prej omenjenimi vprašanji belila glavo tudi pri opazovanju lepe Gorenjske pokrajine do začetka osvajalne poti z Rudnega polja (1340 m). Polnih pričakovanj, neizmerljive in neopredeljive tesnobe pri srcu ni bilo le 21 udeležencev izleta, ki so se dogodivščinam naproti
v triglavskih strminah podali prvič. Kajti, dobri poznavalci planin in res pravi planinci trdijo, da gore presenečajo vedno znova in znova. Če je na začetku poti delček volje zaradi hoje navkreber z nahrbtnikom na ramah "zamenjala" sapa, smo to močneje zajemali ob "odpiranju" čudovite pokrajine v osrčju Triglavskega narodnega parka. Mimogrede odkupili naj bi ga leta 1924 in ga pred pred 12 leti razširili na 800 kvadratnih metrov. Pozabili smo na vsakodnevne težave, na znoj, ki so gaje po metrih in metrih prehojene poti naša oblačila komaj vpijala. Tisto, kar seje marsikomu med nami zdelo skoraj nemogoče, je postajalo resničnost:
Krst pri Aljaževem domu Je bil za 21 udeležencev, ki so Triglav osvojili prvič, obvezen. Prijeten ali ne - to ve vsak zase najbolje
Vodnikov dom na 1805 m nadmorske višine na Velem polju, pa 2408 m visoka Planika in Kredarica (2515 m). Naslednji dan vzpon na Mali Triglav in po približno uri in pol poti po stezici s prepadi na levi in desni še končni cilj -Aljažev dom. Čeprav so nekateri ugotavljali, kako nadvse dobrodošli so trdi klini na pravem mestu in tu ter tam debela jeklena vrv, je bil občutek osvojitve vrha slovenskega očaka res nekaj izjemnega - gmota kamenja, s katere je prečudovit pogled na sosednje slovenske vrhove, na dolino Trente pod sabo je v notranjosti ude-le-žencev izleta vlivalo nekaj, karje težko opisati z besedami.
Pravzaprav je te težko izbirati tudi za preostanek poti, ki je vodila nazaj v dolino. Vse je treba doživeti: spust do melišč, do Tržaške koče na Doliču, hojo preko Hrib-aric, mimo Sedmerih jezer do koč< v njihovi bližini, pa nato proti koči na planini Jezero in dalje proti planini Vogar do strmega spusta do Stare Fužine. Navsezadnje tudi odložitev planinskih čevljev in umivanje oziroma osvežitev v mrzlem potočku.
Utrujene noge niso bile v ospredju pozornosti, ampak spomini na preživete "sanje", občutek: zdaj sem pa res pravi Slovenec, Slovenka. Dvomov o tem: ali mi je vsega tega treba, ni bilo več.
Nikoli nisem razumela svojega
Bilo je naporno, a tega tudi vredno - gasilski posnetek z Aljaževim domom v ozadju
nekdanjega sodelavca Ivana, kaj ■^ajde" takšnega pri plezanju in Ijanju visokih vrhov v svetu. Po"osvojitvi najvišjega slovenska očaka sem bliže temu spoznanju. Lažje pa sem dojela tudi vsebino zapisanih misli dr. Juliusa Kugya:" Iz Zlatorogovega kraljestva se je prikradel v moje sanje in jim vladal dolgo vrsto let. Ni je gore, ki bi ji postavil toliko oltarjev kot njemu. Kako mi je utripalo srce in poletelo polno gorečega hrepenenja k njemu, če je zazvenelo njegovo od bajk posvečeno ime...."
Občutke ob osvojitvi vrha Triglava sem delila z vsemi. Mnenja
treh pa tudi zapisala.
Karel Žibret, ki je skupaj z Borutom, Danilom ter Blažem bil glavni vodnik: "Do 30 vzpona na Triglav sem še štel, sedaj že nekaj let ne več. Trikrat, štirikrat na leto si nadenem nahrbtnik na ramena in ga "obiščem". Vsakokrat doživljam pot drugače. Ne vem, zakaj tako. Vem pa, daje vedno lepo."
Karla Podvratnik: "Od nekdaj rada planinarim. Prav toliko je bila stara moja želja po tem, da bi stopila na najvišji vrh slovenskega očaka. Zaradi bolezni sem to končno dočakala pri svojih 62- letih. Veselje je popolno. Zmogla sem
napore z dobro voljo in odlično organizacijo. Najtežji je bil zame vzpon na Planiko, najlepše... Pravzaprav kar vse. Ponosna sem na svoj podvig. Glede na moja leta bom odslej planinarila po nižjih vzpetinah."
Neva Lepoša: "Sem najmlajša udeleženka izleta, to paje bil zame že drugi vzpon. Veliko smo hodili, se tu in tam srečevali z nevarnostmi, a meni je bilo vse všeč. In če se bom podala na to pot še kdaj -najbrž se bom, sem prepričana, da bom Triglav doživela drugače kot sem ga prvič, drugič."
■ tp
vizijske drame, tako slovenske (Cvetje v jeseni, Moja draga Iza, Razvaline življenja), kot ameriške (Potuhnjeni odmevi) in jugoslovanske (Vlak premajugu)... "Med njimi je bila najuspešnejša Božična plošča iz leta '72. Takrat je veljala za bogokletno in je bila zato dolgo pokrita s plahto. Zaradi nje sem moral na zagovor k Edvardu Kardelju. Prepričeval sem ga, da je to slovenska ljudka glasba, ki je del naroda, brez nje bi izumrli. Da ne gre za propagiranje vere. In potem sem jo lahko prodajal."
Pa načrti? "Spoprijel sem se z novim izzivom. Za igro Milana Jesiha "Ljubiti" je Jani Kovačič napisal glasbo, bolj rockersko, ki je ne bo lahko izvesti. A bo že, izzive sem imel vedno rad."
V Velenju, kjer je otvoril petkovo srečanje in ga tudi zaključil, mu je Veleblagovnica Nama poklonila torto v obliki citer. Za rojstni dan in za uspešno delo vnaprej. Naj mu Vinko Novak izdela še veliko citer, saj menda najboljše in najlepše zvenijo, ko so nove.
■ Bojana Špegel
Karel Žibret	Karla Podvratnik	Neva Lepoša
dih, ki se vedno pogosteje odločajo za učenje citer. To ne gre brez dobrih pedagogov, ki jih je sedaj že veliko, vendar le za osnovno znanje, na akademiji še niso prisotne.
Miha Dovžan ni bil nikoli pedagog. "Citre sem igral amatersko, kot velik ljubitelj, učil pa nisem." Ko mi pripoveduje, kako je zanje navdušil mnoge igralce in znane Slovence, omeni Mišo Molk, Borisa Cavazza, Mileno Zupančič. "Te bi učil in morda jih še bom." pove. In našteje še mnoga znana imena, s katerimi je sodeloval. Tako Zlato Ognjanovič, Ladka Korošca, Toneta Kozlev-čarja....
Posnel je 40 kaset in plošč, doma in v tujini, prispeval filmsko glasbo za 7 filmov in številne tele-
Luka Matijevič iz Velenja
Vnet zbiralec ur
Oktobra letos bo star 79 let in v teh letih je Luka Matijevič
iz Velenja počel že marsikaj.
Med drugim je bil 27 let jamski delavec na velenjskem rudniku (začel je kot pomožni kopač, opravil izpit za kopača in strelnega mojstra), bil 19 -kratni udarnik jame, član prvega delavskega sveta in upravnega odbora na omenjenem rudniku. Pri naštevanju, kaj vse mu je popestrilo najlepša leta, pa ne pozabi omeniti še 350 udarniških ur, ki jih je pri izgradnji mladega rudarskega mesta opravila njegova družina. Vedno je našel čas tudi za prizadevno delo v organih krajevne skupnosti.
Ko smo ga pred nedavnim obiskali, smo ga našli v njegovi delavnici v kletnih prostorih stanovanjskega bloka, v katerem živi. Tu prebije večino časa.
Luka Matijevič v svoji delavnici
Še tri leta nazaj so majhen prostor napolnjevali popravila potrebni čevlji. Danes mu dela družbo približno 150 najrazličnejših ur. "Naveličal sem se prejšnjega
konjička. Tudi značke (približno 1500 jih ima zbranih) niso bile več aktualne. Odločil sem se za ure. Večino med njimi so mi poklonili ljudje, prijatelji. Manjša popravila in tudi ohišja ur popravim ali naredim sam. Približno od 30 do 50 jih "gre točno kot Švi-carka". Se v posebno veselje pa mi je tale (pokaže). Stara je več kot 80 let." je pripovedoval.
Poleg zbiranja ur so njegova velika strast tudi balini. Je član velenjskega balinarskega društva in uspešen tekmovalec.
Skratka, Luka pravi, da ima veliko prijateljev. Dela mu prav tako ne zmanjka, ure pa za zdaj (najbrž še naslednjih nekaj let) ostajajo tisto, česar je v življenju vsakega izmed nas velikokrat premalo.
■ tp
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmamm

NA KRATKO
KB mE
Prevozi vode v mozirski občini
POLETNE male RAZGLEDNICE
"Imam pa že raje hojo na Triglav, pa še smeti ni treba nositi v dolino" si verjetno misli znani mozirski gondoljer Anti ■ tap, turko
"Če si z muz'ko zastrupljen, ne moreš pomagat," si je dejal znani velenjski harmonikar Jože Šalej. Po desetih,.enajstih letih neigranja doma, je v nedeljo spet prišel z ansamblom na tekmovalni oder na Graški gori, še prej pa iz civilne skočil v narodno nošo ■ vos
Lansko količino so že presegli
Gasilci v mozirski občini vozijo prepotrebno vodo do višinskih in drugih področij, kjer stalno primanjkuje pitne vode, pravzaprav že od lanskega leta. Ta področja so več ali manj ista, število voženj se glede na občasne padavine sicer rahlo spreminja, vseeno pa gasilci že od novega leta naprej vsak teden prepeljejo okrog 100.000 litrov vode. Do 16. avgusta so že prepeljali preko milijon in 750 tisoč litrov vode in celoletno lansko količino že presegli za 150.000 litrov.
■jP
Nazarje ■■■■■■
Temeljni kamen za nov objekt
Današnje (četrtkovo) popoldne bo za delavce podjetja Mali gospodinjski aparati Nazarje praznično. Med priložnostno slovesnostjo, začeli jo bodo ob 16. uri, bo namreč predsednik poslovodnega odbora koncema Bosch - Siemens Hausgerate, GmbH, dr. Herbcrt Worner, položil temeljni kamen za nov objekt. Ta bo delavcev omenjenega podjetja zagotavljal pogoje za prenos in osvajanje proizvodnje malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah, hkrati pa omogočil nadaljnje širjenje obstoječe proizvodnje. Po priložnostni slovesnosti bo v prostorih podjetja še novinarska konferenca.
■tp
Smihel nad Mozirjem
17. ovčarski praznik
Po sobotnem prazniku v Šmihelu nad Mozirjem bo od vsakoletnih turističnih in narodopisnih prireditev v Zgornji Savinjski dolini ostal le še Savinjski gaj v Mozirju, ki za svojo 15. letnico v začetku septembra pripravlja veliko razstavo cvetja. Nekoč visoka raven dolgoletnih prireditev se niža, ponekod nižje skoraj že ne more, redke izjeme le potrjujejo ugotovitev, čas za dokončno oceno bo tudi kmalu.
Kakorkoli že, v lepi in prijazni vasici Šmihel nikoli niso preveč obljubljali, nikoli se niso "silili" v ospredje, več ali manj paje bilo pri njih vedno prijetno, zanimivo in po domače veselo, kar za Smihel in Smihelane velja vsak dan. Te dni se pripravljajo za svoj 17. ovčarski praznik, ki ga bodo pričeli to soboto ob 16. uri. Tudi tokrat ne obljubljajo preveč, kar pa so se namenili, bodo tudi opravili. Letos so se odločili za prikaz življenja pastirjev, obiskovalcem bodo ponudili pastirske dobrote, prav tako domače jedi in ostale priboljške, kot se za ovčarski praznik spodobi, bo največ seveda veljala jagnjetina, o vedrih zvokih, pesmi in veselju ni treba preveč razglabljati.
■ JP
Kinološko društvo Mozirje
Doslej največja prireditev
Na preurejenem vadbenem prostoru v Varpoljah bodo člani Kinološkega društva Mozirje v soboto proti večeru pripravili svojo doslej največjo prireditev. Z njo bodo pričeli ob 18. uri, predstavili bodo*športne, lovske in službene pse, vaje ubogljivosti, napada in obrambe, na sporedu pa bosta tudi tekmovanji "agility" in "snupy", Slovenskih 5 pa bo poskrbelo za ostalo.
■j P
Luče ob Savinji
Ogledalce, ogledalce povej...
Poletje v Lučah, še zlasti ob turističnih veselicah, kot so bili Lučki dnevi,je zares lepo. Če pozabimo na kup štantov s kičem, ki sojih "obrtniki" ciganske sorte in mednarodni klošarji že spet "uspešno" plasirali sredi bi sera Zgornje Savi njske dol i ne, je bi 1 ponudba običajev in domačih opravil kar pestra. A o tem še kdaj, ko bo tema naš in vaš turizem. Ne moremo pa mimo ogledala Luč, ki ni le lučka posebnost. Gre le za primerek, kakršnih je v dolini od Ljubnega do Logarske doline še nekaj. Uničena prometna ogledala so slaba varnost, beri NE-varnost, ki bi jo bilo potrebno takoj sanirati.
Kdo to mora storiti, je pa tako jasno. Vzdrževalec ceste.
In če bi zatisnili oko ob ogledovanju ogledala kot prometnim elementom, ga ne moremo zaradi zanikmosti, v katero se ogledujejo čudovite cvetlice na ovinku pred mostom, pred vstopom v trg Luče.
Uničeno konkavno ogledalo v Lučah - čakamo na zamenjavo in obnovo. ■ Jože Miklavc
OPJO -M£1££l


Spuk za 1000 SIT
Že jeseni letos bodo tudi slovenski policisti pričeli uporabljati pose bn&:~0 krdtl' s trk pripomočke, ki bodo delovali (pri domnevno vinjenih osebah) na ustno silo. Ko bo naprimer policist posumil na vinjenost XY voznika, mu bo ponudil posebne blazinice v katere bo (domnevno) pijani občan špuknil nekaj ustne vlage. Na regentih se bo v nekaj minutah pokazalo, ali je bila doza prevelika, takojšnje plačilo 1000 SIT za poškodovanje "dozimetra", ali pa bo moral policist zavreči pripomoček v škodo države.
Kljub vsemu bodo ostali še naprej v uporabi načini ugotavljanja stopnje alkohola v krvi z elektronskimi alkoskopi Drager, ter na osnovi strokovnega pregleda krvi ali urina. Zal (?) tudi stopnja dovoljene alkoholiziranosti 0,5 gr/ccm alkohola v krvi za voznike neprofesionalce.
Povračilni ukrepi z "juga" Velenja
Po objavi drobirja o "starotrški kulturi Velenja" v prejšnjem optometru.je "gazda-jezda" javno nastopil s povračilnimi ukrepi. Ostro je kritiziral avtorja "sanitarnih novic" in uredniško politiko Našega časa. Bruhnil je še nekaj o odgovornosti in za lahko spanje mnižici popivalcev in "kulture željnih " obiskovalcev veselice zažugal proti severu Velenja, češ, vaš čas že še pride, "Naščas"!
Velenjska Nessy - demanti!
Po objavi vesti o nekakšni pošasti, ki da "k" občanke in se domnevno zadržuje na otroškem igrišču ter v podzemlju razpadajočega velenjskega bazena, je v uredništvo Optometra prišlo več občank in občanov, ki so vedeli povedati o podobnih incidentih. Nevarnost je dala misliti tudi našemu opto-metričnemu detektivu, kije vso stvar vzel hudo zares in.... vzgaja rahlo upokojena občanka M.U. (v solastništvu z XV) v Ravnah pri Šoštanju. Optometrični detektiv Pepy je v dokaz zmanjšane nevarnosti glede "Nessy" postregel s snajperskim posnetkom "vzgojiteljice " in ljubke nojevke. Kot kaže, je njuna "ljubezen"povsem nenevarna!
1
10. memorial Jožeta Žunkoviča v Šoštanju
Bilo je vroče, mokro,...
Med prireditvami, ki so se zvrstile konec minulega tedna v Šaleški dolini, je bilo tudi spominsko gasilsko tekmovanje z ročnimi in motornimi brizgalnami v Šoštanju. 10. Žunkovičevega me-moriala - organiziralo ga je tudi tokrat šoštanjsko gasilsko društvo - seje letos udeležilo 23 desetin iz vseh koncev in krajev Slovenije. Med gledalci sta bila tudi Žunkovičeva žena in njegov sin.
Da so lepotice - približno 100 let stare ročne brizgalne zanimive in občudovanja vredne, je dejstvo. Njihova častitljiva starost in brezhibno delovanje tudi. Da ne omenjamo posebej starinskih uniform ter čelad nekaterih desetin. Vse skupaj pa ob in na prostor pri šoštanjskem gasilskem domu najbrž ni privabilo toliko obiskovalcev kot sije želel organizator. Vsaj do polovice prireditve ne.
No, kakorkoli že, tisti, ki so si ga ogledali, so se zabavali. Sicer bolj malo po zaslugi nastopajočih desetin, saj so pokazale kar zvrhano mero sposobnosti in spretnosti. Bolj je za zabavo poskrbel glavni napovedovalec Miha Valenci. Vse mu je prišlo prav, kot pravijo, tam, kjer pa stvari ni mogel "skombini-rati", je vrzel zapolnila njegova zanimiva kletvica. Več kot le omeniti je treba še vajo z lestvami, edinstveno v Sloveniji. Izvedli so
jo gasilci iz Podnanosa ter Vipave in z njo popestrili dogajanje na prireditvi. Za svoj nastop so si upravičeno zaslužili močan aplavz. Folkloristi iz Raven pri Šoštanju in šoštanjska godba Zarja so poskrbeli še za kanček kulture. Družabno srečanje (beri veselico) paje pred razglasitvijo rezultatov letos zamenjala štafeta z živim prašičkom.
Med 12 nastopajočimi desetinami v skupini "ročne brizgalne" so slavili tekmovalci z Ljubnega ob Savinji pred ekipo iz Šmartnega ob Paki ter Zgornjega Brnika. Slednja je na tekmovanje pripeljala tudi najstarejšo brizgalno - iz leta 1872. Najstarejša desetina je štela skupaj 633 let, prišla paje iz Šentjurja pri Celju. V skupini motornih brizgaln - novost letošnjega spominskega tekmovanja - so med 11 sodelujočimi desetinaitii slavili tekmovalci iz Paške vasi. Na drugo mesto seje uvrstila ekipa iz Loke pri Žusmu, na tretje iz Šentilja pri Velenju. Tudi v tej skupini so rekord glede starosti (633 let) dosegli gasilci iz Šentjurja pri Celju, ki so se na 10. Žunkovičem memorialu ponašali še z najstarejšo "motor-ko". Bila je iz leta 1916. Skratka, velika gasilska in turistična prireditev v Šoštanju je minila v znamen-ju vročine, mokrote (zunaj in znotraj), zanimivosti in vedrega razpoloženja.	■ tp
i	' S
_
...............
——
_
............e*1:
ZANIMIVOSTI
_
Hoecskcp
Oven od 21.marca do 20. aprila
Psihično ne boste najmočnejši, paše sami ne boste poznali pravega vzroka za svoje slabo počutje. Seveda vam je jasno, kaj bi morali spremeniti, vendar to ne bi šlo brez žrtev in odrekanja. Na to pa še niste pripravljeni, zato se poskušjate sprostiti vsaj v prostem času in to s početjem, ki je že preizkušeno pomirjujoče. Ko boste "napadeni" se branite, besedno seveda.
tf Bik od 21.aprila do 20.maja
Letošnje leto vam prinaša številna presenečenja, tako prijetna kot neprijetna, ponavadi pa se zgodijo ob zelo neprimernem času. Tako bo tudi v naslednjih dneh, ko boste morali popolnoma spre-menitisvojenamenein načrte. Novica bo povezana z vašo druži no. Proti koncu tedna boste srečali starega prijatelja, ki vam bo dal zanimivo idejo. Nikar se ne zaletite!
H Dvojčka od 21.maja do 21.junija
Za kakšno pametno in pomembno delo še ne boste navdušeni, saj boste takoj naleteli na ovire. Zato se boste tudi vi predali življenju "tjavendan"inčakali,dasesituacijaizboljša. Pri urejanju finančnih težav nikar ne hitite, saj vas čas še ne priganja, vaše namere pa niso najpametnejše. Partner bo ljubeč in pozoren, vi pa mu boste to pričeli vračati.
S Rak od 22.junija do 22.julija
Ugotovili boste, da vam samota in počitek letos še kako dobro deneta. Žal se čas za takšno početje že izteka, vendar ste na to pripravljeni. Ko se boste spoprijeli z delom, ki ste ga včasih radi opravljali, boste ugotovili, da v njem ne najdete več pravega čara. Še sreča, da imate divjo domišljijo in neverjetne sposobnosti, saj se boste kar hitro znašli!
61 Lev od 23.julija do 23.avgusta
Dane obljube, ki stejoizrekli nepremišljeno, ne boste mogli požreti. Zato se boste naenkrat znašli vgneči.ki vam bo načela duševni mir in živce. Seveda boste to prenašali tudi na partnerja, ki bodo neke mere razumel, popolnoma pa ne. Premalo spite in precej nezdravo se prehranjujete, zato pazite na svoje zdravje.
1$ Devica od 24.avgusta do 23.septembra
Na dveh področjih se v naslednjih dneh nikakor ne boste mogli pritoževati. Na finančnem in poslovnem. Tu bo vse teklo, kot si lahko le želite, ali pa vsaj ne bo prihajalo do napetosti. Nekoliko slabše bo vaše zdravstveno počutje, da o ljubezenskem niti ne govorimo. To bo najslabše in zato utrujajoče. Še lahko kaj popravite, zato ne čakajte na jutri.
^Tehtnica od 24.septembra do 23.oktobra
Ali se bodo vaši načrti uresničili ali ne, je sedaj še teško reči, prav gotovo pa vam ne bodo pustili mirno spati. V soboto se boste že skoraj vdali in obupali, vandar bo to le prehodna kriza. Ko boste ugotovili, da probleme le časovno prelagate, se boste spoprijeli z njimi. Partnerse bo spremenil in postal mirnejši termanj razdražljiv. V veselje obeh.
ITI Škorpijon od 24.oktobra do 22.novembra
Zapoosleni boste kot že dolgo ne. Res je, da bo prve dni hudo, potem pa boste v delu našli svojevrstno zadovoljstvo. Kljub temu boste našli dovolj časa za svoje hobije in partnerja. Oboje vam trenutno veliko pomeni. Sredi tedna boste prejeli vabilo, ki bo mamljivo, vendar dobro premislite, ali si lahko stvar privoščite. Manjše finančne težave.
Strelec od 23.novembra do 21.decembra
Nekdo v vaši soseščini vam bo šel močno na živce. Ne boste se hotel i obremenjevati z nji m, pa bo ves čas pri šoten in vas spravljal v slabo voljo. Zdravstveno stanje se vam bo počasi normaliziralo, dobro pa se boste počutili šele, ko boste daleč od doma. Na delovnem mestu bo prišlo do pozitivnih sprememb, v odnosu s partnerjem prav tako.
^ Kozorog od 22.decembra do 20.januarja
Predolgo se že obremenjujete z isti mi starimi problemi, zato vaših obljub in namer nihče več ne jemlje resno. Že sami bolj kot ne dvomite vanje. Res je, da vam situacija ni najbolj naklonjena, vendar bi se še dalo marsikaj spremeniti in izboljašti vam v prid, le od besed k dejanjem morate končno preiti. Tudi do spogledovanja in flirtanja vam še ne bo. Morda bo kriva vročina...
^ Vodnar od 21.januarja do 20.marca
Ob novici se boste zresnili in zamislili. Ne bo vam všeč, ker vam jo bo preneslačisto napačna oseba, kije žedolgo ne marate, novica pa bo za vas več kot pomembna. Partner vas bo hitro spregledal, saj vas vse predobro pozna, zato vsaj pred njim ne igrajte. Če boste delo odlašali na jutri, se vam bo zalomilo, zato nikar ne lenarite. Zato bo že kmalu prišel primeren čas.
M Ribi od 21.februarja do 20.marca
Najhujšakriza bo za vami,saj boste razčistili sami s seboj, kar prej niste zmogli. Tudi svoja čustva boste postavili na svoje mesto in to na pravo, kar se bo hitro pokazalo. S partnerjem bosta preži vlj al a mirne in lepe dneve, kijih bosta znala začiniti na svojstven način, saj bosta oba vedela, kaj je za vama. Le še za eno spremembo v življenju morate zbrati dovolj poguma, prinesel pa jo bo čas.
Vedrina barv na naših malčkih
Čeprav na vročina še vedno sili v tanka in lahka oblačila, datum na koledarju že napoveduje prve spremembe v naši omarah. To velja tudi za naše malčke, ki jih v prvih hladnih dneh še posebej zavarujemo, te pa ponavadi spremlja tudi deževje. O jesenskih otroških modelih bomo danes govorili.
Kaj veliko sprememb ni. Moda za odrasle se prenaša tudi na najmlajše, s tem, da se domišljija in fantazija tu lahko sprehajata in uresničujeta po mili volji. Za prve hladne dni izberite svojemu malčku modele v zelo močnih, živih barvah. Pa naj bo to jeans, platno, pisano potiskan žamet...
Deklici sešijte bermuda hlače v živo rumeni, zeleni ali rdeči (pod nje ji oblecite barvne žabe), športna srajčka naj bo v kontrastni barvi, čez to naj obleče pisan brezrokavnik, narejen kot jeans jacket, le brez rokavov seveda. Da bo "ta prava", ji iz istega blaga, kot so hlače, skrojite še baretko. Prav tako lahko oblečete tudi vašega malčka, le da se naj pri njem hlače podaljšajo do gležnjev, namesto srajce pa poiščite pisan pulover s kapuco in primerne športne čevlje. Ja, pa na palerine ne pozabite. Da jih bo malček rad nosil, naj ne bodo puste, ampak pisane, zanimive tudi otrokom.
Dobro je vedeti
•	Znojne madeže na svileni tkanini zdrgnite z bencinom ali vodo, ki ste ji dodali malo amonijaka.
•	Če seje stara pasta za čevlje posušila, ji dodajte nekaj kapljic petroleja. Spet bo uporabna, pa še čevlji se bodo bolj svetili.
•	Če se polijete s pivom, madež takoj sperite v vodi, ki ste ji dodali veliko soli.
•	Če želite, da bo vaš pralni stroj dolgo brezhibno deloval, enkrat tedensko vlijte v praznega kozarec jabolčnega kisa in vključite najkrajši program.
" • Če so vam popokate ustnice, pa doma nimate vazelina, jih namažite z zmesjo masla in kakava.
•	Prazne stekleničke, v katerih je bil parfum, lahko še vedno uporabite. V njih vlijte mandljevo olje, ki se bo navzelo vonja po parfumu in se z njim premažite po kopanju.
Novo na vašem jedilniku
Paradižnik je dozorel!
Ste vedeli naje na svetu več kot dvesto vrst paradižnika? Ta neprecenljiv sadež uporabljamo skozi vse leto, saj ga lahko dobro pripravimo tudi za ozimnico, sedaj paje čas, ko je pravkar dozorel in ga lahko dobro uporabljamo za različne jedi iz svežega paradižnika. Vsebuje 4 mg natrija, 268 mg kalija, 11 mg kalcija, 27 mg fosforja, 40 mg klora in zelo malo kalorij.
Paradižnikova juha
Potrebujemo: (za štiri osebe) 2 glavi čebule, l žlico masla ali margarine, 90 dag paradižnika, 2 del sladke smetane, sol, poper, čisto malo sladkorja, 1 -2 žlice džina, lističi bazilike za okras
Paradižnik olupite in narežite. Drobno sesekljajte čebulo in ga pražite, dokler ne postekleni. Dodajte paradižnik in sok, ki seje izcedil iz njih. Kuhajte 5 minut, potem juho pretlačite ali sesekljajte v mikserju. Dodajte 1 del smetane, sol, poper, sladkor in džin. Preostalo smetano stepite s soljo, razporedite po krožnikih in okrasite z baziliko.
Pečen paradižnik s sirom
Potrebujemo: (za 4 osebe) 50 dag paradižnikov, 25 dag sira mozzarele, 1 čebulo, sol, poper, I žlico olivnega olja, 2 žlici vinskega kisa, 2,5 dag drobtin.
Oprane in obrisane paradižnike narežite na ploščice. Čebulo razrežite tako, da bo ostala v kolobarjih. Sir narežite na ploščice. V posodo izmenično položite vse tri sestavine. Posujte z drobtinami in začinite z oljem in kisom. Pecite na grilu ali vroči plošči od 6-7 minuta, da se sir stopi in paradižnik dobro segreje. Ponudite takoj.
Imenski koledar
19.8. Vito (Ljudevit), Bole-slav, Tekla
20.8. Berni (Bernardin), Samo, Svito
21.8. Ivana, Zdenko, Baldo (Baldvin)
22.8. Tejko (Timotej), Tejka, Mirč
23.8. Roza, Mohor, Zdenka, Gorazd
24.8. Jernej, Neca (Jerneja), Ema
25.8. Ludvik, Joca, Grega, Julijan
O Lunine mene
24.8. prvi krajec ob 11.57h ••••••••••••••
C23 Vremenska go prorokovanja
v obliki pregovorov
Veliki srpan
Po vremenu svetega Jerneja (24.) rada cela jesen se nareja.
Sv. Jerneja če je slana, bo gotovo še zijala vrana.
Soince srpana grozdje zvedri, vreme dolgo še trpi.
Veliki srpan kar ne skuha, kimovec tudi ne prekuha.
TRGOVINA KOŠARICAH Pemovo 11a (pri Veliki Pirešici), tel.: 779-22ff\^:M		
MOKA T 500 25/1 KG 39.90 MOKA T 850 25/1 KG 34.90 SLADKOR 50/1 KG 72.90 OUE ZVEZDA 11 127.90 TESTENINE 1/2 KG 61.90 RIŽ 1 KG 85.00 KAVA BAR CELA 1 KG 539.00 VEGETA 1KG 699.00 ČOKOLEŠNIK 200 GR 119.90 KIS ZA VLAGANJE 51 465.00	PIV01 ZABOJ 1225.00 RADENSKA 1 ZABOJ 480.00 JERUZALEMČAN1L 209.90 JUICE FRUCTAL 11 89.90 SIRUP POMARANČA 31 473.00 CET TOČEN111 85.00 MEHČALEC TOČEN111 80.00 PRAŠEK FAKS 3 KG 459.90 PRAŠ. WEISSERIESE 3 KG 675.00 KOZARCI ZA VLAGANJE 38.00	
Ugodne cene živinske krme, krmil, umetnega gnojila, motornih žag, verig, mečev in drobnih gospodinjskih aparatov. Po nakupu vas vabimo v bistro, kjer se boste odžejali in poskusili raznovrstne sladice tudi ob nedeljah popoldne. Vabljeni!		
7 Ivi I Zunanja trgovina
„„^m\lMr MM M«! Mariborska 7, Celje Ml mwr nTn r m H tel. 063/ 411 -256, 441 -245
IH jut
ZELO UGODNA PRODAJA PIANIN
BELARUS - cena 168.000,00 SIT GNESSIN - cena 180.000,00 SIT
Možnost plačila na 4 ali 6 obrokov Za gotovino 5% popusta Garancija 1 leto
PevUKC* JHOHi*
HiMP^HMi CK jaufMHfo,
IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA
IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA, poslovalnica VELENJE na avtobusni postaji vas vabi na družinske počitnice po posezonskih cenah:
#	PORTOROŽ, hoteli: LUCIJA, BARBARA in MARITA3-, 5- in 7- dnevni paketi, od 105 do 245DEM
#	POREČ, hoteli: MATERADA, GALEB, ULA LOTOS, DELFIN in ALBATROS, 7 polpenzionov že od 14.700 SIT dalje
#	RABAC, hoteli: GIRANDELA, NARCIS in LANTERNA, 7 polpenzionov že od 168 DEM
#	VRSAR, od 28.8. dalje, t.n. BELVEDERE, 7 polpenzionov za 13.900 SIT	_
*N0VIGRAD, hotel MAESTRAL od 21.8. dalje cena polpenziona samo 38 DEM dnevno ■
#	Za prijeten zaključek počitnic pa vas vabimo v GARD AL AND dne 28.8.! ;	"
Prijave in informacije: poslovalnica IZLETNIK-ITA Velenje tel. 858-798

liii
IN REKREA
V nedeljo začetek nogometnega prvenstva v prvi ligi
« i X SS tU
Rudar oslabljen
V nedeljo bo steklo tretje državno nogometno prvenstvo. Nanj ljubitelji nogometa (tudi velenjski) že nestrpno čakajo. Prvenstvo bo gotovo zanimivejše od minulega, saj bo konkurenca hujša glede na to, da je liga spet manjša za dva kluba.
Želje udeležencev nogometnega prvenstva so vsekakor različčne. Prvi ne skrivajo ambicij in napovedujejo Evropo, drugi bodo zadovoljni, če se bodo vrteli okrog sredine, nekaj pa bo seveda tudi takšnih, ki bodo trepetali za svojo usodo. Nogometaši velenjskega Rudarja so bili po prvem in drugem državnem prvenstvu točno na sredini lestvicc.
In kakšne so njihove ambicije?
"Če bi ponovili lansko in predlansko uvrstitev, bi bil to za nas super uspeh." pravi trener Drago Kostanjšek. To bi pomenilo odlično osmo mesto. Na kaj več gotovo ne morejo upati, ker seje trener "tik pred dvanajsto," kot jc sam dejal, znašel v precejšnjih težavah. Kapetan Matjaž Cvikl je uresničil svojo napoved in odšel za leto dni v Turčijo, Jernej Javornik in Robi Doler pa sta poškodovana.
Prvi zanesljivo v nedeljo ne bo zaigral v Novi Gorici. Torej bo moral Kostanjšek v nekaj dneh v bistvu povsem spremeniti način igre, saj seje doslej - kakorkoli že - vse vrtelo okrog sedaj že bivšega kapetana Cvikl.
Zadnja	preizkušnja
Velenjčanov pred prvenstvom'je pokazala , da stanje vendarle ni tako zaskrbljujoče. Brez omenjenih igralcev so bili že na turnirju v Slovenj Gradcu, na katerem sta poleg njih nastopila še makedonski prvoligaš Tikveš in novi slovenski prvoligaš Primorje. Igralci Rudarja so osvojili prvo mesto. Vse tekme so trajale 45 minut. V prvi so po streljanju enajstmetrovk premagali Tikveš s 3:2( 1:1). V tem srečanju gledalci niso videli prave zavzete igre Velenjčanov. Povsem drugačen obraz pa so "rudarji" pokazali v tekmi z Ajdovci. Zaigrali so izvrstno, brez preračunljivosti in z dvema zadetkoma Spasojeviča ter s po enim Vidoviča in Šoštarja zmagali kar s 4:0. Če je bil to trenuten navdih ali pa bo takšnih odličnih predstav v prvenstvu še veliko, bo morda delno znano že v nedeljo po srečanju z Gorico v Novi Gorici.
■ vos
ERA Šmartno - pokalni prvak MNZ Celje
Nogometaši Ere so se po 15. letih zopet uvrstili v zaključno tekmovanje, saj so v Celju na finalni tekmi premagali nogometaše Dravinje iz Slovenskih Konjic s 3:1 (2:1). V začetku so začelij^reveč nepovezano in že v 5. minuti so Konjičani povedli. Po golu so Smarčani zaigrali bolj povezano in Žuraj je izenačil. Nato paje lrman presenetil vratarja Dravinje sprostim strelom iz razdalje 30 m. V drugem polčasu so Šmarčani prevladovali na igrišču in Žuraj je dosegel še tretji zadetek. Z njim je popeljal Šmarčane med 32 ekip, ki se bodo borile za pokal Slovenije.^
V nedeljo ob 16.30 uri se bosta na igrišču pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki omenjeni ekipi pomerili v prvem kolu novega prvenstva v sezoni 1993/94.
■ Janko Goričnik
Mali nogomet Škale 93
S tekmami skupine A, minuli teden, so v Škalah začeli prvo jesensko kolo. Rezultati XII. kola: Zlatorog Škale : Saloon Konovo 1:3, Texas : Madl Brokat 1:6, Lipov list: Šalek 3:0 b.b., Iron Man : Mister X 0:10, Prijatelji: KMN Podkraj 0:0.
Po zadnjem kolu z 20. točkami vodi Mister X, 2. Saloon Konovo (18), 3. Lipov list (17), 4. KMN Podkraj (14), 5. Prijatelji (14). Najboljši strelci v skupini A: 15 golov - R. Hudarin (Mister X), 14 - golov M. Kljajič (Madl Brokat), 11 golov - A. Kovačevič (Mister X).
Pikado turnir
Gorenje Rekreacija d.o.o. pripravlja v Starem Velenju turnir v pikadu za pokal Poletje 93. V 5. kolu je nastopilo 20 tekmovalcev. Prvih pet: 1. Bosris Trs (Pluton) 11 točk, 2. Peter Miklavžina (RLV) 10 točk, 3. Dejan Pteifer (Gorenje) 10točk,4. Roberet Čerenak (Gorenje) 10točkin5.Zvone Grmič (Gorenje) 9 točk. Vrstni red po petih odigranih kolih: 1. BorisTrs, 2. Zvone Grmič, 3. Husein Čirič, 4. Robert Čerenak in 5. Dejan Pfeifer.
Naslednji turnir bo v petek, 20. avgusta, od 19. do 21. ure v Pikado centru v Starem Velenju.
ONESNAŽENOST ZRAKA NA OBMOČJU OBČINE VELENJE
V tednu od 9. 8. 1993 do 15. 8. 1993 so povprečne 24-urnc koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju občine Velenje, presegale dovoljeno dnevno koncentracijo:
125 mikro-g S02/m3 za urbana in industrijska območja
100 mikro-g S02/m3 za neindustr.,zaščitena in rekreacij.območja
v naslednjih dneh:
12.8.1993 AMP ŠOŠTANJ 170 mikro-g S02/m3 zraka
Sekretariat za varstvo okolja
MAX. POLURNE KONCENTR.
od 9. 8. do 15. 8. 1993
konc. SO 2 (mg/m3)	_
SOS.	TOP. V.V. ZAV.	VEL. G.G.
	MERILNE POSTAJE	
B 9.8.	■H 10.8. CD 11.8.	H 12.8
Hi 13.8.	□ 14.8. H 16.B.	
Na turnirju v Slovenj Gradcu je Matjaž Cvikl izročil kapetanski trak Ervini Polovšaku, najstarejšemu Rudarjevemu igralcu. Ta pa mu je v imenu igralcev izročil šopek in uro za spomin.
Pred odhodom v k turškemu prvoligašu Zeytinburnuspor je Matjaž Cvikl med drugim izdal tudi majhno skrivnost in željo: "Ze nekaj časa sem načrtoval, da bi odšel v tujino. Tako sem se dogovarjal tudi s hrvaškim Varteksom. Ko pa sem dobil vabljivo ponudbo iz Turčije, sem se odločil takoj. Če bo obojestransko zadovoljstvo, bom ostal še kašno leto, seveda pa se želim proti koncu nogometne poti vrniti k Rudarju. zelo si želim, da bi po koncu igrajanja nogometa postal trener."
■ vos
Šoštanj - uspešni ribiči
Kljub precejšnji suši in pomanjkanju vode v ribnikih ter rekah, so športni ribiči RD Paka iz Šoštanja v letošnjem letu uspeli sodelovati in uspešno nastopili na vseh pomembnejših tekmovanjih. Na regijskem tekmovanju celjske regije v lovu rib s plovcem, je ekipa RD Paka Šoštanj dosegla prvo mesto.
Ekipa RD Paka Šoštanj, Dragan Višič, Robert Jedlovčnik, Vlado Mešič in Jože Detelbach, je nato nastopila na II. pokalnem državnem prvenstvu Slovenije na Ptuju, kjer so naši ribiči zgrešili tretje mesto le za točko in tako zapravili možnost za nastop za Slovenski pokal. S četrtim mestom od štirinajstih štiričlanskih ekip pa so opravičili dosedanje vrhunske uvrstitve na podobnih tekmovanjih.
Veselo in prijetno je bilo tudi minulo soboto na 8. turističnem ribolovu v Šoštanju, kjer so člani RD Paka v sodelovanju s Turistični m društvom Šoštanj priredili prijetno tekmo in družabno srečanje (nekaj več o dogodku prihodnjič).
■ Jože Miklavc
Osmi turistični ribolov
urnem namakanju, prošnjah in tihem preklinjanju, so se nekaterim sanje zares uresničile. Tudi tistim, ki so uspeli ujeti komaj kaj večje "mrcine" kot so ikre.

m
LETOVANJE 93
TUDI LETOS VAM NUDIMO P0SEZ0NSKI ODDIH V MESTU KRKU V HOTELU K0RALJ(B KATEGORIJE) TERMIN	POLPENZION
21.8- 18.9.	29,00 DEM
19. 9. - dalje
23,00 DEM
Cena je v DEM in se računa po prodajnem menjalnem tečaju Splošne banke Velenje. Za otroke posebni popusti.
Informacije:
dobite v službi marketing, Dragica Knez, tel.: 063/853-743, 063/856-712 (44)
Uspel konjeniški turnir
V nedeljo je bil ob škalskem jezeru v organizaciji velenjskega konjeniškega kluba državni turnir v preskakovanju ovir t mednarodno udeležbo. Velenjski konjeniški klub je tekmovanje odlično izpeljal, mnogi obiskovalci pa so dokazali, daje v tem okolju veliko zanimanja za to športno panogo. Velenjski klub pa se je izkazal tudi v tekmovanju, saj so njihovi tekmovalci posegli po najvišjih mestih.
Rezultati: Al, ovire 100 cm (neuradni del tekmovanja): najboljši čas je dosegel domačin Uroš Straus. A2, ovire 110 cm: 1 .Mojca Bizjak (Rogaška Slatina);2.Marko Miljavec (Nova Gorica); 3.Gorazd Gradišnik (Celje);4. Alenka Šušteršič (Krumperk). L ovire 120 cm : 1 .Udo Tschai-tschmann (Avstrija); 2.Andrej Kučer (Celje); 3.Mario Tschaitschmann (Avstrija); 4. Maja Novak (Velenje). Ma, ovire 130 cm: I .Udo Tschaitschmann (Avstrija); 2. Mario Tcshaischman ( Avstrija); 3. Maja Novak (Velenje); 4. Andrej Kučer (Celje). Dvovprege v spretnostni vožnji z zaprekami: I.Brinjev:Brinjev;2.Črešnovar:Črešnovar;3.Blekač:Blekač (vsi Mozirje).	" bz
Priznanje in čestitke tudi od direktorja rudnika mag. Franca Zerdina

s? "P- m w \ t
Z leve, Robert Jedlovčnik, Jože Detelbach, Dragan Višič in Lojze Kemperle, za fotoaparatom pa Vlado Mašič
Škodi je pri padla lepa nagrada, celoletna ribolovna karta v šoš-tanjskem jezeru, čelada Veplas ter pokal, vsi ostali nastopajoči pa so si lahko izbrali iz posebnega sre-čolova vsak svojo nagrado.
Ribiška družina "Paka" Šoštanj in Turistično društvo sta še enkrat
dokazala, da se v slogu da organizirati lepe in zanimive prireditve, ki so kraju in ljudem v čast. Takšnega mnenja je bil tudi odgovoren za tekmovanje, Jože Detelbach iz Velenja, ki je prireditev ocenil prav dobro in bil z vsemi sodelavci zadovoljen. Ujm
1983-10let-1993
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE
AVTOTEHNIKA CELJE
AMERIŠKA • TEHNOLOGIJA NEMŠKI • INŽENIRING KOREJSKA • NATANČNOST

^p DAEWOO
RACER
VAS DRUGI AVTO
PRVEGA SPLOH Ni POTREBUJETE
GENERALNI ZASTOPNIK IN DISTRIBUTER
COME2US Ljubljana, Celovška 206, tel. 061/191 332

POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER
AVTOTEHNIKA CEUE, Miklošičeva 5, 63000 Celje tel. 063/25 405
cena:
od 11.888 USD dalje
Takole mirno je potrebno čakati na pravi trenutek, pravi Drago Škoda na sliki
Prejšnji vikend so Šoštanjčani, predvsem šoštanjski ribiči in člani domačega Turističnega društva, priredili osmi Turistični ribolov, katerega se je udeležilo 42 tekmovalcev in precej spremljevalcev. Kdo bo ujel največjo, oziroma najtežjo ribo in kdo najmanjšo (najkrajšo). Vse ribe so po ulovu, merjenju in tehtanju, vrnili nazaj v jezero, kateremu je v letošnjem letu zaradi suše in odvzema vode za potrebe elektrarne, občutno padla gladina vode.
Po tri-
Največji ulov se je nasmejal Dragu Škoda iz Velenja, članu RD Paka Šoštanj, ki je potegnil krapa brezluskinarja, težkega 2825 gramov, slabe tri kile torej. Precej smeha je bilo tudi ob merjenju ostriža (stehtati ga brez lekarniške tehtnice ni bilo mogoče). Robi Jedlovčnik je po preciznih meritvah postal še eden od prejemnikov pokala za najmanjšo ribo, dolgo 55 milimetrov.
12	:	a	M0DR0-BELA KM	PIJ 19.avgusta 1993
Policijska postaja Velenje
Poškodovan voznik kolesa z motorjem
V	ponedeljek, 2. avgusta, seje v Šoštanju, v križišču Kajuhove ceste in ceste Matija Gubca pripetila prometna nezgoda, v kateri se je lažje telesno poškodoval 70-letni voznik kolesa z motorjem, Maks Pen iz Maribora. Nezgoda seje pripetila ob 15.25, koje voznica osebnega avtomobila, 23-letna Vlasta Venek, iz Šoštanja, zapeljala na prednostno cesto in pri tem trčila v P^ja.
-.v
Poškodovana voznica osebnega •avtomobila
. Na lofcllni cesti v Florjanu seje v četrtek* 12. avgusta, pripetila prometna nezgoda, v kateri se je lažje telesno poškodovala voznica osebnega_ avtomobila, 65-letna Terezija.Goličnik iz Belih vod. Marjan Hudournik, 26 let, iz Velenja, je vozil osebni avto iz Belih vod proti Šoštanju. Koje prehiteval pešca s samokolnico, mu je nasproti pripeljala Goličnikova in kljub zaviranju trčila v Hudournikov avtomobil. ^ nestrokovni occni je pri nezgodi na obeh vozlih nastalo za okoli 400 tisoč tolarjev škode.
tednu ta kar nekaj tanih"
ti policisti so v začetku posebnih prostorih za f gostili kar nekaj oseb. Ponedeljkov večer, 2. avgusta, je pri njih do iztreznitve, preživel Vinko P. iz Šoštanja, ki je pred tem razgrajal in gfozil gostom v lokalu Kozlcvčar v Šoštanju.
V	sredo, 4. avgusta, so pridržali 45-letnega Milana T., iz Plešivca, ki jc razgrajal doma in grozil ženi ter sinu.
V	soboto, 7. avgusta, so gostili 36-Ietncgj»Stanka P., iz Velenja, ki jc dopoldpe pri lokalu Tinka v Velenju najprej pretepel, potem pa še porinil v Pako, 33-letnega Cirila P. iz Kavč1- in ga lažje telesno poškodoval. Potem seje lotil še 66-
Zgotflo se je, kot se je zgodilo prejšnjikrat, pa se ne bi smelo. Ker je za vsako napako kdo kr|v, če ni, ga pa dolo-bo tokrat to računal-;t, ki je z diskete snel : že enkrat, pri miru f tisto, kar ne bi smel. ^Ikam in bralcem ter i postajam Velenje, i Žalec se za neljubi | opravičujemo.
letnega Stanislava S., iz Velenja.
V	prostorih za pridržanje pa se mu je istega dne pridružil 18-letni Aleš M. iz Šoštanja, ki seje prepiral s stanovalci hiše v Metlečah.
V	lokalu Biljard klub pa seje okoli 21. ure, v soboto, 7. avgusta, s strežnim osebjem spri 21-letni Žarko T., državljan BiH. Upiral se je tudi policistom in jih žalil. Vzeli so ga s seboj na Policijsko postajo, kjer so ga pridržali do iztreznitve, naslednji dan pa privedli k sodniku za prekrške. Ta je Žarku izrekel varstveni ukrep odstranitve tujca iz države za čas enega leta, kaznovan paje bil tudi s 14 tisočaki mandatne kazni. Žarko je zdaj v Prehodnem domu za tujce.
V	nedeljo, 8. avgusta, pa seje pri policistih treznil 35-letni MirzetC. iz Šoštanja, kije doma, na Cesti talcev, pretepal ženo in sina. Teden dni kasneje pa Dančo K., 41 let, iz Šoštanja, makedonski državljan, ki ni dal miru svoji družini. Dančo je že obiskal tudi sodnika za prekrške, ki mu je naložil devet dni zapora in izrekel varnostni ukrep odstranitve tujca iz države za eno leto.
Prepozno opazil ustavljeni vozili
V	nedeljo, 15. avgusta, okoli 17.20 je voznik motornega kolesa, 16-letni M.M. iz Podkraja, vozil po lokalni cesti iz Kavč proti Podkra-ju. V bližini križišča je prepozno opazil ustavljeni vozili voznikov Iztoka Hudournika, 25 let, iz Podkraja in Dominika Cafute, 23 let, iz Podkraja, trčil je v obe vozili in se lažje telesno poškodoval.
Kopanje na bazenu bi lahko precej stalo
Tudi takrat, ko uživate na soncu in v vodi, je treba budno paziti na svoje stvari. 7. avgusta, okoli 18. ure, je Metka M.K., 24 let, iz Velenja ugotovila, da ji je izginila denarnica, ki jo je imela s seboj na letnem bazenu v Velenju, v njej pa 11 tisoč tolarjev, nekaj čekov in dokumente. Storilci so bili še istega dne znani, predmete pa so policisti vrnili oškodovanki.
Dve prometni nezgodi v eni uri
V	sredo, 4. avgusta, sta se na območju Velenja pripetili dve hujši prometni nezgodi. Ob 17.45 je 61-letni Anton Hojan iz Kavč pri Velenju vozil osebni avto iz Velenja proti domu. Pri vožnji po hribu navzdol, je v rahlem levem ovinku pričel zavirati, pri tem paje vozilo zaneslo na desno stran, kjer je trčilo v obcestni nasip. Pri trčenju je vozilo obrnilo na levi bok, voznik pa se je v nezgodi hudo telesno poškodoval.
Dobre pol ure kasneje, seje pripetila druga prometna nezgoda. Ob 18.20 je na parkirišču na Partizanski ccsti v Velenju voznica osebnega avtomobila 31-letna Jožica Kokorič iz Šoštanja, vozila vzrat-no. Pri tem ni opazila peške, 62-let-ne Sonje Lempl, iz Velenja, ki je šla mimo vozila. Pri trčenju je peška padla po vozišču in se hudo telesno poškodovala.
Neznanci spet "nad" kolesa
Petek, trinajstega je nekaterim prinesel nekaj nevšečnosti, nekaterim pa povzročil kar nekaj škode. Neznanec, kije okoli 16. ure izpred veleblagovnice Nama v Velenju odtujil otroško kolo BMX je Mileni S. iz Velenja povzročil za okoli 10 tisoč tolarjev škode.
Dan kasneje, v noči iz 14. na 15. avgust, pa seje neznanec odpeljal z motornim kolesom iz Paške vasi. Seveda ne s svojim, ampak s tujim. Marka G. iz Skornega je oškodoval za precejšen znesek, za okoli 60 tisoč tolarjev.
Policisti zasegli motorno kolo
Policisti velenjske Policijske postaje so v nedeljo popoldne, 15. avgusta, zabeležili kar nekaj klicev ogorčenih krajanov Goriške ceste v Velenju. Neznani motorist, ki je divjal po Gorici, jim jc v vročem popoldnevu še dodatno dvigoval pritisk. V akcijo so stopili za to poklicani in kmalu izsledili drznega motorista, 20- letnega Franca Z. iz Velenja. Ker je vozil neregistrirano in tehnično ne povsem brezhibno motorno kolo tudi brez ustreznega vozniškega dovoljenja, so mu policisti vozilo začasno odvzeli, voznika pa bodo predlagali v postopek pri sodniku za prekrške.
Policijska postaja Mozirje
m m ss $ m sa m m ss m % m % « ^
Fizični obračuni
Mozirski policisti so se v prvem avgustovskem tednu ob več manjših zadevah, ukvarjali predvsem z udeleženci fizičnih obračunavanj.
Za Aleksandra C., 22 let., Iz Nazarij in Andreja K., 23 let, iz Spodnje Rečice, ki sta 3. avgusta popoldne fizično obračunala z 20-letno Andrejo S., so napisali prijavo sodniku za prekrške.
4. avgusta, 20 minut po polnoči, pa so posredovali v sporu in pretepu v Gornjem Gradu, ki se je razvil med očetom Antonom K., 56 let, in sinom Rudijem K., 26 let. Sin, ki je v rožcah prišel domov, se je hotel pretepat in prepirat. Oče gaje med pretepom udaril z železno cevjo in mu povzročil lažjo telesno poškodbo. Zdaj Rudija K., čaka
Policija svetuje
Ste pripravljeni na začetek šolskega leta?
V prvih septembrskih dneh se spet začne pouk. Šolske učilnice, in šolska dvorišča bodo ponovno oživela. Nekateri bodo žalostni, ker so počitnice prehitro minile, drugi se bodo veselili ponovnega srečanja s sošolci. Od prvega septembra bo na cestah tudi veliko več otrok, kar bo od voznikov zahtevalo večjo previdnost do udeležencev v prometu.
Kadar vozite motorno kolo, morate biti pozorni na pešce, s starejšimi osebami in otroki pa tudi potrpežljivi. V bližini šol in vrtcev vozite počasi in previdno, kajti otroci so nepredvidljivi
in ne mislijo veliko na svojo varnost. Ko jih zagledate, vožnjo še upočasnite, tako boste po potrebi vozilo lahko ustavili ali se jih izognili, če skočijo na vozišče.
Posebno pozornost in previdnost zahteva vožnja na cestah, kjer so označeni prehodi za pešce. Kadar se približujete prehodu, preverite, če kdo namerava ccsto prečkati. Pri tem vedite, da ima pešec na prehodu vedno prednost (razen v semaforiziranih križiščih, kjer je to označeno s svetlobnimi prometnimi znaki). Če opazite ob prehodu starejše osebe ali mlajše otroke, ustavite vozilo in jim pokažite, da lahko prečkajo cesto. Ne zanašajte se na to, da vas pešec
mora videti in počakati, da peljete mimo.
Ne glede na to, ali ste pešec ali voznikr motornega vozila, morate upoštevati predpise, ki urejajo varnost cestnega prometa in s svojim ravnanjem dajati zgled ostalim udeležencem, posebno mlajšim.
Vse voznike in udeležence v prometu bi hkrati opozoril, da bomo v zadnjih avgustovskih in prvih septembrskih dneh izvajali v strnjenih naseljih poostrene nadzore prometa. Pri tem bomo dosledno ukrepali zoper kršitelje cestno prometnih predpisov.
■ Adil Huselja
sodnik za prekrške, za očeta Antona K., pa so policisti napisali ovadbo tožilstvu zaradi povzročitve telesne poškodbe.
Omahnil pri plezanju
V	soboto, 14. avgusta, se je pri plezanju v Mrzli gori v Logarski dolini ponesrečil 46-letni Karel Geršak iz Gotovelj. Okoli 15. ure se mu je pri plezanju odkrušila skala in padel je okoli 20 metrov globoko, kjer je obležal. Pri padcu seje hudo telesno poškodoval, v ljubljanski klinični center pa so ga prepeljali s helikopterjem letalske enote policije.
Policijska postaja Žalec
DiiKliiliiili
Vlom v hotelsko sobo
V	torek, 3. avgusta, ob 23.45, je občanka po telefonu sporočila, da dva neznanca plezata po strehi žalskega hotela nad restavracijo. Ker je kazalo, da nameravata v hotelske sobe, je tja odšla policijska patrulja. Zalotila je Štefana B. iz Griž in Aleša J. iz Pongraca, ki sta že nasilno odprla okno hotelske sobe, nista pa skozenj še vstopila.
Ovčar napadel psička in deklico
Na lokalni cesti v Grajski vasi je v petek, 6. avgusta, neprivezan pes ovčar napadel mladega irskega set-ra, ki ga je na povodcu vodila desetletna A.L. iz Celja. Ovčarje psička pokončal, nato pa v obe nogi vgriznil še deklico, ki so jo potem odpeljali v celjsko bolnišnico. Zdravniki so ugotovili lažje poškodbe.
PREJELI SMO
Reševanje problema oskrbe s pitno vodo
LDS Velenje ob znanih vre-menskihin hidroloških razmerah na našim območju ponuja možnost rešitve problema pomanjkanja redne vodooskrbe v sušnih obdobjih. Pri tem izhajamo iz naslednjih ugotovitev:
1.	Suša in pomanjkanje pitne vode je postala akuten večletni pojav.
2.	V občini je očiten prenizek standard vodovodne mreže po hribovitem območju.
3.	Nedorečenost sistemskega financiranja dovažanja pitne vode.
Po našem mnenju je nujno, da se v letošnjem letu v občini pristopi k naslednjim projektnim ciljem in rešitvam:
1. Izdelava kompleksne in z
roki obremenjene projekcije vodovodne mreže za vso občino, ki naj dobi ustrezno finančno podlago v občinskem in državnem proračunu za leto 1994.
2.	Vključitev v reševanje problematike tudi Javno komunalno podjetje Velenje, ki mora prispevati del finančnih sredstev za izdelavo celovite vodooskrbne mreže.
3.	Določi se naj stalna proračunska postavka za financiranje dovažanja pitne vode z gasilski mi cisternami v prihodnjem obdobju do izgradnje celovite vodovodne mreže.
4.	Popiše se naj škoda na cisternah za dovažanje pitne vode, račun pa se naj izstavi republiškemu Skladu za elementarne nesreče ali pa se naj plača iz solidarnostnih sredstev, ki jih na osnovi (še jugoslovanskega zakona!)
plačujemo vsi davkoplačevalci v državi Sloveniji.
V kolikor se v letošnjem letu ne bo povzdignil glas okrog te-problematike in pričelo problematiko tudi usklajeno razreševati lahko pričakujemo v naslednjih letih naslednje stanje:
a/ možna zmanjšana intervencija sposobnost gasilskih enot zaradi okvar na vozilih do katerih prihaja pri dovozu pitne vode v pretežno hribovite predele občine,
b/ možnost nepravočasnega obvladovanja dovoza pitne vode v razsežnostih še večje potrebe po pitni vodi v primeru večje suše,
c/ nevarnost popolne vodne izoliranosti predelov, ki nimajo stalno zagotovljene oskrbe s pitno vodo (ekonomske cene enega prevoza cisterne s pitno vodo - ki je danes ne zaračunavajo	marsikateri
posameznik ni sposoben redno plačevati!).
LDS Velenje je že pri letošnjem predlogu proračuna vložila amandma, ki bi vpeljal proračunsko postavko - Elementarne nesreče -dovažanje vode v primeru suše. Žal velenjska skupščina amandmaja ni sprejela, s tem pa tudi ni zagotovila za sredstva, ki bi zagotavl-jaja nemoteno dovažanje, kaj šele da bi se k temu problemu pristopilo celovito. Zato tokrat ponavljamo ta predlog razdelan s cilji in možnimi rešitvami posledic škode ob pomanjkanju pitne vode in dovažanju vode ter ga ponujamo Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje, da ga obravnava in izpelje.
Dragan Martinšek, LDS - Liberalno-demokratska stranka Velenje
Tonetu Urlihu v spomin
9. avgusta letos se je tia ljubljanskih Žalah veliko ljudi poslovilo od partizanskega pn>oborca Toneta Urliha. Njegovo ime je tesno povezano z zgodovino NOB v Šaleški dolini in na širšem območju. Bit je eden vidnih organizatorjev odpora proti nacističnemu okupatorju na Štajerskem. Imel je tri partizanska imena: najprej je bil Mijo, 1942 je postal Petek, 1943 pa je prevzel ime Kristi.
Tone Urlih se je rodil 26. novembra 1916 v Pesju. V kraju je bilo med obema svetovnima vojnama močno delavsko gibanje. Tonetov starejši bral Janko je bilo od 1935 do oktobra 1940, ko je umrl pri reševanju utopljenca, član vodstva organizacije KPJ oziroma KPS v Šaleški dolini. Tudi Tone se je vključil v revolucionarno smer delavskega gibanja.
Po začetku okupacije 1941 je tudi za Toneta Urliha prišla ura odločitve. Takoj se je vključil v priprave za oborožen upor proti okupatorju. V začetku julija 1941 je bil kot namestnik sekretarja celice KPS i' Pesju na uporniškem sestanku v gozdu Ležen. Tam so sprejeli načrt za izvedbo uporniške napisne akcije v noči na 7. julij in sklep o umiku v ilegalo po opravljeni akciji. Urlih je bil zadolžen za izvedbo akcije v Velenju. Po akciji se je umaknil v ilegalo in se tako izmaknil aretaciji. Sredi avgusta 1941 se je dokončno oblikovala šaleška partizanska skupina. Vanjo je bil vključen Tone Urlih. ki je bil zadolžen tudi za organizacijo osvobodilnega gibanja na terenu. Septembra se je še s tremi člani šaleške skupine priključil Pohorski čeli, ki je 17. septembra napadla nemško vojaško postojanko na Klopnem vrhu in tam izbojevala eno najpomembnejših partizanskih zmag v letu 1941. V boju je tedaj padel Urlihov rojak iz Pesja Franc Soklič-Brko. S pohorsko četo se je Urlih vrnil na šaleško območje, kjer je v začetku oktobra prišlo do ustanovitve Štajerskega partizanskega bataljona in njegovega napada na Šoštanj. Ta napad, pri katerem je Urlih sodelovat, sodi med najbolj odmevne partizanske akcije na Slovenskem v prvih mesecih upora proti okupatorju. Nato je Urlih sodeloval v bojih in akcijah Štajerskega bataljona. Med drugim je bil i' uspešnem boju na Četrti 26. oktobra. Po tem boju je s svojim bataljonom krenil na t. i. brežiški pohod proti izselitvenemu območju ob Savi in Soči, kije bil ena najhujših preizkušenj štajerskih partizanov 1941. leta. Tudi v letu 1942. ko je nacistično nasilje na Štajerskem doseglo vrhunec, je bil Urlih borec in aktivist. Bil je v šaleški skupini 1. štajerskega bataljona in v Šaleški četi, s katero se je v začetku oktobra 1942 priključil Pohorskemu bataljonu. V bojih tega slavnega bataljoiui, je do januarja 1943 padla večina dotedanjih šaleških partizanov. Urliha je štab bataljona v začetku novembra poslal na mislinjsko območje. Tam je med drugim organiziral bataljonsko tehniko. V hudem letu 1942 so nacisti aretirali Tonetove starše. Oče je 1943 preminil v taborišču.
Ko se je spomladi 1943 dokončno oblikovalo šaleško-mislinjsko okrožje osvobodilnega gibanja je Urlih postal sekretar tega okrožja.
Ko se je Tone Urlih z drugimi aktivisti zadrževal v Šaleški dolini, je 13, maja obiskal svoj dom v Pesju. Tu je našel Nemca iz Bukovine, ki ga je sem naselil okupator.
S preureditvijo okrožja in okrajev na Štajerskem 1944. leta je bila v veliki meri povezana nadaljnja partizanska pot Toneta Urliha. Šaleško-mislinjsko okrožje, v katerem je bilo osvobodilno gibanje sredi leta 1944 že množično, je bilo avgusta 1944 ukinjeno in vključeno v pohorsko okrožje, kije segalo od Košenjaka do Boča in od Prag-erskega do Belih vod. Urliha so postavili za sekretarja tega obsežnega in ne dobro zasnovanega okrožja. 22. septembra 1944 je Urlih poročal, da je večino aktivnosti za pohorsko okrožje pritegnil iz bivšega šaleško-mislinjskega okrožja. Ko je bilo ob novi preureditvi oktobra 1944 ukinjeno pohorsko okrožje, je bil Urlih nekaj časa sekretar velikega mariborskega okrožja. Nato so ga poslali še bolj na vzhod za sekretarja lenarškega okraja v Slovenskih goricah, kjer je bil do aprila 1945.
Za suhoparnimi podatki, ki smo jih navedli, se skrivajo veliki napori, hude preizkušnje in pomemben Urlihov prispevek slovenskemu osvobodilnemu boju 1941-1945.
Po zlomu nacistične Nemčije je Urlih opravljal razne dolžnosti na političnem in gospodarskem področju. Nekaj časa je bil tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Šoštanj. Večina njegovega delovanja je bila povezana z Mariborom, kjer je tudi umrl. Zelo je ljubil slovenske narodne in partizanske pesmi. Bil je med ustanovitelji moškega pevskega zbora Partizan v Mariboru, v katerem je tudi sam prepeval. Od ustanovitve je bil tudi član odbora nekdanjih aktivnosti OF šaleško-mislinjskega okrožja. Krajevna skupnost Pesje je Urliha proglasila za svojega častnega občana.
Tone Urlih je bil umirjen in tovariški človek.
Združena lista socialnih demokratov SDP Velenje
ČETRTEK, 19. AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
10.00 Video strani 10.30 Zgodbe iz školjke
11.15 Tedenski izbor
Glasba in plesi sveta: Mexico ballet folk-lorico
12.05 Analitična mehanika,am.izob.serija 12.30 Četrti poletni videomeh 13,00 Poroči I a 13.05 Video strani 17.25 Otroški program sledi Snorčki, amer. risana
naniz. 7/11 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Kronika, dok. oddaja 18.35 Že veste 19.10 Risanka 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport 20.00 TV nocoj 20.05 Žarišče 20.30Gozdarska hiša
Falkenau.nem. nanizanka 21.20Škandal, 3/4 22.15TV Dnevnik 3,vreme 22.32 TV šport 22.45 SOVA:
sledi Novopečeni princ z Bet-Aira, 10. del
sledi Srhljivke, 9/12 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2_
14.00 Video strani 14.30 Rim tedna: Nosila je rumen trak, amer. film
16.10 SOVA,ponovitev
sledi Ribicija, ang. naniz. 5/6
16.35 Srhljivke, 8/12 17.25 SP v atletiki, prenos 19.20 TV nocoj 19.30TV Dnevnik 2,vreme 19.55 Šport
sledi SP v atletiki, prenos
21.45 TV nocoj
21.50 Umetniški veCer: Ray-mond Chandler, ang.dok.oddaja 23.10 Video strani
HRVAŠKA 1_
09.00 Dokumentarna oddaja
za otroke 09.30 Cobijeva četa (9) Afl.00 Poročila 10.05 Ameriški pisatelji:
Emily Dickinson 10.35Antika na Sredozemlju:
Rimska Španija 11.00 Beverly Hills, 7/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila
12.05 Vodilna zvezda, (32)
12.50 Risanka
13.00 Monofon
13.35 Zgodbe iz Monticella
14.00 PoroCila
14.05 Poletni predah
14.05'Alo, 'Alo, 4/17
14.30 Risanka
14.35 Roseanne, 15/20
15.00 Risanka
15.05 Kralj Olimpijskih iger
16.00 Poročila
16.05 Komentarji
16.10 "Ježinci", 9/9
16.35 Afternoon Report
16.45 Senčnik
18.00 Poročila
18.05Znanost in mi
18.35 Santa Barbara, (485)
19.18 Risanka
19.30TV dnevnik 1
20.10 V iskanju...
21.10 Večer s Sanjo Doležal
21.40 Ekran brez okvirja
22.40 Dnevnik 2
23.05Slika na sliko
23.50Poročila v nem. jeziku
23.55 Poročila
00.00 Sanje brez meja
00.05 TV spored za petek
PETEK, 20.AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
09.00 Video strani 09.25Safari, češka nadal.
09.55 Profesor glasbe, am. film 12.25Že veste 13.00 Poročila 13.05 Umetniški večer: Ray-mond Chandler, ang.dok.oddaja 17.35 Zmigaj se, športna oddaja za mlade 18.00 TV dnevniki 18.10 Pohodi v neznano, izobraževalna oddaja 18.35 Znanje za znanje, učite
se z nami 19.10 Risanka 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.00TV nocoj 20.05 Forum 20.25 Zamolčana leta,
ameriški film 22.05 TV dnevnik 3, vreme 22.22 Šport 22.30 SOVA: sledi Srhljivke, 10/12 sledi Nežna policajka, francoski film 01.05 Video strani
SLOVENIJA 2_
16.30 Video strani 16.45 Gozdarska hiuša Falkenau, 11/13
17.35 SOVA, ponovitev sledi Novopečeni princ z Bel-aira, 10. del
18.10 Srhljivke, 9/12 19.20TV nocoj 19.30TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport
sledi SP v atletiki, prenos
22.00TV nocoj
22.05 Tisočletje, am. dok. serija 23.05 Večerni gost: Aristid Havliček
00.05 Kristjani: rojstvo
Evrope, ang.dok.ser. 00.55 Video strani
HRVAŠKA 1_
09.00 VVaittapu, oddaja za
otroke (5) 09.30 Super babica, 9. del 09.55 Danes na programu 10.00 Poročila 10.05 Ameriški pisci: Ernest
Hemingway 10.35 Porcelan 11.00 Beverly Hills, 8/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila 12.05 Vodilna zvezda (33) 12.50 Risanka 13.05 Mikser M 13.35Zgodbe iz Monticella 14.00 Poročila 14.05 'alo, 'alo, 5/17 14.30 Risanka 14.35 Roseanne, 16/20 15.00 Risanka 15.05 Kralj Olimpijskih iger 16.00 Poročila 16.05 Komentarji 16.10 Clementine, oddaja za
otroke, 8/13 16.35 Afternoon Report 16.45 Senčnik 18.00 Poročila 18.05 Alpe-Donava-Jadran:
slike iz srednje Evrope 18.35 Santa Barbara, (486) 19.18 Risanka 19.30TV dnevnik 1, vreme 19.55 Šport
20.10 Dokumentarni film: Susan Seidelman
20.40 Ustvarjanje idealnega
moškega, ameriški film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angl. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za soboto
SOBOTA, 21.AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
10.40 Radovedni Taček 10.50 Lisica zvitorepka, portu-
gal. risanka, 12/13 11.05 Snorčki, 7/11 11.30 Otroci širnega sveta, 8/26
11.55 Zmigaj se, športna oddaja za mlade 12.15 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Aristid Havliček, ponovitev 14.05 Video strani 16.20 Zamolčana leta,
ameriški film 18.00 TV dnevniki 18.10 Brooklynski most, amer. nadalj. 5/12 18.35 Divji svet živali, 15/25 19.00 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Utrip 20.25 TVARI ATE 21.30 Ljubezen da, ljubezen
ne, 14. del 21.55 TV dnevnik 3, vreme 22.30 SOVA:
sledi Dead Lucky, ang. ital. film
24.00 Video strani SLOVENIJA 2_
14.00 Video strani 14.15 Kvartet Tartini
14.50 SOVA, ponovitev sledi Srhljivke, 10/12 15.40 Nežna policajka, franc. film
17.25 Športna sobota: sledi SP v atletiki, prenos
19.20 TV nocoj
19.30 TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
sledi SP v atletiki, prenos 20.50 Ljubezen boli, ang.
nadalj., 1/10 21.40 Homo turisticus 22.10 Sobotna noč: videonoč, videogodba, videomeh
NEDELJA, 22.AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
10.15 ŽIV ŽAV 11.05 Huckleberry Finn,
24/26 11.30 MM pevski festival Celje '93, 5. oddaja 12.00 Gornja Radgona: kmetijsko živilski sejem 13.00 Poročila 13.05 Domači ansambli: ansambel Ivana Ruparja 13.35 Poslednja nosoroginja,
angleški film 14.30 Video strani 15.20Tisočletje, 7/10 16.20 Ček je že odposlan,
amer. filma 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Splošna praksa, 10/11 19.00 Risanka 19.10 Slovenski loto 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.25 Preživetje v avstral.
divjini, 5/15 22.00 TV dnevnik 3, vreme 22.20 SOVA:
sledi Ljubezen do Lidije, 8/13
sledi Srhljivke, 11/12 00.05 Video strani
SLOVENIJA 2_
12.30 Video strani 13.00 Ognjeno drevje Thike, 4/7
13.50 TVARIETE 14.55 Športna nedelja: sledi SP v atletiki, prenos
18.45 Športni film
19.30TV dnevnik 2, vreme
19.55 Šport
20.00 Slovenski magazin 20.30 Mi, živi, ital. film (ČB)
23.20 Športni pregled slovenski glasbeni festivali,23-50 Video strani
tuji shovv HRVAŠKA 1
HRVAŠKA 1
09.00 Otroška oddaja 09.45 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Stil življenja, 8/10
10.50 Busove zgodbe, (9) 11.00 Risanka 11.15 CRO POP ROČK 12.00 Poročila
12.05 Kavbojci, ameriški film
14.10 Poročila 14.15 Risanka
14.25Zvonili ste, milord?, 9/12
15.15 Prizma, multinacionalni
magazin 16.00 Poročila
16.05 Izseljena HrvaŠka: Brazilija, Peru, Venezuela 16.50 Risanka 16.40 Koncert v študiju 17.10 Daktari, serijski film 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.15 Santa Barbara, (487) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.00 Šport 20.05TV tednik 20.35 Pogled skozi oko, am. film 22.10 Dokumentarna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.15 Slika na sliko 00.00 Poročila v nem. jeziku 00.05 Poročila
00.15 Polnočni kino: Morilec iz Miamia, ital. film
01.50 Sanje brez meja 01.55 TV spored za nedeljo
m—mm^—m—i
09.15 Slika na sliko 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci
10.30 Gledališka predstava ali festival za otroke 11.30 Narodna glasba in
običaji 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30TV izložba 13.40TV spored 13.45 Lovejoy, 9/12 14.45 V avtobusu, (49) 15.10 Andersenove pravljice (3)
15.35 Slepa nedelja,
ameriški TV film 16.20 Risani film 16.25 Poročila 16.30Opera Box 17.00 Dopolnitev 17.35 Kansas-Pacific,
ameriški film 18.50 Leteči medvedki, 7. del 19.15 TVfortuna 19.30 TV dnevniki 20.15 Johann Sebastian
Bach, serijski film 4/4 21.45 Glasbena oddaja 22.45 Kronika dneva 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v angl. jeziku 23.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja 00.10 TV spored za ponedeljek
PONEDELJEK, 23. AVGUSTA
SLOVENIJA 1__
11.25 Safari,češka nadalj. 11.55 Divji svet živali, 15/25
12.25Znanje za znanje, učite
se z nami 13.00 Poročila 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 16.45 Homo turisticus,ponovitev 17.15 Radovedni Taček 17.30 Otroci širnega sveta,
15/26 18.00 TV dnevniki 18.10 Dober dan, Koroška 18.40 TV avtomagazin 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59TV nocoj 20.10 Mednarodna obzorja:
Makedonija 20.55 Omizje 22.20 TV dnevnik 3, vreme 22.45 SOVA:
sledi So leta minila, 12/13
sledi Shrljivke, 12/12 00.10 Video strani
SLOVENIJA 2_
15.30 Forum 15.45 Utrip 16.OOZrcalo tedna 16.15 Nedeljskih 60
17.15 SOVA, ponovitev sledi Ljubezen da, ljubezen ne,
14. del 17.40 Ljubezen do Lidije, 8/13
18.30 Shrljivke, 11/12 19.20 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Sedma steza 20.30 Življenje Josephine Baker, amer. nadalj., 1/2
21.50 Konfliktne situacije,izob.oddaja, 2/4
22.15 Proet contra 23.00 Brane Rončel izza odra 00.20 Video strani
HRVAŠKA 1_
09.00 Jaz lutkar, Vanda Šestak
09.15 Srečni ljudje, otroška
oddaja 09.301001. Amerika (19) 10.00 Poročila
10.05 Poletni šolski program
11.00 Beverly Hills, 9/23 11.55 Risanka
12.00 Poročila
12.05 Svet gre naprej, (197)
12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella
14.00 Poročila
14.05 Poletni predah
15.00 Risanka
15.10 Love Hurts, 7/10
16.00 Poročila
16.05 Komentarji
16.10 Ebba in Didrik - serija za
otroke (9/9) 16.35 Afternoon Report 16.45 SENČNIK 18.00 Poročila 18.05 Družina Ložo, dok. oddaja
18.35 Santa Barbara (489) 19.18 Risanka 19.30 Dnevniki 20.00 Šport 20.10 Hrvaška in svet 21.05 Kennel murder čase,
amer. film 22.45 Kronika dneva 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nem. jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za torek
TOREK, 24. AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
10.05 Pamet je boljša kot žamet
10.10 Klub klobuk na počitnicah
10.40TV avtomagazin 11.10 Konfliktne situacije, 2/4
11.40 Življenje Josephine Baker, 1/2
13.00 Poročila 14.35 Sobotna noč
16.55 Sedma steza 17.15 Huckleberry Finn,
25/26 17.40 Lisica zvitorepka,
13/13 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Mostovi 18.40 Iz življenja za življenje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče 20.35 Bobenček 21.40 Kronika,
kanad.dok.serija, 18/20
22.15 TV dnevnik 3, vreme
22.40 SOVA:
sledi Alo'Alo', 25. del
sledi Zakulisje, 1/6 00.00 Video strani
SLOVENIJA 2_
16.20 Mednarodna obzorja:
Makedonija 17.00 Kmetijsko živilski sejem, Gornja Radgona 18.00 SOVA, ponovitev sledi So leta minila, 12/13 18.30 Srhljivke, 12/12 19.20TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Modžejevska, poljska
nadalj., 3/7 21.35 Videošpon 22.15 Svet poroča 22.50 Video strani
HRVAŠKA 1_
09.00 Mali svet
09.301001. Amerika (20)
10.00 Poročila
10.05 Poletni šolski program
11.00 Beverly Hills, 10/23 11.45 Risanka 12.00 Poročila
12.05 Svet gre naprej, (198)
12.50 Risanka 13.00 Monofon 13.35 Zgodbe iz Monticella
(198) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program sledi Cross of Fire, 1/4 16.35 Afternoon report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Poučni program 18.35 Santa Barbara, (490) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.10 Dokumentarna oddaja 21.05 V obsežnem planu 22.45 Kronika dneva 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem
jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za sredo
SREDA, 25.AVGUSTA
SLOVENIJA 1_
10.50 Safari, 10/13 11.20 Videošpon 12.00 Iz življenja za življenje 12.30 Avstralska dok. serija,
5/15 13.00 Poročila 13.05 Video strani 16.30 Modžejevska, poljska
nadalj., 4/7 18.00 TV dnevnik 1 18.10 Svet poroča 18.45 Analitična mehanika,
29/52 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 19.59 TV nocoj 20.10 Žarišče
20.35 Film tedna: Mladi Cas-sidy, amer. film
22.30 TV dnevnik 2, vreme 22.55 SOVA:
sledi Ribicija, amer. nanizanka, 6/6
sledi Zakulisje, 2/6
00.10 Video strani
SLOVENIJA 2 -
14.55 Bobenček 15.55 Omizje
17.10SOVA, ponovitev sledi Alo'Alo', 25. del
17.40 Zakulisje, 1/6 18.30 Otroški program: ŽIV
ŽAV 19.15TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2, vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda sledi SP v kolesarstvu, Oslo,
'" posnetek 22.10 Opus
Video strani
HRVAŠKA 1_
09.00 Silas, 10. del 09.25 Ovidije, 10. del
09.50 Glasba 10.00 Poročila
10.05 Poletni šolski program
11.00 Beverly Hills, 11/23
11.55 Risanka
12.00 Poročila
12.05 Svet gre naprej, (199)
12.50 Risanka
13.00 Monofon
13.35 Zgodbe iz Monticella
(199) 14.00 Poročila 14.05 Poletni program sledi Cross of Fire, 2/4 16.35 Afternoon Report 16.45 Dober dan 18.00 Poročila 18.05 Aquaventure, 3/26 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara, (491) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 1 20.10 L'emerdeur, francoski film
21.50 Znanstveno ozračje 22.45 Kronika dneva 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemškem
jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja 00.05 TV spored za četrtek
Petek, 20. avgusta TVS1 20.25 ZAMOLČANA LETA, ameriški film,, 1986
Igrajo: Barry Bostvvick, Lee
Purcell, Cristen Kauf-
man
Režija: Elliot Silverstein
Film predstavlja zakonski par-on je režiser dokumentarnih filmov, ona pa ambiciozna odvetnica.	Zaradi prezaposlenosti in različnih usmeritev je zakon v nevarnosti, predvsem Nick ima zaradi narave svojega dela več možnosti za nova znanstva. In tako nekoč sreča najstnico, ne da bi slutil v kakšne težave ga utegne potegniti to razmerje.
Dekle je namreč Se mladoletna Sestnajstletnica, predstavlja pa se kot polnoletno dekle, ki si tudi v javnih lokalih s pomočjo sorodničine izkaznice privošči pijačo, kije mladoletnim prepovedana. Poleg tega ima strogega očeta, mestnega policista, ki takorekoč ponori, ko odkrije hčerino razmerje s "starejšim" moškim...
TVS1 23.00
NEŽNA POLICAJKA, francoski film, 1977
Igrajo: Annie Girardot,
Philippe Noiret, Cather-ine Alric
Režija: Philippe de Broca
Energična policijska inšpektorica, kiji ne manjka smisla za humor in pogum, doživi novo ljubezen, kot Annie Girardot. Lisa je šefinja policijskega oddelka, ki neprenehoma teka na kraj zločina. Družina jo bolj malo videva, ko pa sreča starega znanca, nerodnega, a očarljivega profesorja grščine, sije hitro pripravljena vzeti čas za "randije", ki pa jih vselej nesrečno prekine klic policij?...
Sobota, 21. avgusta TVS1 22.30 SMRTONOSNA SREČA, angleški film, 1987
Igrajo: Nicholas Farrel, Philip Daviš, Harriet Bagnoll
Režija: Barbara Rennie Zaplet se prične v trenutku, ko martin na športni stavi zadene ogromno denaija. Na stavni listek je napisal kombinacijo, ki mu jo je svetoval njegov intimni prijatelj, po poklicu novinar. Martin misli, da bo dobitek lahko prikril in ga zadržal zase. Toda zaradi velike vsote denarja ga peče vest , in zaradi tega sklene polovico nameniti v dobrodelne namene, sklene pomagati ljudem v stiski...
Nedelja, 22. avgusta
TVS1 13.35
POSLEDNJA NOSOROGINJA, amer. film
Igrajo: David Ellis, Susan Smith, Tim Samuels Režija: Henry Geddes Junaka zgodbe sta mali David in njegova sestrična Susan. David živi v Keniji s stricem, ki skrbi za živali v rezervatu. Sem pa kmalu prispe sprva mestni otrok Susan, ki kmalu spozna, da ima tukajšnje življenje svoje zakonitosti. Osrednji problem je "črna lepotica", poslednja nosoroginja tega rezervata, ki jo plemenski lovci vseeno skušajo ubiti, a jo le hudo ranijo...
T VSI 16.20
ČEK JE ŽE ODPOSLAN, ameriški film, 1986
Igrajo: Anne Archer, Brian Den-
nehy, Hallie Todd Režija: Joan Darling Potrošništvo, kreditne kartice, množični turizem in podobni blagri ameriške in seveda sle heme razvite družbe, so tema filmske komedije, ki poskuša predstaviti človeka kot nemočno žrtev v rokah prefin-jenega, a pogubnega sistema. Izjem skorajda ni. Prototip vseh razočaranih in jeznih zemljanov je Richard Jackon, dovolj premožen lekarnar in poglavar prijetne družine, ki živi kot vse njim podobne družine srednjega razreda. Pri tem pa so seveda neprestano v finančnih težavah...
Sreda, 25. avgusta
TVS1 20.30
MLADI CASSIDY, amer. angleški film, 1965
Igrajo: Rod Taylor, Flora Rob-son, Michael Redgrave Režija: Jack Cardiff, John Ford
Gre za korektno posnet film po scenariju, napisanem po avtobiografski predlogi S. O. Caseya. jack Cardiff je prizadevno objektiviziral izsek iz življenja mladega moškega, od preprostega cestnega de lavca, uporniškega borca proti sistemu, do začetkov literarne oziroma dramske kariere Seana O. Caseya...

OBJAVE. BftZPISI
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Stane je avgusta na Graški gori!
Z Radijem Velenje sodeluje že...uh, kdo bi si ga vedel! Dolgo! Tega sodelovanja ni prekinil niti /daj, ko ga čez teden vsega okupira delo za Naš čas, katerega odgovorni urednik je. Tako ni čudno, da se ob vseh prispevkih, ki jih pripravlja za radio, najčešče oglaša s športnih prireditev.
Te se pač večinoma odvijajo konec tedna in mu ob delu pomenijo tudi sprostitev.
Nedeljo, sredi meseca avgusta, pa Stane Vovk vedno preživi na Graški gori. Ne na pikniku, ampak na prireditvi, ki jo že vrsto let v sodelovanju s
Kulturno umetniškim društvom Ivan Cankar iz Plešivca prireja Ra-
Stane Vovk v delovnem okolju. Enkrat na ugotavlja: "Skrivnost pospravljene mize je
dio Velenje - srečanju narodnoza-bavnih ansamblov. "Vesel sem, ko opazujem, iz leta v leto se to stopnjuje, da se je prireditev "prijela". Ne samo, da se za sodelovanje prijavljajo ansambli od vsepovsod, vsako leto je na Graški gori tudi več ljubiteljev te glasbe, ki še zdaleč ne prihajajo sem gor le iz Šaleške doline. Prireditev iz leta v leto pridobiva na kakovosti. Iz tistih čisto amaterskih, ljubiteljskih, prvih korakov, postaja prireditev takšna, kot mora
biti. Ne sprašuj pa, koliko dela stoji za njo med Plešivčani, na koliko drobnih stvari je treba misliti, da na koncu izpade tako kot je treba."
Staneta Vovka lahko vsak četrtek slišite na Radiu Velenje, ko predstavlja novo, svežo, najbolj svežo številko Našega časa, ko se ne oglasi s tistim klasičnim: "Spoštovane poslušalke, spoštovani poslušalci." Ampak začne drugače: "Spoštovane bralke, spoštovani bralci Našega časa." Iz svoje kože, časopisnega urednika, pač ne more. Čeprav, čeprav in čeprav mu je tudi radio ljub me-dij.
■ mkp
mesec pa v košu za smeti."
■	■\IIPNO	■ ■ ■ ■	I^IIN©		KiNC>
Dom Kulture Velenje Ponedeljek, 23.8. ob 20. uri filmsko gledališče BOTER III - gangsterska drama Rezija: Francis Ford Coppolla Vloge: Al Pacino, Andy Garcia, Dia-ne Keaton Tretji del sage o gangsterski družini Carleone je režiser presta-		vil v današnji čas, ko si glavar družine želi starost v miru in poštenem delu pa mu okoliščine ter sin tega ne dovolijo zato mora... Dolžina filma: 161 minut Letni kino - BAZEN 8ffi8KB8838a8®8» 88 8&®B88 888fflMSS Četrtek, 19.8. ob 21. uri BOTER III - gangsterska dra,a.		Torek, 24.8. ob 21. uri SAM DOMA (Home Alone) - komedija. Kino Šmartno ob Paki Ponedeljek, 23.8. ob 16.30 uri BOTER III	

MATJAŽ MARKETING
^ POLZELA,
Odpiralni čas:
informacije tel.: (063) 721-052
delavnik od 8h-16h, sobota od 9b-12h
ZASTOPSTVO VOZU SUBARU, DAIHATSU, ROVER
TAVRIA ZE OD 609.477,00 sil
DEŽURSTVA
Občina Velenje

Zdravniki: Četrtek, 19. avgusta - dopoldan dr. O.Ren-ko, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Rus in dr. Bola Petek, 20. avgusta - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Slavic in dr. Gašper Sobota, 21. avgusta in nedelja, 22. avgusta - dr. Bola, dr. O.Renko, dr. Kozorog
Ponedeljek, 23. avgusta - dopoldan dr. Slavic, popoldan dr. Gašper, nočni dr. Vidovič in dr. Urbane Zobozdravstvo: Sobota, 21. avgusta in nedelja, 22. avgusta - dr. Ranko Bakulič od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje.
Lekarna: Ob sobotah, nedeljah in praznikih je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro.
Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 20. avgusta do 27. avgusta - Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jerihova 38, telefon: 858-704.
Občina Mozirje:
Veterinarska postaja v Mozirju:
Do 22. avgusta-Ciril Kralj, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-410. Od 23. avgusta do 29. avgusta - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769.
PONUDBA TEDNA		
FIAT:		ceno do reg.
PANDA		14.590 DEM
UNO		14.590 DEM
TIPO		20.110 DEM
TEMPRA KARAVAN		21.990 DEM
ALFA ROMEO:		
331,7 IE KARAVAN		24.500 DEM
1551,8		28.160 DEM
155 6V -166 KS, ABS, 1	KLIMA	38.410 DEM
SONČNE STREHE •MOBITEL«		AVTOSTEKU
UGODNA PONUDBA RABLJENIH VOZIL:		
TIP	LETNIK	CENA
FIAT KOMPANIOLA	74	2.500 DEM
JUSTYJ10	87	7.000 DEM
ZASTAVA 101 P0LY	87	2.900 DEM
JUGO 45 JUNIOR	90	4.800 DEM
KOMBIIMV TRAFIC	82	11.100 DEM
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE ELKROJ
1. nagrada (moške hlače Elkroj):
Franc Šumer, Ul. bratov Vošnjakov 5, 63000 Celje:
2.	nagrada (ženske hlače Elkroj):
Katja Oman, Šercerjeva 15,63320 Velenje;
3.	nagrada (otroške hlače Carier):
Maja Kovačič, Kavče 7, 63320 Velenje.
Nagrado dobite v prodajalni Elkroj Mozirje.
ČESTITAMO!
SLflsesemmfi mrnm
Kersnikova 13, Velenje (nasproti Erine Name ), tel.: 855-283
Vabimo vas, da se osvežite na NOVEM, PRIJETNO UREJENEM IN POKRITEM VRTU Slaščičarne Metkal
Za osvežitev vam nudimo:
velika izbira vseh vrst sladoleda, med drugim posebna ponudba: stracciatela, amarena, tiramisu, jogurtov sladoled... Ob standardni ponudbi pa vas opozarjatno na MARINIRANE JAGODE S SLADOLEDOM!
Delovni čas: vsak dan - razen ponedeljka -od 9. do 20. ure.
Mfma.
DEL 06. M dan od 9. do 12. in od J 5. dol 9.ure, soboto od 9. dol 2. i
BUTIK ZA BODOČE MAMICE IN OTROKE
Šlondrov Irg 7, Žalec, iti: 10631 712 515
PRI NAS LAHKO NAJDETE:
•	KONFEKCIJO ZA BODOČE MAMICE, NEDERČKE ZA DOJENJE, BLAZINICE ZA DOJKE, PRIPOMOČKE ZA DOJENJE
•	NASTAVKI, LITERATURO 0 NOSEČNOSTI IN PORODU
•	OTROŠKO KONFEKCIJO DO 6 LET
•	IGRAČE CHICCO, POUPY...
•	OTROŠKO KOZMETIKO CHICCO, KNATEN, JOHNSON, nssoN
•	STEKLENIČKE, DUDE IZ PROGRAMA NUK CHICCO, AVENT
•	PAMPERS PLENICE - OPREMA ZA ZIBELKE IN POSTELJICE
•	PREVIJALNE MIZE, VOZIČKE, STOJNICE, H0JCE, ZLOŽLJIVE POSTELJE, AVTOSEDEŽE, LEŽALKEZA DOJENČKE, KENG0RUJČKE, STOLČKE ZA HRANJENJE IZ PROGRAMA COM ...
DA BO PRVO ODKRIVANJE SVETA TOPLO IN UDOBNO! \
ginekološko porodniška ordinacija
mr. sc. Dušica Olušič *. med.
spec. ginekologije in porodništvo
Cenjene pacientke obveščam, da sem odprla
ultrazvok
Obiščete m ordinaciji v Velenju, Stanetm 25, ali pa se
lesarstvo d.o.o. železnina Hudovernik
Cesta talcev 11, Velenje tel. (063) 853 982_
UGODIM PONUDBA:
-jupol 30 kg	2280 SIT
-bavalit 40 kg	1920 SIT
-valit 30 kg	2400 SIT
-emulzija 51	1000 SIT
-	fasadna barva Acrylcolor 25 kg	8250 SIT -belton 0,9 1	569 SIT -beltop 0,91	788 SIT
-	mizarsko stavbno in pohištveno okovje
-	vodovodni material ...
Del. čas:
vsak dan od 7. do 17. ure, sobota: 8. do 12. ure
MOŽNOST PLAČILA NA 2 ALI 3 ČEKE
VLJUDNO VABLJENI!
IMZJtt xm
i o
m
107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje)
ČETRTEK, 19. AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Ljubljanska banka se predstavi; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Pa slovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 20.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 21.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Minute za film; 18.00 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 22.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trie trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi; (vmes od 14.30 Poročila; ob 14.50; 15.50 in 16.50 epp bloki); 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PONEDELJEK, 23.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo policijo; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Lestvica poletnih 13; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 24.AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 25. AVGUSTA: 6.00 Dobrojutro; 6.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Horoskop; 8.00 Problem je vaš, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 17.30 Novi pomp; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
mK ISCS, TA NAJDE! 853-451,855-450
Oglase za podjetnike, obrtnike... sprejemom po telefonu 063 855- 450,853-451 in telefaksu 063 8519% let v ekonomski propagandi na Foilovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka da 12. ure, za objavo v četrti
Katero slovensko podjetje izvaža v 67 dežel sveta? Katera slovenska firma z lastnimi izdelki realizira 239 miljonov dolarjev izvoza?
Katera slovenska firma proda večino izdelkov preko lastnih prodajnih podjetij in predstavništev v tujini?
Bi želeli delati v takšnem podjetju?
V Gorenju Gospodinjski aparati vabimo k sodelovanju več mladih diplomiranih EKONOMISTOV
ki želijo delati na področju zunanje trgovine, so pripravljeni precej službeno potovati, ki aktivno obvladajo dva tuja jezika in so se pripravljeni strokovno izpopolnjevati.
Iščemo mlade diplomirane ekonomiste, lahko so tudi pripravniki, ki želijo svojo kariero pričeti v Gorenju in ki bodo lahko potem prevzemali vedno zahtevnejše naloge in funkcije.
Iščemo ambiciozne mlade strokovnjake, ki so komunikativni in imajo potrebno mero samozaupanja ter trezne smelosti.
Prepričani smo, da je delo na področju zunanje trgovine v Gorenju močan izziv, dobra priložnost za strokovni in osebni razvoj mladega ekonomista, strokovnjaka, poslovneža.
Če vas ta izziv zanima, pričakujemo vašo vlogo do 31.8. 1993 na naslov:
Kadrovska služba, Gorenje Gospodinjski aparati, Partizanska 12, 63320 Velenje
Kandidate, ki izpolnjujejo osnovne pogoje bomo povabili rta predstavitveni razgovor v Velenje.
UPMictMJ, d.o.o. , d.o.o.
gorenjejgpgpM
gorenjep)©p©(i
gorenjepoMMol

OGLASI
SURF BURJA, obleko in trapez prodam. S 857-257. TEAM INŽENIRJEV inštruira matematiko. S 857-257.
KUPIM pograd. a 895-231. GRADBENO ZAZIDUIVO PARCELO v Lokovici prodam. S 882-442.
PRODAM TAM 80T50, star 4 leta, kasoner. S 882-864. IŠČEM DEKLE za delo v bistroju. S882-864.
PRODAM stanovanjsko hišo (nedograjeno) v Floijanu pri Šoštanju. 3 832-116.
KOBILO manjšo prodam. S 721-767.
ROLETE IN ŽALUZIJE v več barvah izdelujem in montiram. S 24- 296, 0609/612-634.
SUŠILNI STROJ zelo ugodno prodam. Banovič, 13. nadstropje, Šaleška 19, Velenje.
PRODAM TELIČKA 110 kg. S 888-140.
PEUGEOT 504GL ugodno prodam. S 0602/42-431.
RODAM PARCELO 20 AR v ravnini v Varpolju blizu " kamp Meni-na". 3 21-439.
MOŠKO KOLO staro 1 leto ugodno prodam. S 853-238.
MARIJA ŠPEGEL) iz Mute obvešča, da prodaja v nedeljo 22.8. od 8.30 do 9. ure kokoši nesnice, stare 6 mesecev, pri
Stropniku v Šaleku ( pri cerkvi). So 3-krat cepljene, tudi proti kokošji kugi. S 0602/61-202. OPREMLJENI SOBI z uporabo kuhinje in kopalnice oddam, a 858-119 po 19. uri. DEKLE ALI FANTA zaposlim za strežbo v okrepčevalnici, a 852-063, popoldan ali zveCer.
MLADE PUJSKE - ŠVEDE za na-daljno rejo ali raženj prodam. B 893-590.
VINO - BIZELJSKO belo in rdeče prodam. Informacije po telefonu: 851-227.
BELO KOZO molznico prodam za 15.000,00 SIT. a 0602/55-009.
TRAKTOR IMT 539,tisoč del. ur in kravo simentalko s prvim teličkom prodam, a 882-351. NOVO STREŠNO OPEKO (kikin-da) prodam, a 853-420, zvečer. KUPIM stroj za izdelavo strešne kritine, a 063/895-183, popoldan.
KOP MAJDA, Teharska cesta 96, Celje, preklicuje vozovnico številka 582/18034 na relaciji Celje -Gorenje.
PRODAM težko 6 let staro kravo za zakol in mlin za mletje žita. a 893-785, zvečer.
PRODAM R4 TL letnik 1981, registriran do 28.2.1994. Cena po dogovoru, a 858-130. KARTO za premog prodam. Cena: 25.000,00. a893-226.
KUPIM ENOSOBNO stanovanje (30-40 m2) v Velenju v pritličju ali v nadstropju (pogoj: dvigalo), a 852-420.
ZAMRZOVALNO SKRINJO 450-li-trsko prodam, a 858-293. ZELO UGODNO prodajam roCno pletene bluze in puloverje, a 851- 931. ZASTAVO 101,1984, karambolirano (55.000 SIT) in termoakumulacijsko peč Elint 3 (7.000 SIT) prodam, a 831-342, od 19. do 22. ure.
TRAKTOR IMT 539,1930 ur prodam. a 895-122.
BOBNE YAMAHA ROČK KIT 5 S činelami PAISTE 2002 prodam, a 854- 660.
MEŠALNO MIZO YAMAHA MC 1602,16 kanalno prodam, a 854-660.
MIKROFONE za ozvočenje bobnov SHURE, BAYER DINAMIC, DY-NAMIC, AKG prodam. B854-660.
V trgovinah ERA za vas:				
-OKNO 120 XI40 TEKMO	KOM.	14.015.43 SIT	■ KORITO ZA SAMOKOLNICE KOM.	1.873.35 SIT
- VHODNA VKATA-SMREKA	KOM.	32.343.30 SIT	SAMOTNA OPEKA 3 CM KOM.	170.00 SIT
- KOVINSKI REGAL -MALI	KOM.	3.591.00 SIT	■SAMOTNA OPEKA 6 CM KOM.	228.06 SIT
■ KOVINSKI REGAL- VELIKI	KOM.	4.491.00 SIT	- VENECIANSKITIAK Af	1.326.15 SIT
■ V0JLAK6/I	KOM.	44.73 SIT	■ OUNI JAŠEK 50 X 50 KOM.	3.118.50 SIT
4/		CENE SO MALOPRODAJNE Z10% GOTOVINSKIM POPUSTOM! |		
FlUKV Gradbeni material, Koroška 2a, tel.: (063) 853-448				
GIBANJE PREBIVALSTVA
Občina Velenje
Poroki: Danijel Orozel, Laze št. 17/b in Slavka Jelenko, KavCe St. 48: IgorZgorelec, Črna na Koroškem, Center St. 75 in Stanislava Kodrun, Javorje št. 8.
Smrti: Martin Koprivnikar, roj. 1930, Velenje, Cesta VII št. 14; Slavica Toporiš, roj. 1929, Velenje, Jenkova c.št. 19; Frančiška Krajnc, roj. 1910, Hramše št. 27; Ferdinand Dob-nik, roj. 1928, Dobrovlje št. 12; Stojan RosiC, roj. 1926, Velenje, Prešernova c.št. 9/a.
Občina Žalec
...........................
Poroki: SreCko Šertl, Latkova vas in Magda Brinovec, Breg pri Polzeli; Damir Smiljan, Žalec in Damjana Vasle, Gotovlje.
Smrti: Marija Kolenc, stara 61 let, upokojenka, ZaloZe št. 47; Jožef Juhart, star 85 let, kmeC. upokojenec, Brode št. 12; Jakob Krolnik, star 93 let, soc. podp., Ljubno ob Savinji; Viljem Germadnik, star 68 let, upokojenec, Kasaze 83; Ludvik Reich, star 33 let, ključavničar, Arja vas št. 6/a; Elizabeta Doler, stara 80 let, gospodinja, Vel. Pirešica 5.
nVTO-MOTO TRGOVINI) SERVIS, STORITVE, d.o.o
Mariborska 112, Celie (pri LIK Savinja) Telefon: (063) 32 461
Odp. čas: delavnik od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure
107,8 MHz
MIHO VELENJE
•	TOMOS:
•	GILERA:
-Gilera ŠPORT 02
•	PIAGGIO SFERA in VESPA
24.722,00 32.228,00 407.000,00 407.000,00
in rezervne dele TOMOS HUSOUARNA! • Velika {e izbira otroških TROKOLES KOLES!
PREPRIČAJTE SE 0 IZJEMNI PONUDBI!
>NO Z VAMI...
AVTO CELJE
OOBAVA TAKOJ, CšsMlE UGODNE!
Rabljena vozila na zalogi:
Stopite v AVTO CELJE, kjer vam po ugodnih cenah in pogojih nudimo Vozila znamke FORD in HAT.
FIAT TI PO 1.4	LETNIK 91
FIAT CROMA 1.6	88
TOYOTA COROLA 1.6 SX	88
CIMOS BX 15 RE	88
126 P 650 GL	89
GOLF JXD	89
FIAT TEMPRA SX ie	91
Od loči to v no bo tožita, saj takih con še nI bilo.
Povprašujte po modolu, ki vas zanima!
AVTO CELJE, Partizanska 3, tel: 851 - 060
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
ANTONIJE PEROVEC
iz Lokovice roj. 16.1.1913
kije umrla po dolgotrajni in težki bolezni.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali cvetje, vence in sveče ter nam v težkih trenutkih stali ob strani. Zahvaljujemo se dr. Menihu za dolgoletno zdravljenje, družini Srebre za vso pomoč, govornikoma za lepe poslovilne besede, pevskemu zboru, GD Lokovica in duhovniku za opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti!
Žalujoči: sinova Jože in Vili z družinami.
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage hčerke, žene, mame in orne
MILICE BELCL
se zahvaljujemo vsem stanovalcem Prešernove 2, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali cvetje in sveče ter ustno in pisno izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala tudi družinama Ramšak in Nemec za vso pomoč v težkih trenutkih. Posebna zahvala pa velja družini Porobič za vso pomoč, ki sojo nudili v zadnjih letih, zlasti hvala Ismeti, kije naši pokojnici pomagala in ji stala ob strani v zadnjih urah življenja.
Hvala tudi zdravstvenemu osebju: osebni zdravnici dr. Renkovi in njeni med. sestri ter dr. Dobnikovi iz bolnišnice Celje za dolgotrajno in požrtvovalno zdravljenje, dr. Gašperjevi iz ZC Velenje in dr. Polesu ter njegovi celotni zdravstveni ekipi iz bolnice Topolšica za
ves trud v zadnjih trenutkih.
Žalujoči: mama Terezija, mož Franc, hči Zdenka in vnukinja Sabina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
MARTINA KOPRIVNIKA
3.9.1930 -10.8.1993
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom iz ceste VII na Gorici, prijateljem in znancem za darovano cvetje, vence in sveče ter drugo pomoč.
Posebej se zahvaljujemo osebju iz doma ostarelih in bolnišnice Topolšica, govorniku g. Valenciju, g. župniku za opravljen obred, RLV in upokojencem za vso organizacijo.
Vsi njegovi.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi drage žene, matere, babice in dobre prijateljice
SLAVI CE TOPO RIS
iz Jenkove 19, Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako množičnem številu pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Posebna zahvala Fele Veri za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, duhovniku za opravljen pogrebni obred in gospodu Francetu Živic za odigrano Tišino.
Vsem skupaj hvala za darovano cvetje, sveče, nesebično pomoč in izrečena sožalja. Žalujoči: mož Stane, šin Stane z družino, hči Zdenka z Dorotejo in ostalo sorodstvo.
V " "MNas"cas'"zdaja Časopisno "alo"n"sko in RTv"dje"tje " " Uredništvo: Bor,s Zakošek (direktor in glavni urednik).	Seaež uredništva m uprave: Velenje, Foitova 10. p.p. 89. RaC. prelom in oblikovanje: ^«..1«
t \ \l NAŠ ČAS d o o. Velenje, Cesta Františka Foita 10.	Stane Vovk (odgovorni urednik). M,lena	telefon (063) 853451, 854-761, 856-955
KrstiC-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik.	Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482.	Grafična priprava, tisk m odprema: GZP Mariborski tisk
j,	Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel. Mira Zakošek (nov,-	posameznega izvoda je 70,00 tolarjev.	Maribor.
^	narji). Peter Rihtar,C (oblikovalec).
CAS
WiftWtt><......................rr!'..;:..;.................................emsramraM^mviHnfi.

Nagrade:
18. srečanje ansamblov domače narodne glasbe na Graški Gori
■»■»»»»»»»»■■■■»»■»»■»»»»»»»»»»■■■»»»»»»■»»»»»■»»»»••■»»»il««««
Veliko nagrajenih ansamblov
Vodja ansambla Borisa Razpotnika prejema najbolj zlato priznanje
V konkurenci nastopilo 14 sku-pin-Skoraj vsi nagrajeni-Ansam-blu Jožeta Skubica in Slapovi nagrada Radia Velenje-Borisu Razpotniku najvišje število točk
Prireditelja tradicionalnega srečanja ansamblov domače narodne glasbe Kulturno društvo Ivana Cankarja Plešivec in uredništvo Radia Velenje sta v nedeljo upihnila osemnajst svečk.
Srečanje je postalo polnoletno, kar je najlepša potrditev, da postaja Graška Gora vse bolj zanimiva za skupine iz različnih koncev naše domovine in pomembno mesto za uveljavljanje neznanih kot tudi znanih skupin, saj se tega tekmovanja udeležuje vsako leto več kakovostnih in znanih skupin.
Letos se jih je prijavilo kar 21, vendarjih je nastopilo le štirinajst v konkurenci in eden zunaj nje.
Kakovost?
Strokovna komisija v sestavi Marjan Ogrin (predsednik), Marjan Lovrenčič (iz Ljubljane) Dušan Krajnc in Vinko Šmajs (iz Velenja) je podelila kar tri bronasta, pet srebrnih in tri zlata priznanja.
Najobetavnejši?
Desetletni Simon Plazi iz Plešivca, ki so mu organizatorji za njegov korajžen nastop (resda izven konkurence) podelili posebno priznanje za spodbudo.
Presenetil (a)?
Ansambel Svetlin iz Moravč. Čeprav je ta trio brez vokalne zasedbe, je komisija ocenila, daje bilo njegovo igranje tako dobro, "da prejme zlato plaketo za odlično instrumentalno izvedbo."
Jože Šalej iz Velenja, ki sije po
desetih, enajstih letih neigranja doma in po šestih v tujini znova oprtal harmoniko in s svojimi Co-met-i navdušil.
Število obiskovalcev?
Kljub številnim prireditvam v tem času v Velenju in drugod
-veliko. Tri tisoč, po nogometno več kot štiri tisoč. Razpoloženje? Takšno, kot se za Slovence ob dobri glasbi, pijači in jedači spodobi. Točnost?
Začelo seje "samo"s petintride-
set - minutno zamudo, zadnja podelitev v mraku.Veselični del pa je trajal ob igranju Čudežnih polj in ansambla As pozno v noč; torej je bilo razpoloženje pravo.
Skratka, če potegnemo črto pod'
vse to, lahko ugotovimo, daje osemnajst svečk na torti že znak zrelosti in kakovosti. Naj bo tako tudi v prihodnje.
■ Vili Grabner, Stane Vovk (tudi foto)
Priznanje za najboljše besedilo:
Primi se za gumb, avtor Ivan Si-vec v izvedbi Cometa;
Nagrada za izvirnost (prvič izvajana skladba) Otožno sanjarjenje avtorjev Avgusta Skaze in Dušana Videčnika v izvedbi Cometa.
Priznanje:
Fantje izpod Uršlje, Fantje izpod Vurberka, Dravski val (Vu-zenica);
Bronasta priznanja:
Šaleški odmev (Velenje) 73, Rokondo kvintet (Šentjaž pri Dravogradu) 73, Zlate strune (Rogaška Slatina) 73,5;
Srebrna priznanja:
Dan in noč (Velenje) 80, Jože Skubic in Slapovi (Grosuplje) 80, Vrhnika (Kamnik) 81, Ble-goš (Gorenja Vas) 82, Fantje izpod Rogle, 83;
Zlata priznanja:
Comet (Zreče) 92, Mladi prijatelji (Pesnica pri Mariboru) 94, Boris Razpotnik (Domžale) 93;
Nagrada Radia Velenje po glasovanju
občinstva:
Jože Skubic in Slapovi
Rekli so
Predsednik strokovne komisije glasbeni pedagog Marjan Ogrin: "Pri organizaciji tekmovanja, revije, srečanja ali kakorkoli imenujemo na stop ansamblov na Graški gori, bo vsekakor treba določiti, kaj to sploh je, ker bo potem vse skupaj dobilo še večjo vrednost, boljšo udeležbo in še bolj kakovostne ansamble. Vsekakor pa je razveseljivo to, da se prireditev globinsko poglablja, je vedno boljše in ne nazaduje. To je prava smernica za naprej. Treba pa bo razmisliti o še boljši organizaciji. Sem pa prese nečen nad številnim občinstvom, saj je bilo veliko podobnih prireditev v Ve lenju in okolici. Ljudje so torej ostali zvesti Graški gori."
■HH Turizem 00'> / —
^^SOBOTA, 21.8.1993® 20.
PROGRAM
MliSO KOVAČ, MAGNET, VAGABUNDI, ROKONDO KVINTET, LEPOTICE SLOVENIJE, SKUPINA CAN CAN, MOPED SH0W, DISCO NA PROSTEM - igra ANSAMBEL CHATEAU
ATRAKCIJA VEČERA .
VELIKI OGNJEMET, JEZERSKA BAKLADA, OGNJENI GEJ2IRI
'	^ j;:. c> ~......................

\ I s m_X
PONUDBA
\
\ i /v	*	"\
m, LOVSKE,|HECKE, RIBIŠKE JEDI, SLADKI B0UTIQUE,
MODNA REVIJA MS,
MODELOV AVTOMOBILOV PEUGEOT VOŽNJA S TURISTIČNIM VLAKOM, S KOČIJAMI IN JEŽA KONJ
Simon Plazi Iz Plešivca: "Ja, na mladih svet stoji!
'Ml smo špilali za ušesa obiskovalcev oziroma poslušalcev Radia Velenje'
Comet s harmonikarjem Jožetom Šalejem je "pobral" kar dve nagradi
Kdo ima večjega?
Malo smo se šalili, malo smo mislili za res v času kislih kumaric. Povabili smo vas, da sodelujete v "tekmovanju " brez nagrad: kdo ima večjega? Danes dodajamo: kdo ima zanimivejšega?
Odziv je velik, izbor težak. Vse kaže, da je narava letos kljub suši radodarna s svojstvenimi oblikami...
Gremo po vrsti.:
Btezlanovl v Plešivcu, poklical nas Je oče Ivan, so bili presenečeni, ko so ob hiši zagledali tele velike marele. Gobarji pravijo, da na tem območju takšnih še niso videli. Letina pa bo bogata, saj ob te utrganem
gobjem šopku poganja še veliko mladih.
■ foto vos
dhrastnlka pa nI čudnih oblik, Je pa čuden po teti: kilogram šestdeset. Ima kdo večjega?
■ fototp
Takšen nenavaden krompir pa se Je rodil Slavki Vra-Uč b Hrastovca. Dejala Je, dajo spominja na človeka, ml pravimo, da Je bolj podoben teM. Kal pa vi?
■ foto vos