GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LESNA SLOVENJ GRADEC GOZDARSTVO IN LESNA INDUSTRIJA O. SOL. O. LETO IX — ŠTEVILKA 4 MAJ 1976 VSEM DELAVCEM LESNE, POSLOVNIM SODELAVCEM, NAŠIM UPOKOJENCEM, študentom IN KMETOM LASTNIKOM GOZDOV TER VSEM OSTALIM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO OB 1. MAJU MEDNARODNEM PRAZNIKU DELA z Zeljo, da se v NAPREJ DOSEGAJO TAKSNE DELOVNE USPEHE, KI SO PODLAGA NAŠEGA SAMOUPRAVNEGA SOCIALISTIČNEGA RAZVOJA. UREDNIŠKI ODBOR V TEJ ŠTEVILKI LAHKO BERETE: — Kako po novem — Kako smo Investirali ln koliko smo zadolženi (za leto 1975) — Ob 30. obletnici mladinskih delovnih brigad — Analiza nesreč pri delu za obdobje 1970—75 — Obrat za kooperacijo Ravne na Koroškem — Iz naših TOZD — Nekateri problemi tehnologije proizvodnje furniranih vratnih kril — Združeno delo in usmerjeno izobraževanje (III) — Za ohranitev naravnega ravnotežja v prostoru — Portret sodelavca — Miha Hribernik — Vzdih kmečke žene — Sedemnajsta zimska lesarlada — Nagradna križanka KAKO PO NOVEM 1. april (in to ne za šalo) pomeni prelomnico v medsebojnem poslovanju in poravnavanju obveznosti — v veljavi Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. 2e nekaj let nazaj smo ugotavljali, da sistem ugotavljanja dohodka po vknji-ženi realizaciji ne odgovarja več, zato smo s 1. januarjem prešli na sistem ugotavljanja dohodka po plačani realizaciji. Med zakonskimi predpisi, ki uravnavajo sistem ugotavljanja dohodka, je prinesel največ sprememb Zakon o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev. Da bi bil prehod na nov način plačevanja lažji, je bila konec januarja izvedena multiiaterarna kompenzacija, o kateri pa smo že zapisali v eni prejšnjih številk, da žal ni uspela tako, kot smo pričakovali. Zakon, o katerem želimo v tej številki zapisati kaj več, je zelo jasen in nalaga vsem kršilcem hudo kazensko odgovornost. Prav gotovo bo potrebno kaj več časa kot mesec dni, da se bomo novega načina privadili, da bomo poslovali z manj bojazni. Zato najbrž ne bo odveč, če zapišemo nekaj značilnosti tega zakona. Plačevanje obveznosti Zakon predvideva naslednje možnosti: — predplačilo — plačilo v 10 dneh — plačilo s čekom — garancija plačila — plačilo z avalirano menico, ki jo lahko vnovčimo najkasneje v 90 dneh. Največ nejasnosti je bilo glede uporabe menice. Kaj je torej menica in kako lahko z njo plačujemo? Menica je vrednostni papir, izdan v predpisani obliki, s katerim da ena oseba drugi nalog, naj v določenem času in na določenem kraju plača določeno vsoto denarja osebi, navedeni na menici, pri čemer se izdajatelj menice zavezuje tudi sam plačati to vsoto, če tega ne more storiti oseba, na katero se glasi nalog. Menica mora biti: — avalirana — vsebovati mora jamstvo poroka, ki pa je lahko porok le, če ima prosta obratna sredstva; — domicilirana — naslovljena na sedež SDK dolžnika (naveden mora biti popoln naslov SDK, ki bo menico vnovčila); (Nadaljevanje na 2. strani) LIKVIDNOST KAM SMO INVESTIRALI IN KOLIKO SMO ZADOLŽENI (za leto 1975) Značilno za leto 1975 je bilo, da smo imeli na razpolago več sredstev za investicije kot v letu 1974, in sicer kar 115.668,000. Največji viri teh sredstev so bili: amortizacijska sredstva, vrnjena vezana sredstva bank, odobreni krediti (dinarski in devizni), vrnjena sredstva za TO Podvelka (iz dodatnih dolgoročnih kreditov) in zbrani samoprispevki kmetov za gradnjo cest. Ti viri so bili z zaključnim računom znižani v obliki znižane pospešene amortizacije, s katero smo pokrili izgubo (delno) v nekaterih TOZD. INVESTICIJSKI VIRI leto 1974 leto 1975 vrednost Vo vrednost »/o Amortizacija 46.459,000 42 55.955,000 48 Krediti 38.931,000 35 33.888,000 29 Vrnjena vez. sredstva in depoziti 18.430,000 17 8.247,000 8 Posl. sklad po ZR, prenos iz leta 1974, ostalo 6.214,000 6 17.578,000 15 SKUPAJ 110.034,000 100 115.668,000 100 Večje investicijske naložbe v letu 1975 in drugo koriščenje sredstev Od skupnih razpoložljivih investicijskih sredstev smo porabili 39.343,000 diin za odplačila investicijskih kreditov (domačih in deviznih), razen tega smo bili dolžni iz teh sredstev plačati anuitete za trajna obratna sredstva v višini 5,062.000 din. Neto investicijske naložbe v letu 1975 so znašale 52,291.000 din, ali le 48 °/o vseh investicijskih sredstev. Kam vse smo investirali? namen in naziv objekta področje in TOZD znesek v 1975 Gradnja gozdno kamionskih cest TOZD Gozdarstva na celem področ. 8,204.730 din Turistični objekti Pungart — dokončanje TOZD Grad. in turizem 5,493.832 din Nabava transportne opreme TOZD Transport to servisi 2,408.542 din Nakup gradb. opreme in delavnice TOZD Transport in servisi 1,751.583 din Dokončanje investicije »Drobna linija« TOZD CLS Otiški vrh 3,025.089 din Dokončanje investicije profiliranje gradbene oblovine TOZD CLS Otiški vrh 1,772.849 din SKUPAJ Navedene so le nekatere večje investicije v letu 1975. Na podlagi samoupravnega sporazuma med TOZD združujemo tudi investicijska sredstva. Na tak način smo do sedaj združili v obliki posojil 28.781,000 dinarjev investicijskih sredstev in 10.043,000 dinarjev sredstev za pokrivanje izgub v obliki posojil. Seveda pa se pri vsakem združevanju sredstev pojavljajo problemi kot so: neizdelani perspektivni programi s prioritetnimi investicijskimi naložbami, ugotavljanje pravičnih kriterijev za predlog združevanja sredstev pri tako različnih dejavnostih TOZD in različnem dosedanjem investicijskem razvoju ter zaradi velikih lastnih potreb po investicijah v vseh TOZD. namen in naziv objekta področje to TOZD znesek v 1975 Dokončanje investicije »Povečanje zmogljivosti TOZD proizv. sten. oblog« TP Pameče Dokončanje skladišča stekla TOZD TO Podvelka Dokončanje »Razširitve priprave iverja — Palman TOZD mlin« TIP Otiški vrh 15,971.581 din 4,340.908 din 3,908.185 din (Nadaljevanje s 1. strani) — koledarska — na njej mora hiti točen datum dospetja; Menica se lahko: — indosira — z njo lahko plačamo dolg našemu upniku; — eskontira — kupi ali proda za ustrezni odstotek od vrednosti; menico je treba akceptirati, oz. spreti — to pomeni, da se strinjamo z vsemi pogoji, ki jih narekuje uporaba menice, Kako je z dolgovi iz letošnjega leta? Vsi dolgovi to obveznosti, ki so nastali v času od 1. 1. In do 31. 3. 1976, morajo biti poravnani do 15. maja. Ce niso, je treba zanje izdati ustrezno jamstvo za njihovo plačilo. Kaj od nas zahteva nov način plačevanja medsebojnih obveznosti: Predvsem to, da bomo morali v marsičem spremeniti dosedanjo miselnost o poslovanju, spremeniti odnos do kupcev in bolj ustrezno preverjati njihovo plačilno sposobnost, poostriti poslovno in osebno disciplino, bolj pametno izkoriščati delovni čas ter poostriti individualno odgovornost vsakega delavca v združenem delu. Za nami je mesec dni, odkar velja novi način plačevanja medsebojnih obveznosti. V tem času smo si pridobili določene izkušnje, prebrodili prve težave. Vsi si lahko želimo le, da bi bil z zakonom dosežen tisti cilj, zaradi katerega je bil le-ta sprejet. Investicijski krediti in zadolženost podjetja Kot posledico hitrega gospodarskega razvoja smo že v zaključnem računu za leto 1974 ugotavljali precejšnjo zadolženost podjetja. V letu 1975 smo pridobili 33.888,000 dinarjev kredita, odplačali 39.343,000 dinarjev, tako da imamo ob koncu leta 1975 neodplačanih še kreditov v višini 198.621,000 din. Takšno stanje nam narekuje, da moramo v srednjeročnem planu investicij načrtovati nove investicije z večjo lastno udeležbo. INVESTICIJSKE NALOŽBE IN OSTALO KORIŠČENJE leto 1974 leto 1975 vrednost »/. vrednost »/o Neto investicije 56.022,000 56 52.291,000 48 Odplačani krediti za trajna obr. sred. 40.138,000 40 44.405,000 42 Ostalo koriščenje 1.179,000 1 8.384,000 7 Obveznosti iz invest. 2.035,000 3 2.744,000 3 SKUPAJ 100.374,000 100 107.824,000 100 Ostanek investicij skih sredstev konec leta 2.820,000 ■1 - ODSTOTEK ZADOLŽENOSTI PODJETJA leto 1974 leto 1975 vrednost 1»/. vrednost »/o Sed. vred. osn. sred. (brez gozdov in zemljišč) 308.624,000 300.958,000 Neodplačani krediti (Investi. — dom. in tuji) 203.071,000 198.621,000 Odstotek zadolžitve 66 Angelca Vrbnjak OB 30. OBLETNICI MLADINSKIH DELOVNIH BRIGAD FOTOREPORTAŽA O BRIGADIRJIH PRED TRIDESETIMI LETI IN LETOS OB SREČANJU V BRČKEM. TEGA SREČANJA SE JE IZ NASE OZD UDELEŽILA TUDI NEKDANJA BRIGADIRKA MARIČKA KENDA. Sprejemanje prehodne zastavice in proglasitev brigade za udarno Prometni zaplet na poti v Samac leta 1947 Brigadirsko naselje v Doboju Slovenjgradčanke, nekdanje brigadirke, pred odhodom na proslavo v Brčko — Foto: M. Kenda VARSTVO PRI DELU ANALIZA NESREČ PRI DELU ZA OBDOBJE 1970-75 OZD Lesna — lesno industrijska dejavnost Z analizo poškodb želimo opozoriti na pokazatelje, M povedo, kakšno stopnjo varnosti dosegamo. Iz analize je razvidno, da varnemu delu na delavnem mestu posvečamo skrb, ki se izraža predvsem v resnosti poškodb. Ta se je v petih letih znižala kar za 43 %>, istočasno pa smo ugotovili znižanje nezgod zlasti na delovnem mestu. £ a •1 « o C0 $ N W O udeležbo. Dobro sodelovanje in vključevanje v celotno problematiko nam je edini garant dobrega gospodarjenja, ki pogojuje naš obstoj in opravičuje zaupanje družbe. Glavne značilnosti programa dela v našem OK so: — večja angažiranost vseh strokovnih delavcev pri vprašanjih gojenja gozdov, cilju smotrnega gospodarjenja ter ohranitve našega zelenega zlata; — popolna skrb za smotrno pridobivanje lesa dobre kvalitete, ki je pogoj našega celotnega ekonomskega obstoja; — v najkrajšem času zaključiti celotno gozdno cestno omrežje, najbolj obremenjene ceste asfaltirati in se s tem izogniti povečanju stroškov pri vzdrževanju cest; — vključevanje v izgradnjo gozdnih vlek, ki so pogoj za boljše in cenejše pridobivanje lesa; — sodelovanje pri razvojnih programih podeželja in čim hitrejšem preusmeritve-nem procesu hribovskih kmetij. Sem spada tudi vprašanje kmečkega turizma, ki je za našega kmeta še kako interesanten; — skrb za politično in kulturno vzdušje na podeželju; — vključevanje kmetov v samoupravna dogajanja in posvečanje čim več pozornosti izobraževanju tako v strokovnem kot političnem pogledu; — dograditev in razširitev dohodkovnih odnosov na vse kupce naše surovine; — skrb za čim boljšo prodajo naših proizvodov, za čim ugodnejše odkupne cene in za čim hitrejše plačevanje lesa; — vključevanje v stabilizacijski proces našega gospodarstva, s ciljem varčevanja na vseh področjih. Sprejete naloge so zelo zahtevne. Naloga nas vseh, posebej pa še družbenopolitičnih organizacij v obratu pa je, da jih tudi izpolnimo v najkrajšem času. Sodelavci obrata za kooperacijo si želimo čim ugodnejšega sodelovanja z vsemi TOZD Lesne, ker bomo le tako lahko premagali težave, ki so in še bodo prisotne. Zavedati se moramo, kaj nam pomeni surovina in surovinsko zaledje, ki ga ne kaže zanemarjati, saj bi si s tem žagali vejo, na kateri sedimo. Ob tej reportaži, ki bo predstavila naš obrat, bi rad izkoristil priliko in se zahvalil vsem nekdanjim članom TOZD Gozdarstvo Ravne za več kot dvajsetletno sodelovanje, ki je bilo uspešno. V novem kolektivu Gozdarstvo Cma jim želim veliko uspehov in dobrega počutja, sodelavce in kmete, člane obrata za kooperacijo, pa vabim k sodelovanju in reševanju nalog, ki so pred nami.« Odgovori, ki smo jih dobili »z drezanjem« direktorja obrata, so bili zanimivi. Pokazali so težave, želje dn naloge obrata, za katere moramo vsi priznati, da niso lahke. Ker pomeni nova organizacija novost tudi za kmete, smo tudi nekatere izmed njih poprašali z namenom, da zvemo, kaj pričakujejo od obrata. (Nadaljevanje na 6. strani) Alojz Grabner: »Tudi sami smo pripravljeni vzdrževati svoje odseke cest« — Foto: F. Jurač Povedali so ... (Nadaljevanje s 5. strani) Alojz Grabner — p. d. Poče v, Javorje »Poprašali smo ga o problemih, s katerimi se kot lastnik gozdov srečuje«. »Roki plačil za prodan les, to je približno dva meseca, so le nekoliko predolgi. Na slabšo kvaliteto lesa vpliva tudi preslaba cestna mreža. Zaradi tega imamo vse preveč pre-vlak lesa do cest. Pri teh pa se les zaradJi slabih terenov poškoduje in izgubi na kvaliteti. Rešili nismo vprašanja boljšega vzdrževanja obstoječe cestne mreže. Povedati pa moram, da smo kmetje, če bo to pocenilo poslovanje obrata, pripravljeni tudi sami vzdrževati svoje odseke cest.« »Kaj pričakujete od obrata?« je bilo naslednje vprašanje. Predvsem več možnosti pri neposrednem upravljanju in popoln vpogled v poslovanje obrata. Prvi rezultati nove organizacije se že kažejo. Danes ni problem dobiti strokovnega nasveta, saj imamo skoraj vsakodnevne stike z logarji«. »Povedati moram, da sem se obrata za kooperacijo veselil, saj so odnosi med nami popolnoma drugačni, kot so bili v prejšnjem gozdarskem obratu«. Ker je opuščanje kmetij tudi na tem območju prisotno, nas je zanimalo, ali bo morda nova organiziranost kmetov v obratu kaj zavrla ta proces. »Ureditev vseh odnosov — plačila, možnost in pravica popolnega samoupravljanja, boljši pogoji kreditiranja obnove in preusmerjanja kmetij, cene kmetijskih pridelkov in tudi lesa — bo, vsaj tako mislim, morda vsaj delno za vrlo na- Ivan Kočnik: »Kmetje bomo imeli bolj neposreden vpogled v poslovanje« — Foto: F. Jurač daljnje propadanje in opuščanje kmetij.« Ivan Končnik — Topla Njemu smo zastavili eno samo vprašanje: »Kaj pričakuje od Obrata za kooperacijo?« »Težko je že sedaj govoriti o tem, ikaj pričakujemo. Predvsem to, da bomo imeli kmetje bolj direkten, neposreden vpogled v poslovanje in možnost neposrednega odločanja. V prejšnji masi denarja, kjer so bili združeni stroški obeh sektorjev, družbenega in privatnega, je bilo težko popolnoma ločiti stroške poslovanja obeh. V sedanji obliki organiziranosti, pa bomo imeli popoln pregled nad vsemi stroški obrata in možnost, da bomo lahko na te stroške sami vplivali. Trenutno smo v dogovorih s Koroško hranilnico in posojilnico v Slovenj Gradcu. Dogovarjamo se o možnostih, da bi hranilnica kreditirala vsaj del izplačil za oddani les v roku enega meseca. Morda je to že ena izmed prednosti, ki jih prinaša nova organiziranost obrata.« Ivan Dretnik — Ajnžik, Tolsti vrh, Ravne na Koroškem »Od nove oblike organiziranosti pričakujem predvsem uresničevanje ustavnih načel. Ne morem trditi, da v prejšnji organizaciji Gozdarstev kmetje nismo imeli možnosti odločati. Imeli smo možnost, da smo preko sveta, kmetov lastnikov gozdov, lahko spremljali pot lesa, od oddaje pa do njegove tinalizacije. Vendar nam šele sedanja organiziranost daje možnost popolnega vpogleda v poslovanje in možnost, da sami odločamo o rezultatih dela. V nekdanjem obratu Gozdarstva Ravne smo tudi soodločali. Ena izmet takih oblik je bil samoprispevek za izgradnjo gozdnih cest, dosegli smo višji odstotek biološke amortizacije in vse to nam je omogočilo, da smo na tem območju gozdarstva Ravne do danes zgradili okoli 170 km cest. Vsi akti, ki smo jih sprejeli ob ustanovitvi Obrata za kooperacijo, nam dajejo možnost in pravico do še popolnejšega soodločanj a. Upam in verjamem, da bomo dobro gospodarili, saj imamo zelo dober strokovni kader, ki je s srcem in telesom predan svojemu delu.« In še mnenje strokovnjaka OK, dipl. inž. Ludvik Kotnik Kot strokovnjaku smo mu zastavili vprašanje, kakšno obliko in obseg dela jim je prinesla ustanovitev obrata. »Vsaka sprememba ima dobre in slabe strani. Z ustanovitvijo obrata za kooperacijo smo se gozdarji znašli le v zasebnih gozdovih. Prej smo gozd obravnavali celovito — ne glede na lastništvo. Potrebno bo nekaj časa, da bomo dodobra spoznali gozdove in ljudi na kmetijah. Revirni gozdar vidi uspeh svojega dela šele po 20 ali več letih, zato mu ni vseeno, da ga tolikokrat premeščajo. Dobrih strani pa je več. Gozdar se bo sedaj lahko bolj posvetil ne samo gozdarskemu napredku in problemom, temveč tudi splošnim kmečkim željam. Lažje mu bo svetoval, ga pogosteje obiskoval in sodeloval s pospeševalno in hranilno kreditno službo kmetijske zadruge. Glavno delo nam bo odfca-zovanje in gozdnogojitvena dela. Želimo, da bi kmetje v svojih gozdovih opravljali manj zahtevna dela — gojenje, žetev, pripravo sestoja, prvo redčenje. Manj pa bi se ukvarjali z nego gozdov, saj je pri takem delu potreben neposreden nadzor gozdarja. Na našem obratu bomo vsako delo, ki ga bo kmet opravil sam, pregledali in zapisniško prevzeli, ker bo tudi kmet odgovoren za kvaliteto opravljenega dela. Kmetje na Ravnah zelo radi krčijo slabe borove gozdove in zemljišča spreminjajo v njive, opuščajo pa strme pašnike, ki jih gozdarji sedaj pogozdujemo. Ivan Dretnik-AJnžlk: »Upam In verjamem, da bomo dobro gospodarili, saj imamo dober strokovni kader« — Foto F. Jurač Križanje horizontale z vertikalami — Foto: A. 15roman Na željo kmetov in čebelarjev bomo v bodoče sadili domači kostanj, ki obilno medi. Kmetom bomo razdeljevali tudi sadike oreha, lipe in drugih drevesnih vrst, ki imajo tudi vlogo oblikovalca pokrajine. Z železarno Ravne bomo še naprej sodelovali in z njeno finančno pomočjo poskušali popraviti žalosten videz gozdov na plinskem območju. Prizadevali si bomo, da bo železarna še vnaprej izplačevala odškodnino prizadetim kmetom. Mislim pa, da bi moral rudnik Mežica prispevati za obnovo gozdov v okolici Žerjava. Na Ravnah se zdravstveno stanje gozdov popravlja, medtem ko je v zgornji Mežiški dolini vsak dan slabše.« Dragi bralci, mislimo, da smo uspeli povedati o novi obliki organiziranosti gozdarske dejavonsti v obratu OK Ravne toliko, da boste iz prebiranja teh vrstic potegnili določene zaključke — predvsem ugotovili, v čem so prednosti takega gospodarjenja z gozdovi v zasebnem sektorju. Uredništvo Ludvik Kotnik: »Vsaka sprememba ima dobre in slabe strani« — Foto: F. Jurač NOVICE IN DOGODKI V NAŠIH TOZD PROIZVODNI JUBILEJ V TIP OTISKI VRH Iz naše TOZD TIP Otiški vrh smo dobili novico, da so dne 11. 4., po 32 mesecih obratovanja izdelali 200.000 m3 ivernih plošč. To pomeni, da so v teh mesecih obratovanja presegali planirano proizvodnjo za poprečno 11,94 °/o, od oktobra leta 1975 dalje, po uvedbi četrte delovne izmene, pa so jo presegali poprečno za 30°/» na mesec. Po grobih izračunih je bila kapaciteta tovarne izkoriščena ves čas obratovanja približno 110 %>. S takimi podatki pa se najbrž lahko pohvali le malo delovnih organizacij. Pregovor sicer pravi, da radovednost ni lepa čednost, pa vendar nam ta ni dala miru tako dolgo, da smo obiskali delavca ob stiskalnici, ki je bil tisto noč ob tretji uri zju- traj »babica« rojenemu 200.000. kubičnemu metru iverne plošče in ga povprašali, kakšne občutke je imel ob pričakovanju plošče, ki pomeni za tovarno vesel in velik proizvodni uspeh. Maks Ledinek, stiskalničar, ki je tisto noč delal, je rad povedal, kakšni so bili njegovi občutki: »Vedel sem, da bomo to noč, če bo proizvodnja potekala brez zastojev, proizvedli 200.000 m3. Vedel sem tudi, da bo to pri 49. stisku stiskalnice. In ko je bila plošča izdelana, sem bil srečen, da se je to zgodilo ravno v moji izmeni in da sem delal pri stiskalnici prav jaz. Ko je bila plošča zunaj, sem se kar oddahnil, saj je bilo za nami težko pričakovanje in upanje, da bo vse v redu potekalo, da ne bo nobenih zastojev.« ii^68g ■ r—-7 g 1 ČCO.000 >»' .-.«w pbttf 7/P f/4/6 pmcna oi>oP 200.000 m3 iverne plošče v TIP Otiški vrh — Foto: A. Klcmenšek Maks Ledinek: »Vedel sem, da bomo to noč proizvedli 200.000 kub. metrov iverne plošče« — Foto: A. Klemenšek In temu, kar nam je povedal Maks, verjamemo, saj se mu je še tri dni videlo na obrazu, da je ponosen na uspeh svoje delovne skupine in tovarne. Uredništvo IZ TOZD TP PREVALJE Sodelavcu, inž. Jožetu Stresu, čestitajo ob srečnem dogodku njegovi sodelavci iz delovnega kolektiva TP Prevalje. Iz OK DRAVOGRAD vprašujejo Iz obrata za kooperacijo je prispelo pismo, v katerem so delavci obrata vprašujejo, kako je z beniificirano delovno dobo delavcev v gozdarstvu. Vprašanje je postavljeno zato, ker so delavci premalo seznanjeni s pogoji za uveljavljanje bonificirane delovne dobe. Pozanimali smo se, kako je s tem. Trenutno dela na tem komisija, ki ugotavlja, kateri delavci so upravičeni do bemi-ficirane dobe. Da bi lahko delavce objektivneje seznanili z vprašanjem o benificirani delovni doba, bomo kaj več o tem problemu napisali v naslednji številki. Uredništvo VARSTVO PRI DELU NESREČA PRI DELU Nesreča se je pripetila 26. 3. 1976 ob 9. uri in 10 minut v oddelku 41, revirja Pudgarsko, pri sečnji 'in izdelavi gozdnih sortimentov iglavcev. Gregor Štifter je podrl smreko, prsnega premera 42 cm, po pobočju navzgor. Po izjavah oče-vidcev je padala smreka zelo počasi, ker so njene veje ob padanju zadevale ob veje bližnje bukve. Smer padca drevesa je bila pravilno izbrana in tudi zasek, ščetina in podžagovanje je bilo pravilno izvedeno. Po padcu smreke je pričel Gregor Stiftar z izdelovanjem le-te. Z motorno žago je očistil 4 do 5 metrov spodnjega debla. Vrnil se je k koreničniku lin ga obrobil. Takrat se je smreka premaknila navzdol in stisnila ponesrečencu desno nogo ob I do 2 m nižje stoječi panj. Od tu se je premaknila navzdol še za dva metra. Sodelavci so slišali klic ponesrečenca in mu takoj priskočili na pomoč. Zaustavili so močno krvavitev in čez 3U ure je prišel rešilni avtomobil, ki je ponesrečenca odpeljal v bolnico Slovenj Gradec, kjer so mu morali še istega dne amputirati desno nogo v kolenu. Kaj je povzročilo nenaden premik smreke, lahko le ugibamo. Verjetno je, da vrh ni ležal popolnoma na zemlji, kasnejši padec na tla pa je povzročil premik 'in drsenje. Druga možnost pa je, da je rahlo ležala na vejah, od katerih se je kasneje katera zlomila in s tem sprožila drsenje debla. Alojz Klemenšek LETO 1976 — LETO INOVACIJ Ustanovljen akaijski odbor za inovacije v koroški regiji — zaradi velikega poudarka na Inovacijah tudi letošnje leto posvečeno inovacijam. Namen ustanovitve akcijskega odbora je vzpodbujanje vseh organizacij združenega dela k intenzivnejšemu delu na področju inovacij. Člani odbora menijo, da lahko premajhno zanimanje za inovatorstvo spodbudimo le z ustrezno stimulacijo delavcev, ki se poklicno ali »iz konjička« ukvarjajo z inovacijami in novatorstvom. Da bomo to dosegli, pripravlja odbor osnutek samoupravnega sporazuma o inovacijah z namenom, da organizacijam združenega dela olajša pripravo njihovih lastnih samoupravnih sporazumov. Zelja odbora je, da bi bila v koroški regiji v letošnjem letu prijavljena vsaj ena inovacija na sto zaposlenih. In kaj pomeni izraz inovacija? Predvsem pomeni izume in izpopolnitve na tehničnih napravah tehniki dela in tehnologiji. Kaj več o Inovacijah pa v eni izmed naslednjih številk. Akcijski odbor za inovacije Mesto nesreče pri delu, pri kateri je gozdni delavec Gregor Stiftar iz TOZD Gozdarstvo Črna izgubil nogo — Foto: A. Klemenšek viharniki 7 STROKOVNA RAZMIŠLJANJA NEKATERI PROBLEMI TEHNOLOGIJE PROIZVODNJE FURNIRANIH VRATNIH KRIL IZ TOZD TP PREVALJE S proizvodnjo furniranih in »klasičnih« suhomontažnih vrat se je naša TOZD čvrsteje vključila v skupni program na področju proizvodnje IZ ZAPISNIKA 18. SEJE KOMISIJE ZA SPREMLJANJE IN PREDLAGANJE UKREPOV ZA LIKVIDNOST PODJETJA, KI JE BILA DNE 16. 3. 1976 V prvem delu seje je komisija pregledala sklepe seje, ki je bila dne 8. 1. 1976, pregledala njihovo uresničevanje in sprejela nekatere dodatne sklepe, med njimi: — naša OZD naj bo pobudnik pri izdelavi programa za sodelovanje s Slovenijalesom iz Ljubljane; — razčistiti je treba obseg in obliko sodelovanja s Pro-lesom. Drugi del seje je bil posvečen perečemu problemu zalog končnih izdelkov, predvsem v finalni proizvodnji in še posebej v TOZD TO Podvelka. Komisija je ugotovila, da so zaloge končnih izdelkov absolutno previsoke. Nujno je, da je problem prodaje izdelkov TO Podvelka dnevno prisoten pri poslovanju s kupci in pridobivanjem le-teh za izdelke. Finančni sektor je predlagal, da je treba za TO Podvelka nujno urediti pridobitev dodatnih kreditov, ali pa znižati zaloge tako, da zaradi problemov TO Podvelka ne bodo likvidnostno ovirane ostale TOZD. Komisija je predlagala, da se ustanovi posebna komisija (v sestavu: inž. Tone Potočnik, inž. Marjan Baškovič, inž. Janez Gornjec, Angelca Vrbnjak, Ivan Konečnik, Beno Karner), ki naj bi temeljito analizirala tehnološke, tehnične, kadrovske in tržne možnosti TO Podvelka. V nadaljevanju je komisija pregledala zapadle obveznosti in pregledala program prehoda na novi način plačevanja, ki ga je pripravil finančni sektor. Prodajnemu sektorju je komisija odobrila sredstva za propagandno akcijo za devizno prodajo naših izdelkov v Nemčiji. stavbnega pohištva v koroški regiji. V letu 1971 smo pričeli s proizvodnjo vratnih kril v novem obratu. Čeprav je bil obrat zasnovan na principu modemih tehnologij za proizvodnjo tovrstnega pohištva, se danes že srečujemo z vrsto težav, ki se ob sološnd gospodarski recesiji na trgu lesnih izdelkov še stopnjujejo. V tem sestavku bi želel iz aspekta tehnologije obdelave osvetliti nekatere probleme, s katerimi se srečujemo pri izdelavi naših izdelkov. Ker gre v večini primerov za laično gledanje na kvaliteto našega izdelka (nestrokovni vi-zuelni kriteriji o estetskem učinku), le nekaj osnovnih podatkov o sestavi furniranih in »klasičnih« vratnih kril, ki so nujni za razumevanje problematike. Vratno krilo, ki je namenjeno za vgradnjo v notranje prostore (sobe, kuhinje, sanitarije, kabinete, pisarne, učilnice), je sestavljeno iz okvirja in sredice, ki ju pokrijemo z vezano ali vlakneno ploščo ter ustreznim furnirjem. »Klasična« vrata niso furnirana, sredico in okvir pa pokriva 4 mm debela vezana bukova plošča. Okvir je običajno izdelan iz trših egsotičnih lesov, sredica pa iz vlaknene rešetke ali papirnatega satovja. Ce zamenjamo satovnico s perforirano ivemo ploščo, dobimo vrata, ki imajo zelo dobro zvočno izolacijo. Taka vrata so sposobna, pri ustrezni zatesnitvi špranje med krilom in podbojem ter podbojem in steno, od 23 do 25 dB zvočne zajezitve. Pri fumiramju se pojavi problem pri naravnavanju pritiskov na šestetažni stiskalnici. Zaradi omejene trdnosti rešetke iz vlaknene plošče, niso priporočljivi pritiski nad 1,7 kp/cm2, manjši pritiski pa onemogočajo kvalitetno izvedbo lepljenja. Furniramo pri temperaturi grelnih plošč od 95 do 100" C. Osnovni čas lepljenja, v katerem poteče kemična reakcija v smeri strjevanja sečninsko formaldehidnega lepila, znaša pet minut. Temu moramo dodati še čas, ki je potreben, da doseže toplota lepilni spoj. Po meritvah doseže toplota lepilni sooj s temperaturo 80" C šele po štirih minutah. Vzrok je počasen prehod toplote skozi furnir in lesonit-no ploščo, za katere vemo, da spadata med izolatorje toplotne energije. Tako tudi iz raz- loga strjevanja lepila ne gre pretiravati pri skrajševanju časa stiskanja, temveč je treba iskati optimalne rešitve. Kljub prizadevanjem se nam na površini javljajo odstopanja od idealne ravnine, ki s prostim očesom niso vidna, otežkočajo pa pripravljalno površinsko Obdelavo. Blagi odtisi vlaknene rešetke na površini so predvsem posledica zgoraj omenjenega predolgega časa stiskanja in ohlajanja prostora med obema ploščama. Zaradi tega se zrak med obema ploščama krči in pri tem izvaja pritisk proti notranjosti vratnega krila. Pri površinski obdelavi furniranih vratnih kril naletimo na težave, ki so lahko kemo-flizikalne ali splošne narave. Kot že omenjeno, površina krila po stiskanju ni idealno ravna. Vidno to ni opazno, ker gre za odstopanja od osnovne ravnine le za nekaj desetink milimetra. Odstopanja pokaže šele obdelava na valjčnem brusilnem stroju. Zato je pri brušenju treba paziti, da ne prebrusimo furnirja na mestih (izboklin). Uspešna pripravljalna dela (brušenje) v površinski obdelavi furniranih vratnih kril so nujna, če želimo površino kvalitetno obdelati z laki. Furnirana vratna krila dokončujemo tako, da površine prekrijemo s prozornim krovnim lakom. Po značaju je to kombiniran poliuretanski lak z nlitroceluioznimi komponentami, ki se prvenstveno suši po kemični poti, ne smemo pa zanemariti tudi fizikalnega sušenja laka. Naš sušilni kanal je relativno kratek. Ker se lak suši prvenstveno kemično, se v zimskem času pojavlja problem kvalitetnega sušenja lakiranih vratnih kril. Najprej površine vratnih kril prekrijemo s temeljnim lakom. S tem dosežemo dvig in utrditev lesnih Vlaken v smeri vertikalne ravnine. Ce gre pred lakiranjem za večja odstopanja površin od idealne ravnine, bi valj za nanos laka kljub gumijasti oblogi, ne mogel slediti neravninam in temeljni sloj laka bi bil nane-šen neenakomerno. To bi se pokazalo pri medfaznem brušenju ali glajenju površin, saj se na mestih manjšega nanosa laka vlakna (traheje, libri-formska vlakna) ne aktivirajo v vertikalni položaj v taki meri, kot na mestih normalnega nanosa. Posledice tega se kažejo pri medfaznem brušenju, ko neaktivirana horizontalno ležeča vlakna samo ceframo in trgamo, ne pa režemo, kar je nujno za neoporečen estetski izgled površine izdelka. To napako opazimo šele po nanosu pokrivnega laka na poli valnem stroju. Ce bi povečali pritisk na vrata pri medfaznem brušenju z željo, da bi brusili tudi nivo nižje od Idealne ravnine, se nam lahko pripeti dvoje: prebrusimo lahko furnirane površine ali pa popolnoma odstranimo temeljni lak na mestih višjih nivojev, kar pa lahko ima estetske in ekonomske negativne posledice. Namesto sedanje medfazne valjčne bru-silke, hi nam bila v veliko pomoč kontaktna brusilka s tipalnimi čeveljčki, ki lahko bolje sledi odstopanjem od idealne ravnosti. Omenil sem že, da je sušenje lakiranih površin pri sedanjem sušilnem kanalu v zimskih mesecih problematično. Obstajata dve rešitvi, vendar velja biiti previden, saj lahko zahajanje v eno ali drugo skrajnost pripelje do še večjih težav. Zato le na kratko o obeh alternativah. Prva je v podaljšanem času sušenja pri dani toplotni energiji, kar pomeni zmanjšanje transportne hitrosti cele proge, s tem pa je pogojena tudi manjša proizvodnja vratnih kril. Druga rešitev je v povečanju toplotne energije sušilnega kanala. Vendar naj pri tem opozorim na dve nevarnosti. Ko pride površina z naneše-nim lakom v stik s toplotno energijo, povzroči le-ta veliko kinetično energijo vrhnje plasti molekul laka, kar povzroča prekomerno izhlapevanje zgornjih hlapljivih komponent laka. Zaradi tega se vrhnji sloj laka Obda s tršo kožico. To se zgodi takrat, kadar nimamo usklajenih con odpihovanja, segrevanja in hlajenja. Ker je sušilni kanal kratek, je ta nevarnost vedno prisotna. Ko kasneje v coni večje toplotne energije tudi spodaj ležeče hlapne molekule dosežejo tako veliko kinetično energijo, da so sposobne prodreti skozi zgornje plasti tršega, že formiranega laka, povzročajo pri prehodu skozi te plasti manjše kratre, ki kvarijo končni izgled izdelka, saj so takšne površine hrapave. Ce pa kinetična energija molekul ni dovolj velika, da bi prodrle skozi že otrdele plasti molekul laka, imamo pri poznejšem zlaganju vrat težave (Nadaljevanje na 9. strani) IZOBRAŽEVANJE Združeno delo in usmerjeno izobraževanje (Nadaljevanje) — dati boljšo osnovo za finalno izobraževanje in tako omogočiti krajše, bolj racionalno in učinkovitejše poklicno izobraževanje; — zagotoviti večjo vodoravno in navpično izobraževalno mobilnost in prehodnost; — odpraviti dvojnost in programsko osamitev ob vstopu v usmerjeno izobraževanje in privilegiranost ter elitizem posameznih vrst sedanjih srednjih šol, s tem pa tudi toliko kritizirano delitev na intelektualne in uslužbenske poklice ter na poklice v proizvodnji, pri katerih prevladuje fizično delo. Skupno programsko osnovo sestavlja pet vzgojnoizobraže-valnih področij: jezikovno in umetnostno; družbenoekonomsko, naravoslovno-matematič-no, proizvodno-tehnično in te-lesnovzgojno ter obrambno. Posebej velja opozoriti na proizvodno-tehnično področje s politehnično usmeritvijo, ki predstavlja novo kakovost socialistične vzgoje in izobrazbe. To področje bo vsebovalo znanstvene osnove tehnike, tehnologije in socialistične samoupravne ekonomike ter pridobivanje temeljnih sposobnosti in spretnosti sodobnega proizvodnega dela. Proizvodno delo bo združevalo učenje in delo ter s tem prispevalo svoj delež k človekovemu vsestranskemu razvoju. (Nadaljevanje z 8. strani) zaradi zlepljenja, pod vplivom delovanja sile teže, še ne dokončno osušenih notranjih plasti lakirnih filmov. To je bilo le nekaj težav, ki nas spremljajo pri proizvodnji furniranih vratnih kril. Ker se tehnologija ne pričenja pri mehanski obdelavi, ampak pri sušenju, se zavedam, da sem izpustil zelo obsežno področje problematike umetnega sušenja lesa. Prav tako nisem omenil vrste drugih težav, s katerimi se srečujemo pri tehnologiji proizvodnje naših izdelkov. Na koncu tega razmišljanja bi rad poudaril le še to, da si bo v prihodnje treba prizadevati za čim večjo povezanost vseh dejavnikov na tem področju ter za vzajemno sodelovanje strokovnega kadra. Le na tak način bo zagotovljena normalna proizvodnja, pri izdelkih pa dosežena potrebna stopnja kvalitete. Jože Stres PRIMARNE PROGRAMSKE USMERITVE so takšne načrtovane vzgojnoizobraževalne vsebine, ki izhajajo iz posameznih vzgojnoizobraževalnib področij skupne programske osnove in so priprava za razne usmeritve v drugi fazi usmerjenega izobraževanja — v finalnem izobraževanju. Te usmeritve (30% ur) bodo imele obvezno izbirni značaj. Vsak učenec si bo izbral med možnimi eno usmeritev v skladu s svojimi interesi in sposobnostmi. Primarne programske usmeritve v prvi fazi so torej prva usmeritev v izobraževanje. S primarno programsko usmeritvijo se preizkušajo in potrjujejo učenčeve poklicne želje in sposobnosti v drugem letu usmerjenega izobraževanja, čeprav še niso dokončno opredeljene in še vedno zagotavljajo možnost prehajanja v začetku druge faze. Tudi teh primarnih programskih usmeritev je predvidenih pet in temeljijo na analizi profilov poklicev za potrebe združenega dela v gospodarstvu in družbenih dejavnostih ter na psiholoških osnovah, pedagoških načelih in smotrih ter na zakonitostih poučevanja: — proizvodno-tehnična usmeritev bo kompleks programov strokovne teorije in praktičnega pouka ter bo pripravljala mladino in odrasle za vključitev v združeno delo, in sicer za določene profile, za katere je potrebno krajše finalno (poklicno) izobraževanje; — naravoslovno-matematič-na in proizvodno-tehnična usmeritev je kompleks nara-voslovno-matematičnih in pro-izvodno-tehničnih programov, ki daje vzgojnoizobraževalno osnovo za finalno izobraževanje. Glede na sedanji sistem izobraževanja je ta usmeritev priprava za finalno izobraževanje mladine in odraslih za poklice, ki se sedaj izobražujejo v poklicnih šolah; — naravoslovno-matematič-na, jezikovna in proizvodno-tehnična usmeritev bo dajala vzgojnoizobraževalno osnovo za skupine sodobnih poklicev, ki so se sedaj izobraževali v tehniških šolah in drugih šolah za gospodarstvo, družbene službe in javno upravo; — jezikovna, umetnostna, družbenoekonomska in nara-voslovno-matematična usmeritev ima podobno funkcijo kot prejšnja ter se diferencira in finalizira v drugi fazi usmerjenega izobraževanja (v sedanjem srednjem, višjem in visokem šolstvu); — umetnostna in jezikovna usmeritev bo dajala temelj za oblikovanje umetniških poklicev — v finalnem izobraževanju (v sedanjih srednjih umetniških šolah in umetniških akademijah). FINALNE PROGRAMSKE USMERITVE bodo temeljile na skupni programski osnovi in primarnih programskih usmeritvah iz prve faze usmerjenega izobraževanja ter na družbenih potrebah in zahtevah. Finalnih programskih usmeritev bo več, osnova pa bo sorodnost posameznih poklicev glede na delitev dela. Tudi v finalnem izobraževanju bodo nastopili skupni programi, skupni specialni programi in specialni programi. Trajanje finalnega izobraževanja pa bo različno in odvisno od zahtev posameznih profilov poklicev. FAKULTATIVNI VZGOJ-NOIZOBRAZEVALNI PROGRAMI bodo lahko nastopali v prvi in drugi fazi usmerjenega izobraževanja. Njihov namen bo pospeševati osebne interese ter sposobnosti mladine in odraslih in bodo lahko usmerjeni tudi na izobraževanje za zaposlitev ali za nadaljnje izobraževanje. Celotni sistem usmerjenega izobraževanja mora biti zasnovan tako, da bo vsakogar pripeljal do poklica v skladu z njegovimi interesi in sposobnostmi. Miroslav Faletov Možnosti izrednega izobraževanja Ker so v nekaterih TOZD izrazili željo, da bi za njihove delavce organizirali večerno osemletko, smo v IC dobili informacijo, z željo, da jo objavimo v glasilu. Osnovno osemletno izobrazbo lahko pridobijo kandidati na tri načine: v večerni šoli s samoizobraževanjem s samoizobraževanjem in in-struktažo V IC menijo, da bi bila zaradi narave dela, ki ga opravljajo naši delavci, najbolj primerna tretja oblika izrednega izobraževanja. Kako poteka šolanje in kakšni so pogoji? Prva stopnja — do četrtega razreda ni predpisanih predmetov. Preveri se kandidatovo znanje in na podlagi tega izdela program manjkajočega znanja. Za četrti in peti razred morajo kandidati položiti izpit iz slovenskega jezika in matematike. Za šesti razred polagajo kandidati izpite iz predmetov: slovenski jezik, matematika, zemljepis, zgodovina in estetska vzgoja. Za sedmi razred polagajo izpite iz predmetov kot za šesti razred in še iz kemije in fizike. V osmem razredu pa še izpit iz predmeta osnove samoupravljanja in za kandidate mlajše od 18 let še predmet družbeno moralna vzgoja. Da bi ustregli željam delavcev v naših TOZD, se bo IC povezala z matičnimi šolami, kjer bodo dobili vsa potrebna navodila za kandidate — o načinu polaganja izpitov in morebitni instruktaži iz težjih predmetov, kot so matematika, slovenski jezik, fizika in kemija. Zaradi tega naj na TOZD pripravijo sezname kandidatov in za vsakega navedejo že končane razrede osemletke. Stroške za instruk-tažo bodo poravnali SIS oziroma Delavske univerze in drugi. KADROVSKE NOVICE (Gibanje kadrov v obdobju od Januarja do februarja—marca) TOZD Prišli Odšli Skupaj zaposlenih Nova oprema 3 5 266 CLS Otlški vrh 4 45 Transport in servisi 1 2 102 Gradnje in turizem — 11 92 TIP Otiški vrh 4 2 187 TO Podvelka 3 4 175 TSP Radlje — — 62 TP Prevalje 1 3 130 TP Pameče 3 4 173 Žaga Vuhred 1 2 67 Žaga Mušenik 3 — 50 Žaga Otiški vrh 4 — 89 Žaga Mislinja 2 1 59 OK Dravograd 19 44 18 OK Ravne na Koroškem — — 31 OK Radlje ob Dravi 37 — 37 OK Slovenj Gradec 2 — 20 Gozdarstvo Radlje 22 48 161 Gozdarstvo Črna 11 1 158 Gozdarstvo Mislinja — 8 76 Gozdarstvo Slovenj Gradec 1 4 67 Skupne službe 15 4 195 Skupno zaposlenih — Lesna 2255 OB TEDNU GOZDOV Za ohranitev naravnega ravnotežja v prostoru Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je že pred leti dala pobudo za akcijo TEDEN GOZDOV, ki se uvaja kot stalna oblika manifestacije skupne skrbi za gozd kot dobrino splošno-družbenega pomena in kako gozdno okolje približati našemu človeku. V akcijo se vključujejo vse zainteresirane družbenopolitične in samoupravne skupnosti ter organizacije združenega dela s področja gozdarstva in lesarstva. Letošnji teden gozdov, že četrti zapovrstjo, bo v času od 23. do 31. maja in pod pokroviteljstvom Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ob izvedbi »TEDNA GOZDOV« velja znova opozoriti na splošno družbeni pomen, ki ga imajo gozdovi zlasti še v sedanjem času in prostoru. Nagel in obsežen industrijski razvoj v zadnjih desetletjih, silovita urbanizacija najširšega prostora, razvoj prometnih zvez in energetskih virov ter sprememba strukture prebivalstva, so korenito spremenila življenje človeka in družbe. Gozd postaja vedno bolj pomemben dejavnik za ohranjevanje naravnih ravnotežij v prostoru. Da bi ta velik pomen gozdov doumeli, moramo poznati vrsto koristnih učinkov, ki nam jih daje gozd: gozd obnavlja in krepi tla z odpadlim listjem in igličevjem, s koreninami tla rahlja in veže, varuje jih pred izsuševanjem in proti eroziji, ogoljevanju in snežnimi plazovi. Gozd bogati in osvežuje ozračje s kisikom in vodnimi hlapi. Najbolj pa blagodejno vpliva gozd na režim padavinske vode, del padavinskih voda vrača prečiščeno v ozračje, del jih preceja skozi rudninske sloje v globino zemlje in jih tam hrani kot rezervoar in glavni vir zdrave pitne vode, gozdna odeja zadržuje prenaglo odtekanje vode in tako preprečuje poplave, odnašanje plodne zemlje ipd. Gozdove moramo torej nujno pojmovati ne le kot gospodarske objekte, temveč še zlasti kot nerazdružljivo prvino in sestavino vsega našega žitja in bitja. Zato varstvo gozdov in gozdnega okolja nasploh ni le skrb gozdarjev in gozdarskih organizacij, temveč širše družbene skupnosti, o zaščiti gozdov, o njihovem obstoju in smotrnem nadaljnjem razvoju se mora zamisliti vsakdo, saj je z gozdovi neposredno in posredno povezan naš kulturni, narodni in gospodarski razvoj in napredek. Danes je gozdov v Sloveniji za dober milijon hektarjev, kar je neprecenljivo bogastvo. Gozdovi poleg lesa dajejo celo vrsto posrednih koristi, ki jim je težko določiti vrednost in ceno in katerih se največkrat zavedamo šele takrat, ko gozda nimamo. V gozd po zdravje! In silva salus! Zadnja leta prinašajo v življenjske navade delovnih ljudi vedno večje zanimanje za normalnejši, naravnejši način življenja. V Evropi se naglo veča zanimanje za popotništvo, oz. preživljanje oddiha v naravnem okolju. Vedno bolj in bolj spoznavajo ljudje, navajeni poslovnega tempa življenja, pomen gibanja v naravi, vedno bolj in bolj jih privabljajo lepote, mir in tišina gora, privabljajo jih gozdovi, ki s svojim mirom, s svojo lepoto vplivajo na razrahljane živce ljudi kot balzam na rane. Vedno več je ljudi, ki se ali posamič, z družino ali pa v organiziranih skupinah, odpravljajo na popotovanja po peš-poteh, ki vodijo skozi gozdove, mimo jezer, rek, čez gore, skratka skozi predele, ki jih nespametna človeška civilizacija še ni popolnoma oskrunila, skozi predele, ki še zahvaljujoč intuziastom, ohranjajo svoje tisočletne lepote. Dr. Georg Fahrbach, danes žal že pokojni, predsednik, pobudnik in organizator Evropske popotniške zveze, se je ves posvetil prodiranju ideje o evropski pešpoti, ki ne pomeni zgolj pot, temveč je most med- Skrb za varstvo in krepitev gozdov je trajna naloga vseh zainteresiranih organizacij, in občanov, izraža se preko skupnih in individualnih akcij, preko celega leta, v »Tednu seboj nega spoštovanja, razumevanja in spoznavanja narodov. Ideja o evropski pešpoti je prodrla tudi k nam. Glavni nosilci pobud in organiziranega pristopa k izpeljavi poti, izbire točk in označevanja naše pešpoti, ki nosi naziv »E 6 — YU«, doma pa ji pravimo pešpot od Drave do Jadrana, so naši gozdarji. Pot se prične pri Ivniku (Eibiswald) nad Radljami in poteka preko Vuhreda na Malo Kopo, od tam do letališča v turiški vasi, se nadaljuje proti Mariji Greti, Motniku, Trojanam, preko Limberske gore, Moravč, Sv. Miklavža, Jevnice, Jančijega, Kuclja, Grosuplja, Taborske jame, Medvedjice, Turjaka, Mačkovca, Mramorovega, Blok, Snežnika, Gomanc, od tu do Klane in Kastava, zaključi pa se na Reki. Med prvimi, ki so prejeli spominsko značko za prehojeno pot od Drave do Jadrana, je Avstrijec Adolf Pichler iz Werndorfa, ki je pot prehodil v devetih dneh. gozdov« pa se naj v to akcijo čim bolj vključi široka javnost. Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije GLAS MLADIH PREDSTAVLJAMO VAM Člana ks zsms lesna JELKA GARBUS Rojena 7. 10. 1954, stanuje v Dravogradu, zaposlena v TOZD TP Pameče. Je pod-predsedinlica mladinske organizacije v TOZD in članica delegacije za SIS TOZD Tovarne pohištva Pameče. RUDOLF KALIŠNIK Rojen 6. 4. 1948 v Velenju, zaposlen v TOZD TP Prevalje od leta 1970. Je član UO sindikata, predsednik OO ZSMS v TOZD, član predsedstva OK mladih delavcev občine Ravne, član IO TOZD in komisije za analitično in osebno oceno delovnih mest. Po obvestilih Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij Ljubljana NOVICE IZ UREDNIŠTVA Imenovani: nov uredniški odbor, Izdajateljski svet in odgovorni urednik glasila Delavski svet »Lesne« Je na svoji prvi seji, v novem sestavu, dne 3. 4.1976, imenoval nove organe glasila: Uredniški odbor: 1. Kotnik Ludvik, dipl. inž. — OK Ravne na Koroškem 2. Dretnik Ivan-AJnžik — OK Ravne na Koroškem 3. Stres Jože, dipl. inž. — TP Prevalje 4. Funtek Rok — TO Podvelka 5. Gosak Jože — Žaga Vuhred 6. Sertel Andrej, dipl. inž. — skupne službe 7. SumeCnik Jurij — skupne službe Izdajateljski svet: 1. Klavž Anica 2. Baškovič Marjan — skupne službe 3. Gerta Jernej — skupne službe 4. Krajnc Martin — Gozdarstvo Radlje ob Dravi 5. Gregorc Jože — TP Prevalje 6. Štrucl Ivan — TSP Radlje ob Dravi 7. Sekirnik Metod — Gozdarstvo Slovenj Gradec 8. Janše Hedvika — TIP Otiškl vrh 9. Stres Jože — TP Prevalje ter štirje delegati, ki Jih delegirajo OK SZDL obCin Slovenj Gradec, Dravograd, Ravne na Koroškem in Radlje ob Dravi. Odgovorni urednik: SchOndorfer Mitja — referent za obveščanje O popotništvu in pešpoteh PORTRET SODELAVCA MIHA HRIBERNIK Obiskali smo ga v našem TOZD Žaga Vuhred in se zapletli z njim v krajši pogovor. Kot večina naših gozdnih in žagarskih delavcev izhaja tudi Hribernikov Miha iz delavske družine. Kakor večina delavskih družin, se je tudi Mihova družina s težavo prebijala skozi življenje, ki je bilo za marsikaterega trdo kot pohorski granit. Naš Miha se je rodil 27. septembra 1914 v Ribnici na Pohorju v družini delavca. Očeta so izgubili zelo zgodaj, zato je moral že kot 12-letni deček pomagati materi preživljati še dva otroka. Bil je za pastirja in hlapca pri kmetu Krištanu. »Prvo zaposlitev sem dobil na žagi v Vuhredu leta 1938, kar pomeni, da sem bil celih 12 let hlapec in pastir. Kaj naj še povem o svoji mladosti; bila je takšna, kot mladost večine otrok iz revnih delavskih družin. Sedemindvajsetletnega so me s silo oblekli v uniformo nemškega vojaka in me vodili po celi Evropi. Zame je bilo vojskovanja konec, ko sem bil ujet v severni Franciji, kjer sem v taborišču za vojne ujetnike dočakal konec vojne. Po končani vojni sem se vrnil domov in se ponovno zaposlil na žagi, kjer delam še danes na delovnem mestu ga-terista.« »V vseh teh letih ste ob delu verjetno doživeli precej zanimivega. Katero izmed teh doživetij vam je najbolj ostalo v spominu?« »Mislim, da je bilo to leta 1949, ko mi je v Podvelki pri delu dobesedno razneslo gater. Razneslo ga je s tako silo, da so deli zaščitne pločevine leteli skozi streho. Takrat sem se resnično ustrašil.« »Ali imate kakšen hobi, s katerim se ukvarjate po končanem delu na žagi?« »Posebnega konjička nimam. Rad pa brkljam okoli hiše. Miha Hribernik: »Po sodelavcih mi bo le preveč dolgčas« — Foto: F. Jurač Imam nekaj prašičkov in perutnine, včasih pomagam sosedom, zelo rad pa berem knjige in časopise ter gledam televizijo.« Pripomnimo naj, da je naš Miha pred dobrim letom in pol postal ponosni dedek, ki pravi, da mu vnuček Andrej-ček povzroča precej skrbi in dela. »Naš pogovor končajmo tako, da nam poveste, kakšne so vaše želje.« »Predvsem si želim zdravja, da bi v teh letih, kolikor mi jih je še ostalo do odhoda v pokoj, lahko dobro delal. Da bi na žagi dobro gospodarili, in da bi še pred odhodom v pokoj delal v novih delovnih prostorih, ki jih mislijo graditi.« »Ko ste že omenili vaš odhod v pokoj; kaj boste takrat delali?« »Malo bom delal okoli hiše, sinu bom pomagal pri gradnji hiše, pazil na vnučka in še se bo našlo kaj. Saj brez dela ne bom mogel biti. Večkrat se bom vračal na žago, ker mi bo po sodelavcih in po žagi le preveč dolgčas.« Uredništvo SODELAVCI VIHARNIKA DRAGI GOZDARJI IN LESARJI(KE)! Kakor pravi pregovor, da brez dela ni jela, tako drži tudi kot pribito, da brez sodelavcev ni glasila. Da bi vsi spoznali ljudi, ki pomagajo oblikovati vsebino našega Viharnika, smo se v uredništvu odločili, da vam jih poskusimo predstaviti vsakega na svoj način. Kako se bodo predstavili, smo prepustili kar sodelavcem samim. V tej številki vam kot prvega sodelavca, ki že vrsto let sodeluje z nami, predstavljamo tovarišico VIDO G E R L iz OK Ravne. Takole se predstavlja. »Med gozdne može sem prišla leta 1963. Delo imam rada, predvsem ker imam veliko opravka z ljudmi. Čeprav mi to vzame mnogo časa, se zavedam, da sem tu zaradi njih. In če govorim še v imenu ostalih sodelavk, storimo vse, VZDIH KMEČKE ŽENE Vso mladost sem brazdi globoki poklonila, vso mladost mojo ledina široka je uplenila. Smeh moj objela je njiva široka, še solze zgrabila je struga globoka. Znoj mi gladil je mehke lase, veter odnašal je skrite želje, želje, ki v srcih se mladih bude. Prikrajšana bila sem še za sanje, za sanje prelepe, ki vzele so jih noči brez spanja. Noči prečute ob zibki, ki krajšal jih je jok otrok in ure v zvoniku skrivnostni zvok. Zdaj knjiga spominov pred mano leži, spominov na minule dni. A srečna sem, da sem zvesta ostala, tej zemlji koroški, ki nikoli ne vara in ne razočara. Vida Gerl da bi odšli zadovoljni iz pisarne. S sodelavci ni težav. Če sem odkrita, ko sem zaključevala knjige ob reorganizaciji, sem se potihoma poslovila od vsakega izmed njih. Med njimi je bilo veliko takih, katerim se ne bom mogla nikoli oddolžiti za tovariško pomoč, skrb in odnos do nesreče, ki me je zadela z moževo hudo boleznijo. Ob tej priložnosti tem še enkrat iskrena hvala za še tako skromno besedo tolažbe. Želim jim, da bi se v novi TOZD dobro počutili. Več težav imam s papirji, ki jih je vsako leto več — nekako v slogu: »Komaj napisan en je sporazum, že pride zopet drugi vun« itd. Še več težav imam s črnim spakom, ki mu pravimo telefon. Ta tako vrešči, da mi ne da napisati v miru niti enega stavka. Naj omenim, da ima naš obrat za kooperacijo več »uradnih« nazivov. Prispelo je pismo, uradno seveda, z naslovom Lesna Slovenj Gradec, obrat za konfekcijo. Verjetno je pisec opazil, da je krojač meril obleke za strokovni kader. Prav nerodno bi mi bilo, če bi prišel k meni kdo naročit obleko. Verjetno ne bi odšel zadovoljen iz pisarne. Drugi nam pravijo, da smo »Oke-jevci«, kar niti ni tako slab naziv, vsaj za tiste, ki razumejo angleško. Vprašali ste me, kako je s pesmicami. Pišem jih občasno, po potrebi, (prip. ured.: s tisto potrebo je najbrž mislila nekoliko sitnega urednika). Veliko pesmic se mi porodi ponoči — takrat vstanem in jih zapišem. Zelo rada sodelujem v našem glasilu, predvsem zato, ker me spodbujajo člani uredniškega odbora, tako prejšnjega kot sedanjega. Verzov za »ta« mlade ne pišem več, morda zaradi nekako 2X25 let??? Saj sem babica Vida Gerl: »Zelo rada delam z ljudmi« — Foto: F. Jurač štirih vnučkov, ki jih imam zelo rada. Tednu gozdov, ki bo maja, pa posvečam tole pesmico: Od vsega, kar nam je dala narava, gozd najlepši si, stotero je lepot, ki nam jih daješ ti. Sedaj, ko prebujaš se, vse v tebi zaživi, Še starček ob pogledu na te se pomladi. Prisluhni človek zdaj, kaj gozd ti govori, kaj šepečejo mogočne krošnje, da še milijone let krasil bo naš planet, če čuval, negoval in varoval ga bodeš TI. Šport in rekreacija Sedemnajsta zimska lesariada Dvanajstega marca letos je bilo na Kopah na Pohorju tekmovanje gozdarjev, lesarjev in lovcev v veleslalomu in smučarskih tekih. Prireditelj je bil republiški odbor sindikata lesne industrije in gozdarstva, organizator in pokrovitelj pa LESNA Slovenj Gradec. Na tekmovanju so tekmovali tekmovalci iz 33 delovnih organizacij in šol. TOZD Gradnje in turizem je poskrbela za odlično počutje vseh gostov, svoje pa je prispevalo tudi lepo sončno vreme. Sodili so sodniki SK črna in Fužinarja. Rezultati: Teki ženske: 1. Gorišek Dragica, GG Maribor, 21:58,5, 2. Pečko Katarina, GG Maribor, 22:34,0, 3. Hrovat Marija, Elan, 22:45,5. Teki moški: 1. Kolander Rudi, Marles, 36:15,2, 2. Jelenc Ludvik, Alples, 37:01,2, 3. Kobilica Pavel, GG Bled, 37:11,5. Veleslalom ženske: 1. Mu-ravs Metka, Marles, 43,8, 2. Žirovnik Marjana, Elan, 49,6, 3. Zlatinek Branka, GG Maribor, 52,6. Veleslalom moški: 1. Lakota Peter, GG Bled, 51,29, 2. Klinar Andrej, GG Bled, 51,98, 3. Gartner Janez, Alples, 52,70. Teki moški do 35 let: 1. Kolander Rudi, Marles, 36:15,2, 2. Jelenc Ludvik, Alples, 37:01,2, 3. Kobilica Pavel, GG Bled, 37:11,5. Teki moški od 35—50 let: 1. Handare Anton, Brest, 42:33,0, 2. Hrovat Janez, Elan, 42:53,6, 3. Repinc Viktor, LIP Bled, 42:54,0. Veleslalom ženske do 35 let: 1. Muravs Metka, Marles, 43,8, 2. Zerovnik Marjana, Elan, 49,6, 3. Zlatinek Branka, GG Maribor, 52,6. Veleslalom ženske od 35 do 50 let: 1. Pestiček Milka, GG Maribor, 1:04,3, 2. Batagelj Venčka, Meblo, 1:04,9, 3. Bedrač Jadviga, Marles, 1:05,3. Veleslalom moški do 35 let: 1. Klinar Andrej, GG Bled, 51,98, 2. Gartner Janez, Alples, 52,70, 3. Okoren Borut, Sloles, 52,88. Veleslalom moški od 35 do 50 let: 1. Lakota Peter, GG Bled, 51,29, 2. Ponikvar Janez, GG Kranj, 56,29, 3. Gortnar Jernej, Alples, 57,59. Veleslalom moški nad 50 let: 1. Mulej Tine, Kozorog, 54,73, 2. Koželj Janez, Lesna, 1:00,46, 3. Šegula Tone, Marles, 1:05,06. Teki ženske ekipno: 1. GG Maribor 68:54,9, 2. Elan Begunje 77:38,2. Teki moški ekipno: 1. Alples 114:03,3, 2. GG Bled 121:34,1, 3. Marles 122:29,3. Veleslalom ženske ekipno: 1. Marles 2:44,4, 2. Elan Begunje 2:47,9, 3. Slovenijales 2:48,0. Veleslalom moški ekipno: 1. GG Bled 2:41,07, 2. LESNA 2:42,18, 3. Elan Begunje 2:42,76. Uvrstitve organizacij v vseh disciplinah: 1. Elan Begunje 836,2, 2. GG Maribor 785,9, 3. Alples Železniki 749,9, 4. Marles Maribor 660,4, 5. GG Bled 613,5. Andrej Sertel NAGRADNA KRIŽANKA TOZD TRANSPORT IN SERVISI Nagrade za pravilne rešitve prispeva OO ZS v TOZD Transport in servisi. Podeljene bodo tri nagrade: 1. nagrada 100 din, 2. nagrada 70 din, 3. nagrada 50 din. OKROGLE IN OGLATE BOMBA Seks bomba je edina bomba, ki ostane cela še potem, ko Je Izzvala eksplozijo. SREČEN ZAKON Sem slišal, da imaš pridno ženo. To pa to! Ko sem davi prišel domov ob štirih zjutraj, Je že stala z metlo ob vratih. LAHKO DOKA2E Obtoženec ml je rekel, da sem osel. Imam priče, ki to lahko dokažejo. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Viharnika do 20. maja 1976 v zaprti kuverti z oznako »za križanko«. Rešitve, ki bodo prispele po tem datumu, ne bomo upoštevali pri žrebanju. Rezultati žrebanja bodo objavljeni v prihodnji številki Viharnika. Uredništvo Glasilo VIHARNIK izdaja delovna skupnost LESNA SLOVENJ GRADEC, gozdarstvo ln lesna Industrija, o. sol. o. Naklada 4000 Izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Ludvik Kotnik, dipl. Inž., Ivan Dretnik-AJnžlk, Jože Stres, dipl. inž.. Rok Funtek, Jože Gosak, Andrej Sertel, dipl. Inž., Mitja SchOndorfer — odgovorni urednik. Tehnični urednik: Bruno Žnideršič. Tisk ln klišeji: CGP Mariborski tisk, TOZD Tiskarna, 62000 Maribor, maj 1976