Bori:s Paternu (Ljubljana) T E M A T S K A K O N T I N U I T E T A P R I U V A J A N J U N O V I H S T I L O V V S L O V E N S K O P E S N I Š T V O O D B A R O K A D O M O D E R N E * Ž i v l j e n j e n a c i o n a l n e k n j i ž e v n o s t i l a h k o r a z i s k u j e m o z d v e h v i d i k o v : z v i d i k a n j e n i h n e n e h n i h s p r e m e m b , m e n j a v in p r e m i k o v k n o v e m u in n e z n a n e m u al i p a z v i d i k a n j e n e s t a l n o s t i , s e p r a v i n j e n i h p r u v t a k o n e n e h n i h p o n a v l j a n j a l i v r a č a n j k n e č e m u p o d o b n e m u , z n a n e m u , m o r d a c e l o ž e v e č k r a t o b s t o j e č e m u . P r o c e s a s e g i b l j i v o p r e p l e t a t a i n l a h k o bi r e k l i , d a r a z v o j l i t e r a t u r e v r e s n i c i p o t e k a n a d v e h r a v n e h : n a r a v n i d i s k o n t i i n u i t e t e , k j e r i m a m o o p r a v i t i s č i s t i m i i n o v a c i j a m i , i n n a r a v n i k o n t i n u i t e t e , k j e r se s r e č u j e m o s a m o z d e l n i m i i n o v a c i j a m i a l i c e l o z n e k e v r s t e o b n o v a m i ž e p r e j d a n i h p o j a v o v . R a z m e r j e o b o j i h s e s t a v i n j e v č a s i h p r e g l e d n o , d r u g i č z a p l e t e n o , m o t n o i n v s e p r e j kot l a h k o d o - l o č l j i v o . V e n d a r j e r a z m e j i t e v k o n t i n u i t e t n i h in d i s k o n t i n u i t e t n i h s e s t a - v i n n e i z o g i b e n z a č e t e k n a š e l i t e r a r n o z g o d o v i n s k e o r i e n t a c i j e , p a t u d i n e i z o g i b n i d e l k o n č n e o z n a k e s t v a r i . V e č r a z l o g o v je , d a s m o p o n a v a d i p r i z a d e v n e j š i pr i o d k r i v a n j u p o j a - v o v , ki s p a d a j o n a r a v e n d i s k o n t i n u i t e t n i h i n o v a c i j , t o r e j t i s t i h n o v o s t i , ki v o b r a v n a v a n i l i t e r a t u r i š e n i m a j o s v o j e p r e t e k l o s t i a l i v s a j o p a z n e p r e t e k l o s t i . T o p o č e t j e j e s k o r a j s a m o u m e v n o , u t e m e l j e n o ž e z r a z v o j n i m v i d i k o m , k i o b v l a d u j e z g o d o v i n s k e v e d e , z r a v e n p a p o d p r t o t u d i s p r e - v l a d u j o č i m o k u s o m č a s a , ki p o j m u » n o v o « in v s e m u , k a r j e z n j i m v z v e z i , ž e v n a p r e j d a j e d o l o č e n o p r e d n o s t . M a n j v z n e m i r l j i v e , m a n j o b e - t a j o č e in z a t o m a n j p r i v l a č n e so n a p r v i p o g l e d r a z i s k a v e t r a j n e j š i h , kont i inu i i t e tn ih p l a s t i l i t e r a r n e g a d o g a j a n j a . S a j s e j i h ž e v n a p r e j d r ž i j o n e k a t e r i z n a k i p o n a v l j a n j in o b n a v l j a n j , t o r e j m o r e b i t n e s t a t i k e , v s e k a - k o r p a t r a d i c i j e . In v e n d a r se l i t e r a r n a z n a n o s t , d o k l e r to j e , n e m o r e i z o g n i t i n i t i e n e m u n i t i d r u g e m u r a z i s k o v a l n e m u p o g l e d u . Pri p r o u č e v a n j u m a n j š i h * N a p i s a n o za sedemdese t l e tn ico nastopa s lovenske moderne«. literatur pa je ravnovesje obeli aspektov še bolj potrebno. Posebej velja io za literature, ki so dolgo živele v okoliščinah socialne nerazvitosti, nacionalne ogroženosti in notranje nesvobodnosti. Izbor inovacij je bil tu čisto poseben in vezanost na kontinuiteto iz mnogih razlogov močnej- ša. Individualnega obraza take književnosti sploh ni mogoče uzreti, če jo gledamo in merimo zgolj z vidika njenih razvojnih menjav, prezremo pa trajnejše, kontinuitetne lastnosti, ki žive in delujejo pod menjavami in jih hkrat i sodoločajo. Te lastnosti so njeno realno bistvo in osnova njene individualne tipologije. Nastale seveda niso samovoljno, marveč so delež s tvarne in duhovne zgodovine naroda. Pričujoča razprava želi tak kontinuitetni proces — ob hkratnih in- ovacijah — ujet i in opisati na enem samem, ožje zamejenem področju slovenske literature. Izhodiščno vprašanje se glasi: ali obstaja in kakšna je tematska kontinuiteta med začetnimi prodori vodilnih stilnih tokov, kot so si sled,ill v slovenski poeziji? Pni tem bi se omejil na prvo stoletje njenega posvetnega obstoja, se pravi razvoja od baroka in klasicizma prek romantike in realizma pa t j a v moderno na pragu 20. stoletja. Po- vedano bolj enostavno: ali ima jo prvi vidnejši nastopi (torej inovacijski sunki) teli zelo različnih idejno stilnih obdobij k a j takega, kar jih v tematskem pogledu povezuje in na tem področju gradi kontinuiteto? Morda celo tipološko lastnost, ki označuje najvidnejše razvojne premike naše poezije? Seveda je to vprašanje lahko tvorno samo pod pogojeni, če se obrača na znake, ki so toliko vidni, povedni in pomembni, da sodijo že k na- činu in »sistemu« nastopanja razvojnih novosti. 1 Slovenska posvetna poezija se je rodila v drugi polovici 18. stoletja, in sicer v baročnem stilu. Bližina razsvetljensko klasicističnih in deloma pred romantičnih idej, ki so že posegale vanjo, tega temeljnega dejstva ne more spremeniti. Prvi slovenski pesniški almanah Pisanice od lepeh umetnost (1779—81) res nosi že sestavine vseh treh tokov, toda večina prispevkov in tudi estetsko na jbol j zmogljivih mest ima baročno stilno obeležje. To tudi takrat ne izgine, kadar se baročni stilizmi racionalizi- rajo in umir ja jo v smer klasicističnega reda. Glavni predstavnik tega pesništva je Feliks Deo (1732—86). ki je med vsemi sodelavci almanaha zmogel najgloblje misli in najvišjo jezikovno kulturo. Njegov baročni pesniški stil in verz k l jub mnogim začetnim negotovosti 111 pomenita novo kakovost v pora jan ju slovenske posvetne poezije. Pomenita tudi nepo- sredno izrazno osnovo, iz katere je pognala Prešernova že docela razvita svetovljanska lirika. Med obema pesnikoma je cela vrsta neutajljivili metričnih, metaforičnih, grant ait i čn o figuralnih in deloma celo idejnih stičišč, ki jib naša l i terarna zgodovina še ni raziskala. Iz Devovega a lmanaha je izšla še druga, domačijsko razsvetljenska, pretežno racio- nalistična, veselo poučna in pokmetena varianta pesništva, ki ga pred- stavlja Valentin Vodnik (1758- 1819). Ta smer je zaradi večje uporab- nosti in nižjih zahtev postala že v svojem času popularnejša. Tudi v lite- rarni zgodovini je vse do današnj ih dni ostala znatno bolj razumljena in cenjena kot pa baročna smer, ki so jo najčešče presojali s strogo racionalistiičnimi merili in kot odmev tujega duha.1 Toda pazljivejše opazovanje in pr imer jan je obeh tokov nain pove, da glavno »stilogeno« izhodišče, to se pravi v izraznem pogledu najbol j razvito in na jbol j tvorno izhodišče slovenskega umetnega pesništva ni pri Vodniku, tem- več v baročni poeziji Pisanic. Torej moramo tu poiskati tudi prv i vid- nejši in odločilnejši tematski znak njene uveljavitve. Ta pr ipada trem Devovim pesnitvam: Kraynskeh modri/, shaluoanje •/.lies tu predolgu goriderfhanje svojega Bellina o'Lashkeh duflieluh. Vesele kraynskeh modriz na prihod njeli Bellina in pa Opereta (v lite- rarni zgodovini imenovana Belin).'2 To so prva besedila, ki prerasejo nepomembne uvodne posvetil ne verzi fikacije pisaničarjev. Devove tri pesmi imajo na sebi že toliko znamenj slogovne prizadevnosti in zraven še tako izrazito literarnoprogramsko misel, da jim moramo prisoditi 1 2e Kopitar v p i smu D o b r o w s k e m u 6. lehr. 1809 pohva lno govori o Vod- nikovih pesmih, medtem ko o Pisanicah meni, da bi bilo »bolje nič, kot kaj takega« (V. Jagič, Br ie fwechse l zwischen D o b r o w s k i und Kopitar 1808—1828, l s t o č n i k i . . . 1888, s. 40). Prim. J. Siebinger, Pisanice, prvi slovenski pesniški a lmanah, Izvestja II. drž. gimn. v Ljubljani , 1909, s. 9—11; I. Prijatelj, Duševni prof i l i s lovenskih preporoditeljev, v knj. Izbrani eseji in razprave, Ljubl jana 1952, s. 150—51; F. Kidrič, SBL, 1. zv„ 1925, s. 150—51; F. Kidrič, Zgodovina s lovenskega s lovstva od začetkov do Zoisove smrti, Ljubljana 1954, s. 54; A. Gspan, Razsvet l jenstvo, v knj. Zgodovina s lovenskega s lovstva I, Ljubl jana 1951, s. 565—64. Rahel premik k primernejši oceni D e v o v e g a pesništva je opazen šele v A. Slodnjakooi Geschichte der s lowenischen Literatur, Berlin 1958, s. 94—96. 2 Skupspraolanje kraynskeh pissaniz od lepeh umetnost, (II), V Lublani 1780. pomen prvega resničnega prodora posvetnega pesniškega baroka na Slovensko. Vse tri alegorične pesnitve, od katerih sta prvi dve pisani v aleksandrincih, zadnja pa v svobodnejših verzih ariozne in reeitativne spevoigre, so objavljene skupa j in vsebinsko povezane. V ospredju je tema o rojstvu slovenske poezije, o njenem značaju in namenu. V prvi pesnitvi kranjske Modrice (Muze) izpovedujejo svojo tožbo, da se njihov Belin (Apolon) predolgo zadržuje pri i talijanskih sosedih. Brez njega so slovenske Muze vse nesrečne, izgubljene, notranje mrtve in neme. Svet okoli nj ih ostaja divji in brez glasu. Njihove citre in pi- ščali ne pojejo več, le še jokajo in neubrano cvilijo. Nikoli. — Ali nikol'me nismo proite bile od grenke ïhaloîte. Klavorne smo plu lile po temneh worshteh se. Log nam je îupern bil. noben hribzhèk ni nas revne veselil. Kader shkerjanzi so naqviskem' îhvergoleli; kader so shinkovzi vesele pesme pejli; smo v'eni liikni me sedele vse blede, al' mutaî te (navem) al' Ihive, al' mertve. In'zhe smo v'zhaseh lili pishâle v'roke viele: zlie smo na zitrah lili Strune v'zhaseh napele, o! koker pul t je bil takrat obojeh glas. l iže motile smo: motile tize nas. Vse, kar piskâle smo, je le î trashnu tulilu; vse, kar me godle smo, je îupernu zvililu; vse, kar me pejle smo, je kisi jôk le bil, jok. mile jok! ne jok; vek, vek! je bridke bil. Ali jôk je tudi îdej she vse liashe piskanje; jôk vse godenje je, vse pesme le vekanje. Vse, kar smo, jôk le je, vse jok! vse vek le bo, doklej Tebe Bellin! she k'nuiii na î a j nabo. Belin usliiši hrepenenje obupanih slovenskih muz in v drugi pesmi ga mednje pr ipel je sani Pegaz. To je za Modrice pravo vstajenje. Nebo se zjasni, megle izginejo, göre spet sonce pozlati, vsa narava zaživi v polni radosti. Modricam udarijo srca. zasijejo oči, poškrlate lica in na »žna- bleh ogn« zagori. S sebe pomečejo »peče tutasteod vržejo »črna zagri- njala« in svoja nedrja od en с jo v »nakrišpane tančice«. Na zlate citre napnejo nove strune, in tudi »pišoe« v njihovih belih rokah zdaj za- igrajo, da odmeva svet. Apolonu zapojejo pesem novega notranjega ognja: O sladke ogn! Nam se b« ser/.e Ïtopilu! Od tvoje sladnoste v veselil bo vtonilu. V vesêlu, zhe Bellin bo tudi lubil nas. O lube nus Bellin! is serza lubi nas. O lube nas Bellin! gorezhe me lubi le te vselej bodemo. Ovide in Vergile me bomo dâle ti. Us Kraynz bode vesel zel v 'kratkem o Bellin! Tvojo lubeîn pejl. S 'nj im usa Lublana bo zliait. hvalo Tebi pejla, de îlate zhase je skus Te ona prejela. Nje tudi bosh, kar je bil Rimu en August; en Ozhe teh Modriz, vsa zhalt nje, nje svitluït. Nje polni uuzhezhi bodo Tebe zhaitili, de skus Tebe ony so jeîik zhiît dobili. Belin bog sonca in umetnosti, n a j bi torej slovenskim modricam prinesel življenje in pevsko moč, jeziku čistost, narodu pa »zlate čase«. Ideja o orfejsko odrešujočem poslanstvu poezije je docela očitna. Orfe- izein ima tu totalno razsežnost: pomeni človekovo notranjo preobrazbo in narodno kulturno prebil jo. Torej ima že obrise tistih dimenzij, ki bodo kasneje do kra ja dozorele v Prešernovem Sonetnem Vencu. Pisaniška alegorija o rojstvu slovenske poezije pa ima zraven še neki vsebinski dodatek, ki ni brez pomena in kaže k samemu jedru stvari. Dogajanje in izražanje je namreč polno erotičnih znamenj in erotičnega vzdušja. Devov Belin ni samo bog sonca in lepe umetnosti, je tudi bog ljubezni. I isto, kar neme Modrice in kranjski omrtveli svet zbudi k živ- ljenju in k petju, je ljubezen. Njen ogenj je vir prerojen ja in nove, polne umetnosti. У nje j je navdih, ki bo Slovencem dal Oviide in Vergile. Skratka, prvi opaznejši besedili naše posvetne poezije kažeta globoko notranjo združitev, pravzaprav že motivno kontaminacijo dveh tém: poezije in erotike. Podobno združitev tém najdemo tudi v tretjem besedilu, v spevoigri o Belimi. Tu nastopi Belin kot zmagoviti bog sonca, človeške dobrotlji- vosti in ljubezni zoper Burjo, ki je bog vetra, hudobnosti, ukazovanja in trinoštva. To Devovo delo je opomin zoper oblastniško nasilje in apo- teoza človekoljubja.3 Čeprav gre tokrat za motiv ljubezni v širšem, 3 Prim, odlomek iz II. »nastopja«: Modre Buli aldove notshe K'tir.i s'silo bit ' zhaîtiti v k'tireh serze nagorv. otsh'jo, so le trynogi. Nezh' 11111 ni dopadajozhe, K'tiri lubleni le biti kar lubeîn narody. otsh'jo, so modri Bogi. humanističnem smislu, se tudi ta ljubezen ponekod ujame in strne z ero- tiko. To velja predvsem za nimfe, ki se upro nasilnežu in mu nočejo žgati darov, medtem ko Belimi polagajo na oltar vsa znamenja svoje ljubezenske privrženosti: l imbarje bele, škrlatne vrtnice, vdane vijolice in pohlevne »brkončice«. Meitastasdjeva spevoigra 11 trionfo d'amore je s svojo mislijo, da mora zmagati ljubezen, pri Devu prešla v motiv, ki je dobil širše, že ka r politično humanistične razsežnosti. Vendar jc tudi erotični zametek ostal neutaj l j ivo prisoten. Gradil je smiselno zvezo z isto tematiko v pre jšnj ih pesnitvah, tako da med Belinovimi opernimi nimfami in prejšnj imi muzami obstajajo motivna stičišča z enakim lju- bezenskim obeležjem. Opazovanje vseli drugih besedil, ki v Pisanicah slede tem trem pesmim, nas privede do nadal jn je ugotovitve: velika večina pesmi pri- pada poučni, zabavni in prigodniški verzifikaciji , tako da je količinska teža prispevkov na te j strani stvari; toda v kakovostnem, se pravi stil- nem in estetskem pogledu na jbo l j izčiščena besedila, čeprav redka, pr ipa- dajo erotični tematiki. Sem sodita predvsem dve pesmi: Amynth na ozhy sooje Elmire (III. zv. Pisanic) in Stanovitnost (gradivo za IV. zv.). Kl jub nekaterim neosebnim obrazcem in topom, prevzetim iz sestava arkadi j - ske poetike, izpričujeta opazno noto osebnega čustva in liričnega tona. Prva kaže zanimiv prehod od strahu pred ljubeznijo k svobodnemu in osrečujočemu sprejemanju njenega iognja«, celo pripravljenost izgoreli v tem ognju in »o prah if tleti«. Skryte svoje Sharje, skryte! Sagernite se ozhy! De is vas Amynth navjanie kako iskro, ter iiavname se us, in 'zel naîgory; satu skryte, varnu skryte svoje iarje, 'mu ozhy. Al nekâr! — Oh tu naîtri te! Je naumnu kar ïhelim. Svit vash v'édnu mi miglaj te: ogli v'serze mi sinejajte, rad od njega jeit gorim. Oh! nekar mi navgasnite ogn vash, jeît rad gorim. Antiteza kitic tu ni zgolj baročna artistična igra, temveč ima poleg dekorativne tudi vsebinsko težo. V slovenski literaturi izpoveduje čisto nov odnos do pravic človekovega osebnega čustva. Druga pesem kaiže ljubezensko doživetje že na robu prvih tegob in motenj, ki pa jih še vedno prekr i je spodbudna vera v smisel upan ja in v moč človekove stanovitnosti. Upcj serze moje! upej! Ter ked sivna skala stoj. Zhe se lih perseglu skupej vse je zhes te, terdnu upej srezhnu hit' she înash nezoj. Kir se dostikrat ïgody, kar se nainogozhe ïdy. Jezikovna kultura obeh anonimnih pesmi in njune slogovne sestavine pa tudi apoteoza srčnega »ognja« dovolj nazorno govore za Devovo avtorstvo, o katerem nekateri dvomijo.4 Posluh za ljubezensko tematiko je izpričal tudi v pesmi Obzhutenje tega serza nad Pesmijo od Lenore (III. zv. Pisarne). O Biirgerjevi ljubezenski baladi pravi, da mu je pre- tresla srce in da mu je ob n je j ledenela kri. Vsa tri besedila kažejo, kako je Dev razvijal erotično tematiko, s katero je leta 1780 tako pro- gramsko zaznamoval prvo poglavje slovenske posvetne poezije. Z izpo- vedjo pretresenosti nad Lenoro je prispel že na prag pred roman like in se v zadnj i kitici celo odvrnil od svojega prejšnjega baročnega in kla- si cisti č n ega pesn i š t v a .5 Nastane vprašanje : k je na j iščemo vzroke, da je slovenska posvetna poezija že na začetku imela tako vidne erotično programske poudarke in da se je rodila tako rekoč v znamenju erotike? Lahko bi iskali celo vrsto naključnih razlogov, vse od pesnikove biografije do tuj ih pesni- ških zgledov, ki so mu prišli v roke. Lahko bi razmišljali tudi o zako- nih začetnega lirskega us tvar jan ja sploh, l oda potrebno je iskati vzroke tudi v dotedanjem položaju slovenskega pesništva oziroma v duhovnem podnebju, ki je bistveno določalo tematiko dotedanjega pesniškega sno- vanja. To duhovno podnebje pa lahko merimo predvsem ob usodi doma- čega ljudskega pesništva, ki je bilo vse do izida Pisanic edini reprezen- tant svobodne slovenske poezije, obstoječe tudi zunaj cerkvenih ali po- učnih namenov, katerim so sicer služila vsa slovstvena prizadevanja. 4 N. Omersa, P s e v d o n i m B. E. v P i san icah , CZN 1927, s. 77—81; A. Gspan, n. m., s. 362. 5 Al oh! kar griïe me, she vezli, oh! jeît spoînam, je tu, je tu! de je me inoj'ga petja sram. Dovolj dokumentov je, ki pričajo, da se pritisk cerkvenih krogov zoper l judsko pesništvo v 18. stoletju ni le nadaljeval, temveč celo znova okrepil. Ljudska posvetna pesem je bila razglašena za pohujšljivo, škod- ljivo in zato iztrebljanja vredno reč. Ahacij Stržinar (1676—1741) je leta 1729 izdal knjižico katehetičnih stihov CathoUsh kershanskiga пика peiffme in jii v predgovoru naložil pravo misijonarsko literarno dolž- nost: njegove pobožne pesmi, spremljane z napevi, n a j bi pri ljudstvu nadomestile in odrinile »te druge prafne, nanûzne, folgh peiffme... slasti рак debi ta mladi folk te hude, nuvàrne naframne peiffme opu- stoo, katere fo greshne, inu ufe ludij pohuishaio.. .t® Svoj leposlovno vzgojni nagovor na »leta frei ledig folk, kir fe rad vefely, inu od veselia ufe forte peiffme poije« je pospremil v svet z baročno stiliziranim sred- njeveškim svarilnim obrazcem: »de toku Deliku mladih lepih fantov inu deklizhov liudizh skus nazhiftoft v'vezhnu pogublenie f a pele; da toku rekozh rataio hudizliooe pezhenke, inu peklenske prateTaka je bila in taik namen si je nadela prva slovenska pesniška zbirka 18. sto- letja, za njo pa lx)lj ali man j podobno vse druge t ja do izida Pisanic (Primož Lavrenčič, Filip Jakob Repež, Maksimilijan Redeskini). Franc Miha Paglovec je v svoji slovenski rokopisni zbirki Cantilenae variae (1733) Or fe ja dobesedno odgnal izpred nebeškega praga, češ da je ре] le »posvetne glasove« in »pozemeljske niže«.* I zda jan je pobožnih in vzgojnih pesniških knjižic z očitnim namenom, da izpodrinejo ljudsko in posvetno pesništvo sploh, je postalo trdna tradicija, ki je t ra ja la skozi celo 18. in segla še daleč v 19. stoletje. Bila je »izraz cerkvenih teženj po popolnem kulturnem monopolu nad ljudstvom«.9 V estetskem pogledu je bila brez vrednosti in že Matija Čop je njene dosežke opisal kot »zvečine bedno... popolnoma nepoetično, slabo rimarijo«, »surovo v pisavi, jeziku in poeziji.«10 Preganjanje ljudske poezije, ki na Sloven- skem ni bilo nekaj novega, je moralo biti precej temeljito. Medtem ko Stržinar 1729. leta še toži, da je »teli nunuznih inu shleht peiffem pre- " Catholisli kerslianskiga ouka peifjme, 1729. s. 9. 7 N. m., s. 7. " Paglooec-lVider, Cantilenae oariae, 1735, s. 194—95 ( C a n t u s alius clé va- nitate mundi). 9 Boris Merhar, L judska pesem, Zgodov ina s lovenskega s lovs tva I, Ljub- l jana 1956, s. 56. 10 S l o w e n i s c h e Literatur, v knj. P. J. Šafafik, Gesch ichte der süds lawi schen Literatur, P r a g 1864, s. 79—80. oeliku, teh /Delili, nuznih... (pu) premaluz, zapiše Kopitar v pismu Dobrowskeinu dne 6. februar ja 1809 nekaj, kar se sliši že skoraj kot nekrolog nad slovensko l judsko pesmijo sploh. Takole pravi: »Kranjci bi težko predložili stare ljudske pesmi: spreobračeoalci so pri uničeva- nju le teh morali biti marljivi in uspešni. Okoli krožijo le p o s a m e z n e vrstice, distihi, ki jim pravimo niže — melodije, z raznovrstnim metrom, tudi rimone, po večini z ljubezensko vsebino.z11 V pismu je tudi več na- migov zoper še vedno trajajoče nerazumevanje ali nasilje nad tem delom domače pesniške kulture. Se bolj nazorno podobo stvari daje Matija Čop v svoji literarni zgodovini iz leta 1850. Tam zelo odkrito ugotavlja, kako nepopravljivo škodo so napravili preganjalci s tem svojim početjem, saj so ljudsko pesem odtujili najboljšemu delu ljudstva samega in ji tako odrezali dotoke lepega in plemenitega. Pravi, da se na Kranjskem zdaj poje »sploh zelo malo posvetnega« in da je > redko slišati kaj drugega kol nabožne pesmi«. Celo ob zimskih večerih in na prej i pojejo dekleta največ pobožne pesmi, ki pa imajo redkokdaj kaj pesniške vrednosti, ohranja jo jih le dobri napevi. Ugotavlja, da taka besedila niso dolgo v modi, izpodrivajo jih takoj druga, če imajo pr ikupnejše napeve. Da bi se nove verske pesmi čim bolj utrdile, so jih njihovi avtorji vča- sih oblačili v stare napeve ljudskih pesmi, med njimi celo >ta gmain sa- lublenih pesmi.«12 Kopitarjevi in Čopovi porazni bilanci morda lahko pripišemo neka j pretiranih tonov zaradi njune resnične prizadetosti. Vendar ostane re- snica, da je bilo širše kul turno podnebje slovenskega 18. stoletja še vedno do kra ja nenaklonjeno l judskemu in posvetnemu pesništvu. Izvzeti mo- ramo ožji k rog najbolj razsvetljenih posameznikov, o katerih vemo, da so se pod vplivom herderjanstva in postopne narodne prebuje začeli s s impati jami zanimati zanj. Kljub temu pa se je nasprotovanje ljudske- mu pesništvu v drugi polovici 18. stoletja še bolj okrepilo, posebno od 70 let napre j z uvel javl janjem janzenističnega utililarizma, ki je ^za- moril v tedanji dobi tudi vsak umetnostni čut«.n Skratka, če upoštevamo prevladujočo, še napol srednjeveško slov- stveno miselnost, kakršna je ob začetkih umetnega posvetnega pesništva proti koncu 18. stoletja še trmasto obvladovala slovenski prostor, ne nio- 11 V. Jagič, B r i e f w e c h s e l . . . , n. in., s. 40. 12 Filip Jakob Repež, Romarsku ilrugu blagu. 1770, s. 51, 89 (8. in 16. pesem). 1:1 Josip Gruden. Janzenizem v našem kulturnem življenju, Čas 1916, s. 193. 16 Slavistična revija 9 гешо mimo dejstva, da je novo pesništvo moralo pomeniti hoteno ali nehoteno opozicijo zoper njo. Po logiki stvari je do najbol j opazne opozicije prišlo na tistem mestu, kjer je bila slovenska tradici ja najbol j zaznavna, najbolj ukazovalna in zato tudi na jbol j toga. To je bilo po- dročje erotike, v našem slovstvu najbol j in na jd l je prepovedane cone. Zato najbrž ni samo naključje, da se je slovenska poezija začela roje- vati v znaku erotike in da je v njej zavedno ali nezavedno iskala pro- stor človekove osebne osvoboditve izpod srednjega veka. Pa tudi pro- stor za osvoboditev jezika iz pragmatične v poetično funkcijo. In zato ima ljubezenska tema že pri prvem opaznejšem slovenskem pesniku Damascenu Devu programski poudarek, sa j seže čez meje zgolj ljubezen- skega doživljanja. Erotično témo, ki je obeležila že prvo uveljavitev slovenske posvetne poezije in njene prve stilne formacije — baroka, bi torej težko šteli za neka j neopaznega. Zdi se, da na poseben način od- seva duševno, kulturno in družbeno resnico slovenske zgodovine prav iz njenega jedra. Seveda je imel ta pojav skromne, v nmogočem tudi dekorativne ero- tike še tako ozek in družbeno omejen odmevni prostor, da ni mogel povzročiti spopada s tradicijo. Pomenil pa je novost, ki je imela v sebi zarodke daljnosežne opozicije. Neka j te zavesti je utegnilo biti zraven, sa j se je avtor skril pod črki В. E., ki še danes nista razrešeni. 2 V docela jasni, dozoreli in izostreni podobi se naš problem pokaže šele v obdobju romantike. Slovenska poezija tedaj prestopi svoje začetništvo, sprejme vase in obvlada merila razvitih evropskih literatur, v domači, provincialno ob- čutljivi javnosti pa prvič nastopi kot samostojen kulturni pojav. To se pravi, uveljavljat i začne svoje avtonomne estetske in idejne odnose do sveta človeške resničnosti. Ta emancipacija poezije, ta njena nenadna javna nezvestoba konvencionahui morali in zakoreninjeni vzgoji je v zakotnih slovenskih razmerah pomenila resnično prometejsko dejanje. Dejanje, ki ga je zmogel in do k ra ja dotrpel izjemen človek in izjemen poet France Prešeren. Že njegov prvi nastop leta 1827 je bil za takratne janzenistično ozkosrčne razmere poudarjeno nekonvencionalen in za to početje si je izbral erotično temo. Javnosti se je predstavil z igrivo, v slogu še močno baročno pesmico Dekelcam, ki je svarilo dekletom, toda svarilo posebne, bolj ovidovske vrste: dekliško mladost namreč spod- buja, n a j bo podje tna in »ne zaspana«, na j bo odprta življenju in lju- bezni, dokler je še čas, zaka j lepota hitro mine. Svoj hudomušni me- mento je okrasil s tremi paraboličnimi prispodobami o nagli minljivosti »rože, rose ino mane«. Uporabil je torej tudi pridigarsko oziroma biblij- sko primero o mani, jo erotiziral in postavil celo na uvodno mesto prve- ga javnega nastopa.14 S tem je dovolj razločno označil smer svojega svo- bodnjaškega izzivanja. Tudi v vseli drugih, resnejših Prešernovih mladostnih pesmih, na- stalih okoli srede 20 let, ima ljubezen osrednje mesto, je pravzaprav edina ténia njegovega peresa.15 Značilno je, da si je za prvo resnejšo pesniško nalogo izbral p reva jan je Bürgerjeve Lenore. Literarna zgodo- vina je ugotovila vrsto možnih razlogov, ki so ga pritegnili k tej pesnitvi, pozabila pa je pri tem upoštevati najbolj preprostega: razmere oziroma kulturni prostor, kateremu je Prešeren prav to pesnitev izbral in na- menil. Gre za balado, v kateri je našla polno potrditev protiracionali- stična misel, ki jo je Bürger nekoč zapisal z besedami: »Človekovo srce je močnejše kot njegova pamet ...«. Lenora je res ženska, ki vsa živi po glasu svojega srca. svojega čustva in svoje velike ljubezenske sle. Sle, ki prestopa meje razuma, odklanja pr is ta janje na omejeno življenjsko da- nost, uporno podira tudi božji red stvari in naposled ne more sprejeti niti otipljive resnice, da je njen Vilhelm mrtev. Usoda jo seveda kaznu- je in ugonobi: njen ženin, ki pride po noči ponjo, jo namesto v poročno posteljo popelje v svoj grob. Lenorino svobodno in prav zato neizmerno ljubezensko čustvo, ki obstaja zuna j ukazanih razumskih, moralnih in verskih norm, je prikazano kot neka j neizogibno tragičnega in prav zato človeško še bolj veličastnega. Prešernov prevajalski poseg po tem delu bi bilo težko razumeti kot zgolj stilistično ambicijo ali tehnično nalogo.10 14 Pada la v'puSavi mana Izraelce je redila; Če ni kmalu bla pobrana , Se zas tonj je raztopila. (F. Prešeren, Zbrano delo, I, Ljubljana 1965, s. 224.) 15 Sem zaneslj ivo spada jo : prevod I5iirgerjeve Lenore; ba lada Povodni mož: anakreon t ska Zvezdogledom; med pr igodniško šalj ive pa Zarjovêna dvičica. 10 F. Kidrič, Prešeren, L j u b l j a n a 1938, s. LXXI; J. Kos, Prešernov pesniški razvoj, L j u b l j a n a 1966, s. 21. Tudi dejstvo, da je začel novo obdobje slovenskega pesništva natanko tam, do koder je prispel Dev vsaj z željami in slutnjami, se pravi ob toku evropske predromantike oziroma ob njenem Sturm und Drangu (katerega »najčistejši pesniški izraz je bila balada«, W. Kayser), nam ne pove vsega. Prenos Biirgerjeve apoteoze ljubezenskega čustva v slo- venski jezik je bilo daljnosežno idejno dejanje. V slovenski janzenistično moralistični in racionalistični kul turni prostor, ki se ga je Prešeren do- dobra zavedal, je prinesel izzivalno podobo svobodnega osebnega čustva in svobodne pesniške umetnosti. Na Nemškem je izid te balade leta 1774 poleg navdušenja v krogu mlajšega rodu povzročil silovit odpor: avstrij- ski Musenalmanach, ki jo je priobčil, pa je bil celo konfisoiran.17 V cer- kvenih krogih je zavladalo zgražanje. Člani učenih družb so Lenoro raz- glasili za razvratno in prostaško delo. V miinchenski akademiji znanosti je bilo slišati obtožujoč govor in v njem obupan vzdih: »Z'/a/o stoletje nemške literature je mimo, če bo šlo tako naprej...™ Г11 kasneje je Brüggemann pesem označil kol »sunek z nožem o srce tradicionalno ve- rujočemu človeku«.™ Kolikšen nemir, strah, odpor in obsodbo je ob izidu leta 1830 povzročila na Slovenskem, si lahko predstavljamo. Saj je cenzor, kanonik Pavšek še tri leta kasneje ob I uškoveni prevodu Cesarja in opata Biirgerja razglašal za voltairjansko nevarnega prevratneža in p rav s tem argumentom dopolnil svoj napad na Prešernovo domnevno nemoralnost in predlog za prepoved edinega slovenskega leposlovnega glasila Kranjske Čbelice. Sicer je pa Prešeren sam v satiri Nova pisarijo (1830) drastično popisal moralizatorske obsodbe in srditosti, ki so 11a Slovenskem dočakale njegovo Lenoro in ljubezensko poezijo sploh.20 17 W. v. Wurzbach, Bürgers sämtliche Werke, Bd. t. Leipzig, s. XLVL 18 W. Kayser, Gesch ichte der deutschen Bal lade , Berl in 14%, s. 94—95. 19 Der Kampf 11111 die bürgerl iche Welt- und Lebensanschauung in der dt. Lit. des 18. Jalirh., cit. po n. m., s. 511. 20 Pisar: Balade od čebelice zasrane, de bi se té med nami zamorile! tragedije ostale nam neznane! de bi Krajnice strupa'/, n j ih ne pile! ljubezni sladke, ki serce zapelje, deb'z' Romejevo J uljo ne čutile! Balade pet' jc n i la tva prazne s lame, je reč p o h u j š l i v a in zape l j iva ; Lenoro bere naj. kdor ne verjame. ('/.D I, 295—96) Prevod Lenore je bil za takratne razmere drzen korak v svobodni svet evropske predromantike. Vendar je bilo to še reproduktivno početje. Sledila mu je izvirna balada Povodni mož, prvo Prešernovo samostojno in hkrat i pomembno pesniško dejanje. Pesnitev ima na sebi samo nekaj sledov Biirgerjeve šole in kaže že notranje uravnovešen je p red roman- tičnega baladnega stila v strožjo, klasično urejeno zgradbo. V središču balade je zgodba lepe Urške (v prvi objavi Zalke), ki se lahkotno, uspešno in objestno igra z moškimi srci, dokler ga nazadnje ne »stakne, ki bil, ji je kos«. Na zabavišče pride ponjo lepotec-povodni mož in v div- jem plesu izgine z njo v vrtincih Ljubljanice. Urška seveda ni Lenora. Njena ljubezen je radoživa igra in podjeten lov, pri čemer pa naposled naleti na močnejšega, ki jo pogubi z njenimi grehi vred. Vendar Preše- ren ni moralist. Urškino radoživost in ljubezensko neugnanost kaže v resnici brez notranjega odpora ali obsojanja. Kruto usodo, ki pokonča to mlado, vrtavo in pristno veselje do življenja, spremlja nazadnje z balad no tesnobo in z zadržanim sočutjem. Tudi ta ženska podoba je bila v popolnem nasprotju s tesno literarno in siceršnjo moralo časa. Pošastna kazen, ki je sledila Urškinim dogodivščinam, je v resnici le še poudari la dekletov življenjski čar. Lahko bi naštevali še naprej , toda opažanje bi ostalo podobno. Tudi v 30 letih, ko se Prešeren pomakne v območje klasične romantike, osta- ne ljubezen, in sicer visoka elegična ljubezen, trpeča zaradi svoje ne- uresničljivosti, središčna tema njegove poezije. Tolikšno pesnikovo uje- tost v ljubezensko vsebino ponavadi pojasnjujemo z biografskimi raz- logi ali z značilnostmi romantičnega pesništva sploh ali s tujimi zgledi in podobnim, česar seveda ni podcenjevati. Vendar ni mogoče prezreti še posebne programske misli, ki jo ima pri Prešernu ljubezenska tema vse t j a do srede 30 let. Značilno je. da je še svojo prvo globljo izpoved osebne ljubezni v sedmih Gazelah (1833) pospremil v javnost z demon- strativnim mottom, vzetim iz »pohujšljive« zakladnice l judskih pesmi in namenjenim domačim varuhom leposlovne brezmadežnosti: Ljubezen je bila, l jubezen še bo, ko tebe in mene, na sveti ne bo. Viden premik, vrh in hkrati novo, nepoleinično obliko doseže Pre- šernova programska misel v Sonetnem vencu (1834). Tu pripiše ljubezni orfejsko mitično moč od reševanja: osebnega, ustvarjalnega in narodnega. Odveč bi bilo navaja t i množico znanih dejstev, ki pričajo, koliko grobih in nevarnih obsodb s strani uglednih in vplivnih slovenskih kro- gov je moral prvi pesnik ljubezni prestati v svojem času in še dolgo po smrti. Bedasto in bedno geslo, da je to pesnik, ki »se v kvantah gubi«, kot je nekje zapisal voditelj naroda dr. Janez Bleiweis, je avtorja So- netnega venca preživelo za lep čas. N a j bo izročilo o posmrtnem požigu njegovih rokopisov zanesljivo ali ne. duha dobe in razmer ni zgrešilo. Po vsem tem vidimo, da se je tudi osrednji tok slovenske romantike na jp re j uveljavil na področju erotične tematike. Čeprav upoštevamo dejstvo, da je bil ta tok že sam po sebi in tudi v drugih literaturah močneje nagnjen k upesnjevanju ljubezni in da je ta splošna lastnost v Prešernovi osebnosti dobila še znatno oporo, ni mogoče prezreti po- sebne teže in programske note, ki jo je ljubezensko pesništvo dobilo v slovenski romantiki. Iz Prešernovih postopkov in iz mnogih okoliščin je razvidno, da je bila ljubezenska ténia najbol j očiten prostor morali- stičnih zadržkov in prepovedi, zato je postala tudi najbolj vabljiv pro- stor ugovorov in nastopov proti njim. Prešeren je bil prvi, ki je to opozicijo stopnjeval do izzivalne mere in na tem področju javno uve- ljavil pravico osebnega čustva in osebne izpovedi, kar je pri njegovih močeh pomenilo tudi uresničitev svobodne poezije. S tem početjem, ki je bilo v resnici osvoboditev izpod srednjega veka, je zelo vidno zaznamo- val prvo veliko poglavje slovenskega pesništva. Pojav je prešel med trajnejša, kontinuitetna jedra naše literature. Opredeljenost do ljubezen- ske poezije je za dolgo časa postala eno poglavitnih vprašan j slovenske literature in ob vsakem njenem občutnejšem razvojnem premiku je z novo močjo udarilo na dan. Opisana tematska s t ruktura slovenske lite- rarne miselnosti in spopad znotraj nje sta gotovo prispevala tudi k temu, da je prvi Prešernov generalni obračun z urejenostjo sveta in družbe nastal šele neka j let po omenjenih ljubezenskih pesmih. To je bilo nje- govo Slonu od mladosti (1830).21 Globlje razloge za tako zaporedje in razmerje tematskih sestavin našega pesništva, ki se ni pokazalo samo pri Prešernu, pa bi verjetno lahko našli v zgodovinskem in socialnem za- ledju stvari. 21 Vrstni red prvih objav v Kranjski Čbelici I, 1830 (Slooo od mladosti — Pooodni mož — Lenora) je iz razumlj iv ih razlogov v popo lnem nasprotju s kronologijo nastajanja teh pesmi. Lenora in Pooodni mož sta bila že v roko- pisni zbirki iz let 1825—26, ki jo je pesnik sam leta 1851 uničil , kot poroča v p i smu Čopu dne 13. februarja 1832. 3 Tudi začetki našega realističnega ali k realizmu obrnjenega pesni- štva, ki se je začelo uveljavljati takoj po revolucijskem lotu 1848., ka- žejo vrsto značilnih tematskih znamenj. Ta so na jbol j razvidna v pesni- ških začetkih Frana Levstika in Simona Jenka, glavnih pesnikov 50 in 60 let. Prva Levstikova objavljena pesem Zelje (1849) je enakreontsko obar- vana kmečka ljubezenska idila, ki hoče izpovedati polno privrženost lepotam in radostim zemeljskega življenja.22 Ljubezensko srečo, ne več romantično elegično ali privzdignjeno ali kakorkoli odmaknjeno, temveč dosegljivo, zemeljsko in uživajočo razglasi 18-letni gojenec ljubljanskega Alojzijevišča za svojo najglobljo željo, za >ljuhšo ko slast, ki v nebesih se pije«. Seveda imamo prod sabo spet mladostno nagajivo kretnjo, ki jo lahko dodobra razumemo in premerimo le tedaj, če imamo pred očmi nov, silovit moralistični pritisk, ki je po marčni revoluciji p r iha ja l s cerkvene strani proti literaturi in ki je po dunajskem zborovanju avstrij- skih škofov spomladi 1849 (priprave za konkordat) na Slovenskem prešel v pravo klerikalno nasilje.23 Pri Levstikovih mladostnih pesniških nasto- pih so opozicijske kretnje zoper to literarno tutorstvo čisto očitne. Ob- javlja celo vrsto besedil, ki so polna radoživega, včasih poudarjeno nesvetniškega in nemoralističnega sprejemanja življenjskih radosti (npr. Opomin k veselju, Na vseh svetnikov dan, Študentovska zdravica).2i Y času, ko vplivni Luka Jeran preganja iz srednjih šol staro klasiko, oči- tajoč ji poganski okus, nespametne kvante ter senzualizem, in ko se po- teguje za to, da bi mladini ra je dali v roke borilo apostolov in prerokov, sodmošolec Levstik predrzno vrže v javnost pesem Popotnik, ki je polna sproščenega, res »poganskega« veselja do življenja.25 Erotika je pri vsem tem, seveda močno hotenem početju imela na jbol j vidno mesto, čeprav 22 -k, Zelje, Slovenija, 25. maja 1849; v zbirki Pesmi (1854) pod nas lovom Pesem strunarja (Fran Levstik, Zbrano delo 1, Ljubl jana 1948, s. 33). 23 Podrobneje gl.: В. Paternu, S lovenska l iterarna kritika pred Levst ikom, Ljubljana 1960, s. 90—97. 24 Opomin k veselju, Slovenija, 4. marca 1850; Na oseh svetnikov clan in Študentovska zdraoica v Pesmih, 1854 (ZDI, s. 48, 51). 25 Moč klasiškiga slovstva v vedo in besedo novših časov, Zgodnja Danica , 12. febr. do 11. marca 1852; Popotnik, S lovenska Bčela, 23. sept. 1852. Prim, urednikovo opravičevanje v SB 18. nov. 1852. se takoj ob n je j vidno pojavl ja tudi še literarna in politična satira. Med Levstikovimi mladostnimi si i hi najdemo tudi zapis: Kakor kolj sini petje vbiral, kakor strune s im napel , glas l jubezni 'z njih je /.viral, le od l jubic sem zapel.20 Njegova zbirka Pesmi (1854) je imela izrazito ljubezensko obeležje in poudarjeno črto sproščenega vitalizma. Programsko opozicijske težnje so se v glavnem dovolj naravno ujele z notranjo nujo pesnikove osebne narave. Го lastnost mladega Levstika je primerno poudaril njegov dobri poznavalec Josip Stri tar: »Levstik je, ali. pravzaprav: je bil v svojih mladih ,fantovskih' letih, tako zdrava, krepka, vesela natura, kakor je lica, ki se pevâje in igraje izpreletava od veje do veje brez premisleka, brez namena, samo zato, ker je živa. ker je drevo tako zeleno in tako si- nje nebo, in ker je ose okoli nje tako živo in veselo.«27 Toda ti glasovi, prvi slišnejši glasovi resnično vedre sle po življenju so bili na Slovenskem brezobzirno posekani. Prodajo zbirke so duhovni vzgojitelji preprečili iz s t rahu, da imajo opravit i z brezbožnostjo in bogokletjem. Pa ne samo to. Levstik je svoje, v bistvu mladostno nedolžno dejanje moral porav- nati s ceno, ki je njegovo življenje prvič resno obremenila z usodo pre- ganjanca in to usodo pomagala naravnat i v tragično smer. In kakšna je bila zadnja postaja njegove tako vedro in kljubovalno začete poti? Pre- šernova hči Ernastina jo je popisala takole: i Še vedno ne morem in ne morem pozabiti bolestnega vtisa, ki sem ga doživela, ko sem ga (Lev- stika) proti koncu njegovih dni nekoč zagledala v stolnici: odprt mo- litvenik v rokah, nenavadno velika očala na nosu, redki lasje, popol- noma osiveli obraz, starčevski; samo krepka hoja, samozavestna drža sta mu še ostali — tako je korakal od enega oltarja k drugemu. Zgrabilo me je nedopovedljivo sočutje.. .c28 Tako nekako se je končala pot člo- veka, ki se je začela s tako radoživo pesniško kretnjo, kot jo je kasneje zmogel morda samo še Oton Zupančič. 20 ZD 1, 503. 27 Stritarjevo pismo Josipu Cimpermanu 15. sept. 1874 (Josip Stritar., Zbrano delo X, Ljubl jana 1957, s. 65). 2B Ernestina Jeloošek, Erinnerungen an Franz Levstik (1888), Levst ikov zbornik, Ljubljana 1955, s. 320. Simon Jenko je tematsko mnogo bolj razsežen pesnik, kar se pokaže že v obdobju njegovega mladostnega pesništva. Tudi on nastopi v jav- nosti na jp re j z ljubezensko pesmico Bučelni pik (1851).29 Vendar imajo v njegovi hitro dozorevajoči liriki prve polovice 50ili let zelo vidno mesto tudi filozofsko razmišljajoče in politične izpovedi. Povsod uvaja izra- zito nove doživljajske in slogovne sestavine, tako da inovacijski radi j zavzema pri njem razmeroma široko tematsko polje. Toda pazljivejše opazovanje nam razkrije, da je težišče spet na erotiki, kar kasneje po- trdi tudi njegova zbirka Pesmi (1864). Pri Jenku sicer lahko odkrijemo črto. ki pomeni zložno nadal jevanje Prešernovega ali Levstikovega lju- bezenskega pesništva, a le na obrobju njegove mnogo bolj zapletene in nemirne osebnosti. Jenkova ljubezenska usoda, ki je samo eno znamenje, čeprav najbol j pregledno in oprijemljivo znamenje njegove biti in za- vesti sploh, že zaniha med nepomirljivimi skrajnostmi: med romantično idealno in nihilistično ljubeznijo, med njenim duhovnim in senzuali- stičnim polom. Odmevi prešernovske romantično elegične ljubezni so obdani že s humorjem, obkoljeni z ironijo ali obrnjeni celo v parodijo, pri čemer Jenko zavestno uporablja »nižji« izrazni ton in prizore iz pritlične ljubezenske vsakdanjosti.30 Prve Levstikove korake k sprošče- nemu veselju do življenja pa zaobrne od zdrave naivnosti k mnogo bolj ostrim in vznemirljivim čutnim pustolovščinam.31 Pr i vsem tem so nje- govi ljubezenski odzivi vedno nepredvidljivi, odvisni od trenutka, ki obrača stvari po svoje. Tako se že ob Jenkovem mladostnem delu znaj- demo pred mozaikom nasprotujočih si ljubezenskih doživetij, od najči- stejšega hrepenenja do globokega dvoma in cinizma.32 V tem mozaiku pa lahko spoznamo črto, ki je psihološko najbolj izrazita, stilno najbol j čista, hkrat i pa tudi najbolj izvirna. Sestavljajo jo besedila, v katerih se mladi pesnik brez pridržkov preda ja podobam vedrega ljubezenskega vitalizma, takega, ki je zuna j vzvišenega čustvovanja in zunaj nihilizm a, 2» Slovenska Bčela 1851, II, s. 135. ao Od Janezove Neže, S imon J e n k o , Z b r a n o delo II, L j u b l j a n a 19(>5, s. 50; Tri soneti kmetičici, n. m., s. 158; Tobaku, n. m., s. 158; Ognjeplamtič, n . m.. s. 33. 31 Npr. pesmi iz let 1854—55: Nasprotni prošnji, ZD I, 1964, s. 137; Pod gradom, ZD II, s. 148; Voznica, n. m., s. 48; Mlinarica, n. m., s. 16. 32 Prim.: Ponoči, Z D I, s. 159; Od Janezove Neže, Z D II, s. 50; Sonet, Z D 1, s. 135; III. sonet iz skupine Tri soneti kmetičici, Z D II, s. 159; Deklica, n. in., s. 11; Cekin, ZD 1, s. 99. In iz kasnejše dobe: Za slovo, Z D I, s. 36 in To se vpraša, n. m., s. 40. lako da zasuje romantični prepad med obema skrajnostima. Jenko je sploh prvi, k-i v slovensko pesništvo uvede čutno ljubezen brez notranjih zadržkov in zunanjih ozirov. Gre za ljubezensko čustvo in čutnost, ki sta spojena, svojo moč pa uresničujeta sredi same življenjske stvarnosti in v njenem zemeljskem jeziku. Pr i tem se večkrat opre na tradicijo ljudske vasovalske in plesne pesmi, ki pa jima da osebno noto.33 Jenkov radoživi senzualizem je namreč daleč od folklorne pa tudi od Levsti- kove racionalistične naivnosti. Zada j je že začetek moderne »filozofije trenutka«, ki se zaveda sama sebe in svojega porekla. Y sedmošolski pe- smi Pod milim nebom (1854) beremo stihe: Kdor toži mi svet, ž iv l jenje sovraži, pod nebes razpet Glej svet je prelep, iz sob se pr ikaž i : ž ivl jenje sladko, si gluh in si slep, če ti je grenko. Zatorej srce le čutom se v d a j a j , in radosti se ne 'zmerne n a p a j a j . T renu tek hiti — glej, kmalu bo preč; če ti odbeži — ne bode ga več.34 Študi j Jenkove sočasne refleksivne pesmi bi nam pokazal, da ta njegova radoživa »filozofija trenutka« v resnici izhaja iz globokega skep- ticizma in agnosticizma. Izhaja iz razbolele notranje stiske in tesnobe, ker pri svojih iskanjih ni našel pomiritve niti v tradicionalni veri, niti v romantični metafiziki niti v pozitivistični pameti.35 Tako se je od časa do časa oprijel vedrega vitalizma kot neke možnosti znosnega bivanja. 33 Pesmi iz dijaških let: Vasooaoec, ZD 1, s. 129; Vabilo, n. m., s. 39; Na- rodna, n. m., s. 94; Opomin, ZD 11, s. 184; Plesaoca, ZD U, s. 9. 34 Pod milini nebom (dat. 22. II. 1854), ZD I, s. 183. 35 Npr. pesmi iz dijaških let: Tesnoba, ZD I, s. 175; Angel tožnik, n. in., s. 88; Pokaži pot, n. m., s. 178; Meglendca, n. m., s. 177; Naša moč, n. in., s. 176; Ptici, n. m., s. 19; Korak o življenje, n. m., s. 80; Meglenica, n. in., s. 262; Jetnik, ZD 11, s. 164. Ce pa na Jenkovo ljubezensko pesništvo te vrste pogledamo z zuna- njega, družbenega zornega kota, ne moremo reči drugega, kot da je že samo po sebi, ne glede na subtilnejše razloge svojega nastajanja , pome- nilo najvišjo stopnjo upora zoper vladajoča konkordatska leposlovna merila in s tem zoper uradno kulturno politiko. Humornib ali satiričnih bodic, ki štrle v to smer, je dovolj.30 V parodističnem ljubezenskem epu Ognjeplamtič iz leta 1855, ki je lahko izšel Samo v rokopisnih di jaških Vajah, je njegovo hoteno protiklerikalno izzivanje z naturalističnimi ljubezenskimi prizori doseglo svojo drastično skrajnost. Duhovni pazniki, ki so leta 1854 opravili očiščevalno delo nad Lev- stikom, so nastopili tudi deset let pozneje ob rojstvu Jenkove zbirke Pesmi. Čeprav je avtor sam opustil mnoga spotakljiva besedila s paro- dističnim epom vred, so menda mislili, kot pripoveduje sodobnik Fran Leveč, da »črna kuga pomori oes slovenski narod, ako mu Jenkove pesmi pridejo o roke.37 Pritisnili so na l jubljanske tiskarje, da nobeden ni upal sprejeti tega dela, in knjižica je morala k t iskarju v tujino, v Gradec. Tudi javna ocena izpod peresa Luke Svetca je napravila čez Jenkovo premalo vzgojno in preveč »pohotno« ljubezen velik križ, in prav tako čez njegovo preveč otožno in premalo spodbudno poezijo sploh. Kritiko lahko prištejemo k razlogom, ki so pripomogli k temu, da je eden naj- večjih slovenskih lirikov pri 50. letu za vedno odložil pero. In spet smo p r i ugotovitvi: tudi najpomembnejši pesnik po Prešernu in pred moderno si je utiral pot v svet svobodne pesniške besede najbol j očitno čez področje erotike, čeprav je bil že od začetka izrazito uporni- ški tudi ob drugih temah, še posebej ob politiki.38 Območje romantično realističnega pesništva 19. stoletja so vidneje zaznamovale še tri zbirke: Pesmi (1869) Josipa Stritarja, Poezije (1882) Simona Gregorčiča ter Balade in romance (1890) Antona Aškerca. Kljub razmerama izrazitim osebnim črtani, ki so jih ti pesniki prinesli v slo- vensko književnost, in k l jub nekaterim novim vsebinam in oblikam, s katerimi so jo obogatili, njihovi nastopi ne pomenijo razvojno prelom- nih dejanj . V glavnem gre za nadal jevanje ali razvi janje romantičnih 30 Npr.: Večini nasprotnik pa še naprotnik, ZD II, s. 160; Bogoslovec, ZI) 1, s. 138; v starejši varianti VI. Obraza postavl ja l jubezensko doživetje v saino cerkev (ZD 1, s. 245). 37 Fran Leveč, S imon Jenko, Zvon 1879, s. 556. 38 Njegova dijaška pesem Na zbiranje, objavl jena v Vajah II leta 1855, je najbolj radikalna in najbolj uporniška pesem generacije. in realističnih osnov, ki so na Slovenskem obstajale že pred njimi, ter u t r jevanje teh osnov v tradicijo tako imenovanega romantičnega reali- zma. Erotična tematika je spričo mnogih okoliščin postopoma izgubljala listo izpostavljenost, kot jo je imela prej . Y Stri tarjevi zbirki ima sicer še vodilno mesto in neka j programskih poudarkov, ki spominjajo na Prešerna, Levstika ali Jenka. Pri Gregorčiču že zaradi njegovega duhov- niškega poklica stopi zelo v ozadje, s a j v zbirki zavzema komaj slabo petino besedil, in še io v precej zastrti obliki. Tudi pr i Aškercu prihaja v prvi knjigi redko na dan. Avtor Balad in romanc je epsko razpolo- žen pesnik, ki je t eda j že skoraj docela predan objektivni tematiki: na- rodni, socialni in svobodoumni. In vendar se ravno v obdobju, ko vladajo ta tri imena in ko pr ihaja do splošne preusmeritve v »objektivno« pesništvo, zgodi nekaj, kar bistveno pripomore k novim premikom tematike v bolj osebne in bolj intimne prostore. To je bil silovit kritični nastop goriškega teologa An- tona Mahniča z dolgo serijo člankov Dvanajst večerov v Slovencu konec leta 1884.39 S pomočjo klasične estetike, zgrajene ob Aristotelu, Platonu in Lessingu ter prilagojene katoliški dogmatiki in katehetični moralki. je Malinič strastno obsodil vse pojave slovenske književnosti, ki so po njegovem kazali znamenja »črne kuge«. Ta znamenja je s prestrašenim povečevanjem odkrival v pojavih subjektivizma in skepticizma, relati- vizma in pesimizma, amoralizma in materializma. Sklicujoč se na Pla- tona, ki meče nobenega drugega umetnika v svojo državo sprejeti kakor onega, kteri priprosto upodablja to, kar je dostojno«, — dostojno pa je Mahniču samo tisto, kar služi Bogu in verski vzgoji — je obsodil tako rekoč vso vrednejšo domačo književnost od Prešerna do svojih dni, med tujimi avtorji pa se lotil celo takih, kot sta Schiller in Turgenjev. Y slo venskih razmerah je imelo to dejanje resen odmev in resne posledice. Zajedlo se je globoko v miselnost katoliške literarne kritike za nekaj desetletij. Kmalu je seglo tudi daleč čez meje literature in kulture. Po- menilo je začetek skrajno ostre ideološke in strankarske delitve. Bil je to nov val klerikalizma, ki je n a j p r e j zahteval oblast na področju književ- nosti. Samo po sebi se razume, da je v sestavu Mahničeve literarne čistke, ki se je tedaj šele začela, ljubezensko pesništvo doživelo veliko pozor- 39 Dvanajst večerov, S lovenec od 7. nov. do 12. dec. 1884 (28-krat); Dvanaj- sterim večerom dodatek. S lovenec 18. dec. do 31. dec. 1884 (10-krat); zadnje nadaljevanje ponovl jeno v S lovencu 2. jan. 1885. nosi in silovit udarec. Čeprav je glavni napad meril v domnevno filo- zofsko zaledje takratne književnosti in to zaledje odkril predvsem v brezbožnem panteističnem pesimizmu, uvoženem z Nemškega, je poleg panteizma na zatožno klop postavil predvsem ljubezen. Začeti je bilo seveda treba pri Prešernu. lin pesnik Sonetnega venca je res šele zdaj. 35 let po svoji smrti, moral prestati dokončno duhovno inkvizicijo. Dolga obtožnica nad pesnikom, ki se je po Mahničevem mnenju »valjal n blatu poltnosti in pregrešne ljubezni« se končuje takole: »Sodba ni težka. Pre- širen ju ljuboval pred časom, brez pravega namena, brez zakona, zatoraj je ljubezen njegova protinaravna, pregrešna. In ker je ta ljubezen o pesmih njegovih vptxlobljena v najlepši čarobni obliki, rečemo lahko: Preširen nam v zlati umeteljno izdeluni posodi podaje sirup pregrešne strasti... Mladina..., pusti Preširna, da omamljeni od njegove zape- ljive lire se ti ne vname v srci ogenj strasti, ktera pred časom popari in spodjé tooje duševne in telesne moči in te spravi v zgodnji grob.«40 l ak je bil torej obračun s Prešernom in njegovo visoko pesmijo ljubezni, zapisan v Slovencu 3. decembra 1884, natanko na jubilejni dan pesni- kovega rojstva. Po Mahničevi zaslugi je ljubezen znova postajala najbol j kočljiv, najbol j izpostavljen in najbol j nadziran predmet slovenske književnosti. Okoli te t( "me je nastalo posebno podnebje, ki ga je začutil sleherni Slovenec, ki je prijel za pesniško pero. Pisatelj Janko Kersnik je leta 1887 zabeležil naslednje: »In pa ta nesrečna ljubezen!... Kdor pozna razvitek našega leposlovja, ta ve, da sta bila že od nekdaj ali, recimo, od Prešernovih časov sem do današnjega dne strogi naši duhovščini .zaljubljena pesem, zaljubljen roman najhujši zločin. .Kamen okoli vra- tu in na dno morja ž njim!' tako so kričali tudi za Prešernom, za Levsti- kom, zu Jurčičem, za Stritarjem ... Ako spišeš povest, novelo, roman ter govoriš ali slikaš poboj, tatvino, laž, nejevero, izdajstvo, sleparstvo, igro, pijančevanje in zapravijivost — vse, vse smeš! Odpuste ti tudi. ako opišeš plenitev in umor. Ako pa izpregovoriš dve besedi o kakem nežnem licu, o belih lakteh, o kodrastih lastili, o gorkem poljubu anathema sis! — Iii ako zapoješ: ,polno nedrije, vitka rast', tedaj se li odpira že dno želitečega pekla.«*1 40 Deseti večer, S lovenec 3. dee. 1884. 41 В., Dvanajst večerov, LZ 1888, s. 37 si. (tu cit. po Kersnikovem Zbranem delu V, Ljubljana 1952, s. 284). 4 Spričo takega položaja je bilo neizogibno, da je naslednji pesniški val na jp re j udaril ob zid že kar tradicionalne slovenske literarne ljube- zenske prohibicije. To je bil mladi uporniški rod moderne, ki je s po- sebno notranjo močjo spet svobodno zadihal čez meje provincialnih ozirov in napravi l prelom k novejšim evropskim smerem: impresionizmu, dekadenci in simbolizmu. Omenjenega zidu ni mogel obiti noben pesnik, ki je imel v sebi količkaj živo potrebo po kljubovanju in spopadu z omejenimi tabuji časa. Pesniški zbirki, ki pomenita prvo zares vidno uveljavitev nove poezije, se pravi poezije nove romantike ali moderne, nam v tem pogledu povesta zelo mnogo. Obe sta izšli meseca marca leta 1899: loan Cankar je svoji dal ime Erotika, Oton Zupančič pa Časa opojnosti. Cankarjeva prva knj iga je že s svojim naslovom Erotika pomenila kljubovalno kretnjo. Prinesla je 50 pesmi, od katerih je 44 ljubezenskih. Čeprav je zbirka obremenjena še z mnogimi znaki mladostnega sen ti - mentalizma in z nekaterimi izrabljenimi literarnimi obrazci stare ro- mantike. je premik ljubezenskega doživljanja pa tudi izražanja v finde- sièclovsko novo romantiko izrazit. Ljubezensko doživljanje se namreč vse bolj odmika od notranje enovitosti ali celo enosmernosti in se ner- vozno razlomi v skrajna nasprotja. l \a eni strani se vzpenja v čisto hre- penenje in sanje kot posebno, osamosvajajočo se in odrešilno možnost nekega nadresničnega bivanja. Po drugi strani pa se spušča k predaja- nju čisto čutnim ljubezenskim zaznavam in predstavam. Gre za notranjo dvojnost, ki v svojih skrajnih legah privede do disonantnega kr ižanja ali sovpadanja spiritualizma in senzualizma. Ta novoromantična duševna ambivalenca, ki je seveda mnogo izrazitejša, kot je bila pri Jenku, tudi v slogu povzroča nihanja med naturalističnimi in simbolističnimi po- st op ki. V ciklu Helena, ki je revialno izšel že leta 1896, pojav še ni tako opazen, čeprav je prisoten.42 Najbol j otipljiv je v 6. pesmi Večerni mrak... S tenkim posluhom za kontrast je svoje vznemirljivo ljube- zensko koprnenje tokrat postavil naravnost v cerkev, v sredo pobožnega večernega obreda. Medtem ko vdana množica okoli njega »v skrivnost- nem miru moli«, je on z mislimi pr i dekletu in s srcem ves v svoji lju- bezenski strasti, ki ji odloči svobodno pot : 43 loan Saoéljeo, Helena. LZ 1896, s. 65 si., s. 154 si. Večerni mrak svoj črni plašč razgrinja naokoli, v skrivnostnem miru množica po temni cerkvi moli. A v mojem srcu ni miru, — kako bi mogel biti? Strasti mogočno morje — kdo bi znal upokojiti? Objamem in poljubim te, da v mehkih rokah tvojih ugasne ta pekoča strast, ta ogenj v prsih moj ih . . Л1 Sledi še en obrat: svarilo k zatr t ju srca. k vdani odpovedi, ki jo nena- doma ukaže visoki glas orgel čez ves cerkveni prostor: In zdi se mi, kot da bi pel : »Klečite in molite, četudi srce brani se, molite in t r p i t e . . . « Ta glas je v bistvu enak in enako nemočen, kot je bil glas duhov nad Lenorinim grobom: ïTrpi , če poku ti srce! Prah z Bogam kregat ' se ne sme! . . .« V Cankar jevi pesmi je poleg vsega drugega tudi neutaj l j iva opozi- cijska misel, ki nastopa v imenu osebnega čustva zoper ukazano zataje- vanje; še več, prvi je, ki sii drzne nastopiti celo v imenu svobodne osebne strasti. Kretnja je seveda precej programska, česar tudi druge pesmi ne morejo skriti. Pojmovni izraz »strast« se namreč ponavlja tako pogost o- ma in tako poudarjeno, da mu ne moremo čisto verjeti in da ni mogoče prezreti polemičnega hotenja, ki je zadaj.44 Do neizogibnega konfl ikta pa je Cankar prispel s ciklom Dunajski oečeri (nasi. 1896—97). k jer je opisane osnove ljubezenskega doživljanja izostril in razvil do novih razsežnosti. Za glavno temo si je izbral ljube- zenski i greh« v dunajskem velemestnem okolju. Cikel sestavlja vrsta 43 C a n k a r j e v o Zbrano delo 1, L jub l jana 1967, s. 20. 44 Npr.: >strasti polni ples« (2. pesem); » p e s e m o strasti kipeči« (4. pesem) istrasti mogočno morje«, >pekoča strast« (6. pesem); prim, še 7. pesem. nočnih ljubezenskih prizorov in slik, prirejenih mestoma naturalistično, mestoma dekadentno, v obeh primerih pa s poudarjenimi senzualistič- nimi odtenki. Za slovensko pesništvo je bila to neznana in drzna tema. ki jo je Cankar močno obremenil že v 3. pesmi Vzduh opojen, težak•... I o je nočni portret kavarniške prosti tutke in njene lepote (ki je obču- tena dekadentno), njene utrujene strasti in greha. Pesnik Erotike si do- voli še nekaj več, to lepoto greha in propada poveliča v posebno sve- tost: N a obrazu trepeče, kot lunin žar greha, strasti nebeška krasota, in trpljenje, brezupa zaduhla noč iz uve lega d iha ž ivota. In sree se mi širi, oko strnil — k a k o r plašč te Madon in ov i ja ve l i čas tvo pregrehe, propalost i kras. tvoje duše temna t r a g e d i j a . . . 4 5 Spet izzivalna združitev strasti in svetosti, prosti tutke in Madone v istem bit ju, zavrženem in zapisanem propadu.48 Do prave molitvene ekstaze pa skuša čutno zamaknjenost prignati v predzadnj i pesmi In dniga in širi se oroče obzorje ..., kjer najdemo stihe: In jaz v i d i m njô, ah n j ô . . . Kipi in trepeče ji be lo telo, prozorna m e g l a je po udih razlita, pre tkana s kristali od sončnega sv i ta; na p o l n e rame va l i jo m o g o č n o se črni lasjč, in n jeno oko. pože l j ivo in mokro, blešči se kot brušen nož. In v dušo k ipečo in v srca dnô sesâ se mi njeno pohotno oko; v bo les tnem razkošja telo mi trepeče. v objem se mi d v i g a j o roke d r h t e č e . . . lil v prahu nesvesten kleči pred teboj in l jubi iu mol i te suženj tvoj — Venus , Venus! 4 7 45 C a n k a r j e v o Z D I, s. 59. 411 V naslednji 4. pesmi Ne ostajaj, ne ostajaj... združuje s p e f kontrastna mot iva — matere in grešniee (ZD I, s. 61). 47 N. m., s. 67. Za slovenski klerikalno in filistrsko ubrani malomeščanski prostor so bile te pesmi čista provokacija, ki se je sama sebe dobro zavedala in premerila, o čemer pri Cankar ju ni mogoče dvomiti. Ogorčene obsodbe, ki so sledile na straneh časopisja, so se glasile: »umazunost«, »pohot nosi«, > borde Is ke pesmi«, »pornografija i n p o - dobno. Vendar nam pazljivo opazovanje besedil pokaže, da so Cankar jeve hrupno dekadentne kretnje v resnici obstale nekje na sredi zamaha. Portret prostitutke je ves obrobljen s pesnikovim sočutjem, s tenkim posluhom za dekletovo bolest in trpljenje.4 8 Zanos njegovega senzualizma navedene 7. pesmi se v strmem loku nenadoma spusti k iztreznitvi, ki se glasi: »o srcu mojem strah in stud«. Tudi več drugih, navzven tako zelo svobodnih ljubezenskih doživetij spremlja glas notranjih očitkov, včasih celo z izrazi: »sramota«, »kesanje«.™ Cankar se ni mogel resnično spojiti z dekadentniin kultom greha. Bil mu je bolj sredstvo kot namen notranje svobode, bolj program kot nuja, bolj provokacija kot resnična osebna izpoved. Izdaja ga tudi patos. Sodobnik Fran Covekar se je o njem v mnogočem motil, toda po svoje je zadel, ko je zapisal: »...fant hoče biti d e k a d e n t in sensualist.«7'0 A njegovi sodniki so bili pretopi in p regln hi, da hi razbrali odtenke, ki so opozarjali na pravo ozadje Can- karjevih poli u jšl j i vi Ii zamahov. Z robatimi moralističnimi razlogi mu je objavo cikla na jp re j odklonil svobodomiselni Ljubljanski zvon. Škof Anton jeglič, ki se je že v svojih mladih bogoslovnih letih izkazal z nenavadno odločno obsodbo » m e s e n o s t i « in »kuge«, ki ju je odkril v Stri- tarjevih Pesmih, je tokrat ravnal še bolj praktično in odločno.51 Pokupil je Cankar jevo Erotiko — od 1 (KM) natisnjenih izvodov jih je zasegel še okoli 700 — in jo dal zažgati. Strah pred ljubezensko poezijo in pritisk zoper njo je torej po stoletni tradiciji ob Cankar jevem nastopu dosegel svoj vrh in skrajnost, prek katere ni več mogel. Ivan Cankar je v epilogu k drugi izdaji Erotike leta 1902. odkril še tisto intimnejšo stran svojih mladostnih izzivanj s »pregrešnimi« lju- bezenskimi pesmimi, ki so jo njegovi sodniki najbolj prezrli in ki je bila 4B S a m o del t a k r a t n e k r i t i k e je s lut i l ali r a z m i š l j a l v to s m e r (A. A š k e r c , E. Kr i s tan , F. V id ie , Z D I, s. 278 si.). 4" Pr im. 5. p e s e m , Z D 1, s. ()2. 50 G o v e k a r j e v o p i s m o A š k e r c u 11. m a j a 1897, Z D 1, s. 526. 51 Jegličevo kri t iko S t r i ta r jev ih Pesmi je \ Zgodnji Danici (1871) odkril France koblar (Str i tar jevo ZD I, L j u b l j a n a 1955, s. 459). 17 Slavfstična revija 25 v bistvu celo tragična: »O veliki noči leta tisoč osemsto devetindevetde- setega so napravili velik ogenj in v njem so zgorele vse moje pesmi, vse napisane in še ne napisane ... Kakšno je bilo tisto življenje, ki me je sredi njega zadelo prekletstvo iz Ljubljane!.. .To so bile sanje, ki sem grešil v njih. Ali tisti človek, ki je sanjal te sanje, je bil v vsem svojem nehanju najpoštenejši človek na svetu in ni zaslužil, da bi se oči velikih duhovnov in farizejev obračale nanj: ,Glejte grešnika!' Nedolžen je bil in hodil je po meglenih ulicah bolan in ubožen, tako ubožen, da niti grešiti ni mogel.«62 Iz java potr ju je , da svobodnjaški senzualizem, kakrš- nega kaže Erotika, v resnici ni bil pojav, ki bi kazal ali potr jeval svoj dejanski obstoj in svojo avtonomnost. Bil je bolj negacija in premagova- nje dveli čisto nasprotnih in bolj resničnih pojavov: int imne nedoseg- ljivosti polne erotike in hkrat i tudi njene javne prepovedanosti v lite- ral uri. Y obeli primerih je torej Cankar jevo ljubezensko pesništvo spremljal programski dodatek, ki je pazlj ivemu bralcu neutajl j iv. I udi Zupančičeva mladostna zbirka Čaša opojnosti ima izrazito lju- bezensko obeležje, ki ga na poseben način poudar ja še sam naslov, javno napovedujoč temu čustvu več kot polno odprtost. V Zupančičevi zgodnji novoromantični poeziji se ljubezen prav tako vznemiri in razcepi v dva zelo razmaknjena pola. Pesniku posebno v ciklu Albertina ni tu ja ljubezen, ki je povzddgnjena v »sanje« in »hre- penenje«, v »objem duš«, celo v »milost božjo«.53 Dekletu se približuje z napol mistično slutnjo, ki obeta notranje razkošje duha: Ti skrivnostni moj cvet, ti roža mogota . . . O, jaz sem bogat — pomagaj , pomagaj mi dvigniti moje duše zaklad!5 4 Toda med njegovimi stihi, predvsem v drugem ciklu Zimski žarki (prvič izšli v LZ 1898), najdemo hkrat i tudi čisto nasprotna ljubezen- ska doživetja. Nekoliko modne dekadentne poudarke jim daje z izrazi: M Epilog k Erotiki (1902), Cankarjevi Zbrani spisi 1, Ljubl jana 1925, s. 48, 51. 53 Npr.: Milostno nebo ti bodi, ZD I, s. 11; Padale so cvetne sanje, n. m., s. 20; Zvezde žarijo pokojno, n. m., s. 21; O ljubica, kadar spusti êecer, n. m., s. 23; Moja Madonna, n. m., s. 24. 54 ZD I, s. 23. »bakanal nebrzdanih strasti«, »stud v življenju, gnus D nasladah«, »črna groza«., »obupa pijan« in podobno.55 Vendar Zupančič to notranjo disonanco, ki seveda ni obstajala .samo v območju ljubezni, razvije in razreši čisto drugače kot Cankar . Svoje špiritualiistične nagibe vse bolj odmika od tradicionalne mistike, jih osvobaja sleherne dogmatične ali moralistične teže in se naposled pre- bije do svobodnega duha, ki hoče živeti silovito in na vse strani. Šele t eda j se mu zazdi, da je prispel do »duše«, ki je prava, prvotna, čista in sveta. Povedano z njegovimi izrazi: to ni več »trpeča«, ampak »vri- skajoča duša«, ki si svobodno voli pot v vse smeri, brez bojazni pred neznanimi pokraj inami, brez strahu pred smrtjo in brez trepeta pred sodbo.56 Na tej skra jn i točki svobodnega razvoja pa Zupančičev spiri- tualizem začne ukinjat i samega sebe. Pesnik se odpre radoživemu spre- jemanju otipljivih življenjskih lepot in radosti.57 V tem pogledu je naj- bolj značilna pesem Kot bi viseli zlati sadovi, ki se začenja takole: Kot bi viseli zlati sadovi, jasni sadovi z golili v e j . . . Kot bi vabili in se ponuja l i : t r g a j in je j ! Trgal bom, trgal z rokami željnimi jasni, zlati sad in utešil bom svojega srea koprneči glad . . ,58 55 Vrt mojih sanj..., ZD I. s. 30; In nikjer, nikjer tolažbe, п. т . , s. 28; Nad belim mestom dremlje težek..., п. т . , s. 28. 58 Ilimna, ZD I, s. 53; Nočna melodija, п. т . , s. 52; Divje polje duša moja. il. т . , s. 29. " Od pokošenih trav puhti sladkost in vseh težav moj dull je prost. Tvoja ljuba v kot sočen grozd visi z višav . . . Moj duh je gost povabl jen v ra j , entrée je prost in to je prav! (Verzi, ZD I, s. 41) 58 ZD 1, s. 31. Vzporedno s takim razvojem in koncem Zupančičevih mladostnih spiritualističnili nagibov je potekal tudi razvoj nasprotnega pola njegove naravnanosti v svet. »Strasti« izgubljajo svojo mračno težo. od njih odpadajo »groza«, »stud in »obup«, postajajo lažje, gibljive in igrivo sproščene, odprte široki življenjski danosti, ki se zdaj sama ponuja. Otresejo se tudi teže »greha«, ki se spreminja v čisto radost. »Vriskajoča duša« postane duša grešuica« na vesel, lahkoten in radoživ način, daleč od slehernega kesanja.59 Zgodilo se je pravzaprav tole: Zupančič je ukradel »greh« sivi in utrujeni evropski dekadenci in ga vsega ozdrav- ljenega in mladega prinesel na Slovensko, sebi v zadoščenje, filislrom pa v jezo in strah. V pesmi Hi!, ki je do roba polna veselja do življenja in ki vabi dekleta od maše k ljubezni, srečamo tele, veselo izzivajoče, čisto nove besede o grehu: Ej, kuko lepo je hiti mlad . pu pel ja t i k maši se s teto, pa imeti v srcu polno nad in grehov vse polno, a kesanja nič! Skozi zlato ju t ro žvižga b i č . . . " 0 Vidimo torej, da sta se oba pola Zupančičeve duševnosti, spirituali- stični in senzualistični, naposled srečala v prostoru neugnanega vitaliz- ma. Vitalizma, ki se je zavedal svoje volje k močnemu življenju onstran »teme in bolesti«.81 V tem prostoru sta njegov spiritualizem in senzuali- zem premagala diisonantno nasprotje in se zlila v ubrano pesem »duše« in »strasti«, duha in sveta, pesnika in življenja. Temeljna razlika med Cankar jevo disonantno in Župančičevo harmonično novo romantiko se je scela pokazala že tukaj . Župančičev o poj je čisto drugačen kot Can- kar jev »opojni duh razpelih, krvavih rož«. Pesnik Caše opojnosti je prispel do popolne notranje osvoboditve. Eksplicitno jo je izpovedal takoj na začetku osrednjega in najbolj izpostavljenega cikla Steze brez cilja: Okrog in okrog prostost šumi. Vseobsežna je, neizmerna . . ,"2 69 Kes, ZI) I, s. 50. 00 ZI) I, s. 47. 1,1 Nočna melodija, ZD I. s. 52. «a Večer, ZD 1, s. 55. la vitalize!», ki ga le mestoma prekinja jo retardacije z notranjimi zadržki, pa ni bil samo ideja. Bil je tudi prava pesnikova resnica. Ce med njegovimi ljubezenskimi pesmimi poskušamo določiti tisto področje, kjer sta doživetje in jezik najbol j čista, izrazita in enkratna, ne moremo mimo besedil, ki so nabita s polnokrvno, na vse strani sproščeno in rado- živo erotiko.63 Zanimivo je, da je v kasnejših, zelo strogih sodbah o prvi zbirki sam cenil predvsem tisto, kar je bilo v njej življenjsko pristnega in mladostno nezadržanega. Izidorju Cankar ju je izjavil: »Kar je na Caši dobrega, je Io, da je podala periodo mladeniškega zanosa čisto odkrito.«64 K odkriti radoživosti spadajo tudi iskrivi zamahi proti za- držkom. ki so jih človekovemu čustvu nadele konvencije. Posebno motiv nezvestobe mladi Župančič rad osvobaja tradicionalne tragike in ga pomakne v podnebje šegave neugnanosti.65 Nenavadno pogosten je spet kontrastno prirejen motiv ljubezenskega doživljanja v cerkvenem okolju, ob verskem obredju ali izrazju. Ta ténia se prvič bolj vidno pokaže v Velikonočnih sonetih, ki pa že s prvo objavo v Mladosti leta 1898 izzovejo srdit napad Mahničevega učenca Aleša Ušeničnika. Ob precej nedolžnem ljubezenskem sonetu Kako je poln kristjanov temin hram (pesnik »ukrade« poljub, ki ga je dekle dalo v cerkvi križanemu) ga je obsodil » fr ivolnega cinizma« in mu nadel ime » f igl io della volutta«, sin pohote.06 Vendar je motiv spremljal pesnika še naprej, skozi vsa raz- položenja. od rahlo dekadentne ubranosti do neugnane vedrine in hote- nega izzivanja niahničevsko mračnjaške tradicije.67 Zupančičeva ljubezenska poezija je bila v tolikšnem nasprotju z živ- ljenjskim in nravstvenim okusom vladajočega kulturnega izročila, da je bila že sama po sebi ugovor. Njena kritična in polemična prvina je bila celo toliko močna, da se je začela osamosvajati in da je ponekod pre- hajala v neposreden spopad z moralistično presojo ljubezenskih reči in 10 Npr.: Oranža. ZD I, s. 37; Hi!, n. 111., s. 47; Tu, n. m., s. 42; Verzi, n. ni., s. 41 ; Kes, n. ni., s. 50. 114 Izidor Cankar, Leposlovje — eseji — kritiku. Ljubljana 1968. s. 209. 05 Npr.: Tu. ZD J, s. 42; Parček, n. ni., s. 58; izjema je Stari Kiš, n. m., s. 100. »" ZD 1, s. 371. Npr.: Pred božji grob pokleknil sem kristjan. ZD I. s. 14; Kako je poln kristjanov temni Uram. n. m., s. 16; Ti gizdava devojka Julijami, n. in., s. 18; Zvezde žarijo pokojno, n. m., s. 21; O ljubica, kedar spusti večer. n. m., s. 22: Moja Madonna, n. ni., s. 24; In nikjer, nikjer tolažbe, n. ni., s. 28; Vrt mojih sanj je ležal pred menoj. n. m., s. 30; Kes. n. ni., s. 50; llil, n. m., s. 47. z dogmatično trdoto v pojmovanju duhovnih razsežnosti človekovega bivanja.®8 Z generalno izpovedjo Moje barke pa je Zupančič vsemu svo- jemu početju in celotni zbirki dal zelo neposredno in nedvoumno idejno znamenje. Sklepne tri kitice nam povedo vse: Sezidal i gotsko katedralo, pod oboke mrzel mrak zaprli pa prižgali lučko so bolehno — večna luč jo zovejo kristjani. V polumraku sanjajoča bitja drgetajo, p lašno zroč krog sebe, da ne ugasne večna luč nud njimi, da ne zgrne tema se nad njimi. Vseokoli plazi se po prstih kot v puščavi lev okrog šotorov . . . Osinela ustna šepetajo: »Dajte sonca, dajte nam življenja!« Tiha nada zatrepeče v srcih . . . »O grehotak s ikne vest pijana . . . In g lavé se sklonijo v kesanju in roké se sklenejo k m o l i t v i . . . Jaz pa zbežal sem iz te trohnobe, moje barke so razpele jadra, zapust i le varne so pristane, moje barke p lavajo v brezbrežnost, k moj im c i l jem . . . Ali, vi moji cilji, kak bleščite v daljni se krasoti . . Boj proti načelom samozatajevanja v imenu življenja, boj v imenu srca prot i ukazom dogmatične prepovedi, boj, ki se je napovedal že pri Devu, odločno pa stopil v slovensko poezijo s Prešernovim prevodom Lenore, je s Cankar jevim in Zupančičevim pesniškim nastopom dosegel svoj vrh in do k ra j a odpr to formulacijo. O b Cankar jevem in Aškerče- vem predhodništvu je mladi Zupančič iz slovenske zavesti javno odvrgel pezo zatrt osti, ustrahovanosti in spokorništva. S slovenske duše je od- luščil skorjo stoletne trohnobe. Nad njo in nad svojo domovino je za- pisal nove besede: »Dajte sonca, dajte nam življenja!< Prvi korak slo- venske moderne je bil korak k notranji osvoboditvi. 68 V galeriji slik, ZD I, s. 59; O svetem duhu, n. m., s. 40; Verzi. n. m., s. 41; Ilimna, n. m., s. 53. и ZD I, s. 54, 55. In spet ni bilo naključje, da je ta korak tudi tokrat moral n a j p r e j čez ljubezenske poljane, k jer je stala najbol j vidna t rdnjava slovenske ne- verjetno odporne notranje konservativnosti. Toda Cankar in Zupančič sta s svojim mladostnim dejanjem segla že toliko daleč, da sta ljubezen- sko temo tako rekoč osvobodila. Kljub posamičnim očitkom »blasfemije« in »strupa« je katoliška kri t ika sprejela Zupančičevo zbirko že mnogo bolj strpno in umirjeno kot Cankarjevo, kot da jo je tudi Jegličeva skrajnost nekoliko poučila in streznila.70 Skromnejše ponovitve opisanih procesov, ki smo jih postavili v kon- tinuitetni tok znotraj naše književnosti, so se pokazale tudi še pozneje. Vendar lahko zapišemo, da je bila ljubezenska tema odslej na Sloven- skem mnogo svobodnejša. Ne le navzven, tudi navznoter. Vse bolj se je lahko otresala programskih dodatkov in služila zares sama sebi. Prvi, ki je stopil na njena osvobojena tla in ki je tudi zavoljo tega lahko napravil zamah v nove in globlje razsežnosti ljubezenskega doživ- ljanja, je bil Alojz Gradnik, pesnik naše neposredne preteklosti in pol- preteklosti. SUMMARY T H E C O N T I N U I T Y O F T H E M E S U N D E R N E W STYLES I N S L O V E N E P O E T R Y F R O M T H E B A R O Q U E T O T H E M O D E R N P E R I O D The present s t u d y leads us to the f o l l o w i n g conc lus ion: 1. S ince the Ba- roque Period, w h e n S lovene secular p o e t r y is born, until the a d v a n c e of the Modern Period at the end of the 19"' century , this poe try has been a c c o m p a n i e d b y repeated e x p r e s s i v e character is t ic : each n e w period, s ty l e (Baroque w i t h Class ic i sm, Romant ic i sm, Real i sm, the N e w Romant ic i sm) is f irst a n d s imul - taneous ly most e x p r e s s i v e l y es tab l i shed with erotic themes . Thus , all the above- ment ioned transit ions in d e v e l o p m e n t in S lovene p o e t r y are c lear ly m a r k e d w i t h erot ic themes , b u i l d i n g up a m o n g them a certain cont inu i ty . 2. A spec ia l reason for this p h e n o m e n o n w a s the S lovene area, w h i c h be- cause of its social underdeve lopment w a s under s trong and long las t ing pressu- re f r o m the clerical conservat ive culture and educat ion . Erot ic i sm w a s its most undes ired, most sens i t ive and most control led l i terary sphere. A n d just for this reason the opposi t ion, and these were all the more s ign i f i cant poets, dec i s ive ly a n d provoca t ive ly took this, so to s a y proscribed, theme of S lovene l i terature. Here they came into more or less fata l conf l i c t s wi th the prescribed mora l views. . 70 Z D I, s. 361—64. "i. The persucut ion of love poetry , of course, accord ing to the log ic of the mutter, o n l y s trengthened its ex i s tence . It deve loped and expressed all the poss ibi l i t ies of the t imes: from the Baroque decorat ive through romant ic ele- ga ic to realistic sensual i s t i c and new romantic d issonant or v i ta l is t ic erot ic ism. But the pressure neverthe less left a vis ible mark on this poetry . T o the con- tents of love programmed ideas were a l w a y s added. These reached accoross the love themes and even subjects adapted in their o w n w a y , so that the love theme expres sed wi th it a lso the poet's other relat ions to soc ie ty , the world, and to the c o n t e m p o r a r y m o v e m e n t in f ict ion. Main ly through erot ic ism, the idea of free ind iv idua l i s t i c e x p e r i e n c e of the world and the idea of free poet ic e x - pression were establ ished. O n l y at the end of the 19