# (#   " Z uèloveèenjem Jezusa Kristusa, Bo`jega Sina (Mr 1,1) se je Bo`ji naèrt o odrešenju èlo- veka dopolnil. To je kljuèna vsebina veselega oznanila vseh novozaveznih spisov, še posebej evangelijev. Bog se je v Sinu na popolnoma nov in enkraten naèin povezal s èloveško zgo- dovino. “Velikokrat in na veliko naèinov je Bog nekoè govoril oèetom po prerokih, v teh dneh poslednjega èasa pa nam je spregovoril po Sinu” (Heb 1,1). Po njem si je privzel èlo- veške dimenzije èasa in prostora. Po svoji Be- sedi je vstopil v èloveško besedo in misel. Svojo svetost je naredil dostopno èloveku, ko “je sam sebe izpraznil tako, da je prevzel po- dobo slu`abnika in postal podoben ljudem. Po zunanjosti je bil kakor èlovek” (Flp 2,7). S tem svojim sestopom in prostovoljnim iz- praznjenjem (gr. kenôsis) svoje bo`je nedo- stopnosti pa so se èloveku odprla nova obzor- ja v neskonènost, darovana mu je bila nova vrednost njegovega bivanja. Èlovek sam, nje- govo `ivljenje, odnosi in njegova zgodovina postanejo transparentni za Bo`je. Èloveku je odprta pot do resniènega bogastva — do `iv- ljenja v Bogu. Nebeškost postane otipljiva. Bo`ja svetost ni veè omejena na svetišèa in obrede, ampak jo je mogoèe sreèati v vseh porah èloveškega `ivljenja. Nebeško se je pre- pletlo s èloveškim in postalo izziv èloveku, da zemeljsko dopolni z bo`jim. Navdihnjeni za- pisovalci evangelija so to dogajanje poimeno- vali kot nastop nebeškega kraljestva (gr. he ba- sileía tôn ouranôn). Z Jezusovim vstopom v zgodovino se je nebeško kraljestvo nepreklic- no pribli`alo èloveku. Vsi evangelisti zato za- èenjajo svoje poroèanje o Jezusovem javnem delovanju s pozivom k odloèitvi za nebeškega kraljestva (Mt 4,17; Mr 1,15; Lk 4,41; Jn 3,3). V tem odloèanju se odvija resnièna drama èloveškega `ivljenja. )" -  Evangelist Marko kot prvi zapisovalec Je- zusovega `ivljenja in uèenja poda na zaèetku svojega evangelija neke vrste povzetek vsega Jezusovega delovanja: “Ko pa je bil Janez izroèen, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Bo`ji evangelij in govoril: Èas se je dopolnil in Bo`je kraljestvo se je pribli`alo. Spreobrnite se in verujte evangeliju!” (Mr 1,14-15). Z Je- zusovim `ivljenjem se zaèenja nov èas — kai- ros — milostni trenutek v èloveški zgodovini. Markov evangelij je zapisan v slikovitem ljudskem jeziku. Evangelist je bil pozoren je bil na èloveški vidik Jezusovega delovanja ter na vtise in spremembe, ki jih je njegova beseda in predvsem njegova oseba ustvarjala na ljudeh. Uporabljal je podobe iz vsakda- njega `ivljenja in izkustva. V njegovi evan- geljski pripovedi o Jezusu in njegovih uèen- cih je zato ohranjenih veliko odprtih vpra- šanj in izzivov, ki nagovarjajo bralca in ter- jajo od njega, da išèe osebni odgovor. Preko slikanja razliènih dogodkov iz Jezusovega `ivljenja `eli evangelist pripeljati bralca do vere v Jezusa kot Bo`jega Sina. Celotni evan- gelij je zasnovan kot neke vrste narativna kateheza.1 Izkustveno narativni naèin poda- janje resnice o Jezusu in nebeškem kraljes- tvu ima dostop do vsakega èloveka, ker ne gradi na doloèenih kulturnih, verskih in so- &%$$) 3  ' %  #  "&        (#  cialnih spoznanjih, temveè na univerzalnih èloveških vrednotah in izzivih. Vse od zaèetka evangelija zveni klic in va- bilo k vstopu na pot, na kateri bo uèenec ozi- roma poslušalec in bralec odkrival skrivnost Jezusove osebe in ob njej postajal njegov pri- èevalec. “Glas vpijoèega v pušèavi: Pripravite Gospodovo pot, zravnajte njegove steze!” (Mr 1,3). Podoba poti (gr. hodós) je ena temeljnih bibliènih metafor.2 Izvoljeno ljudstvo je svojo zgodovino razumelo kot pot, kot potovanje, ki se je zaèelo z Bo`jim klicem Abrahamu, naj se odpravi v neznano de`elo (1 Mz 12,1), se nadaljevalo s štiridesetletnim potovanjem proti obljubljeni de`eli (2 Mz) in doseglo svoj vrh v uèloveèenju in zemeljski poti Bo`- jega Sina proti Jeruzalemu, kraju kri`anja in vstajenja. Na tej poti je ljudstvo do`ivljali tako Bo`jo zvestobo in moè njegove bli`ine kot lastno nestanovitnost ter pogubno moè skušnjave in greha. Izkušali so minljivost vsa- kega dose`enega cilja na potu in nujnost vztrajanja ter zaupanja v Bo`jo obljubo. To biblièno podobo poti kot `ivljenjskega po- tovanja èloveka k Bogu in istoèasno Bo`jega razodevanja èloveku uporabi Marko kot te- meljno strukturo svojega evangelija.3 Razodevanje Boga v stari zvezi in hrepe- nenje ljudstva po odrešilnem Bo`jem posegu, pripravlja pot obljubljenemu mesiji Jezusu, Ljubljenemu Sinu. Evangelij se zaèenja s pre- roško napovedjo uresnièitve te obljube: “Glej, pošiljam svojega glasnika pred tvojim oblièjem, ki bo pripravil tvojo pot” (Mr 1,2). Pot Ljub- ljenega Sina, ki je pot veselega oznanila, se zaèenja z Jezusovih krstom (Mr 1,9-11). V moèi Oèetovega veselja (“Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje”) nadaljuje Jezus pot v Galilejo, kjer so mu pridru`ijo uèenci (Mr 1,16-20; 3,13-19). Odslej bodo ti nepo- grešljivi sopotniki na njegovi poti in prvi po- slušalci njegovih besed. Na svoji poti oznanja, ozdravlja in izganja neèiste duhove, uèi v pri- likah, svoje uèence pa še na poseben naèin uvaja v skrivnost nebeškega kraljestva (Mr 4,11). Na poti jim zastavi tudi odloèilno vpra- šanje: “Kaj pa vi pravite, kdo sem?” (Mr 8,29). Petrov odgovor Jezusa oèitno ni zadovoljil (prim. Mr 8,30). Uèenci še niso spoznali, da bodo na to vprašanje sami te`ko dali pravi od- govor. Nanj namreè ni mogoèe odgovoriti z besedami. Ob tem vprašanju se je potrebno odpreti, osvoboditi in odloèiti. Opis Jezusove poti, ki nam jo ohranja Mar- kov evangelij, bistveno usmerjata dve temeljni vprašanji, ki terjata veè kot samo formalni od- govor. To je vprašanje Kdo je Jezus in kdo je njegov uèenec? Èeprav je teološki odgovor na prvo vprašanje podan ̀ e v uvodnem program- skem stavku: “Zaèetek evangelija Jezusa Kri- stusa, Bo`jega Sina” (1,1), je vendarle vse, kar bo sledilo, samo zaèetek oz. izhodišèe (gr. archê) odkrivanja skrivnosti Jezusove osebe in nebeš- kega kraljestva. Prizori v evangeliju so podani kot kontemplacija slik o odrešenju, v katerih se poleg Jezusove skrivnosti tudi vedno bolj jasno izrisuje podoba njegovega uèenca. Bralec se v teh podobah, ki rišejo odloèitve uèencev, njihove napore, iskanja, vprašanja, dvome in tudi padce, vse bolj prepoznava ter vstopa va- nje z izkušnjami svojega `ivljenja. Opisi pri- zorov na poti so zelo skopi s teološkimi izreki o Jezusu in njegovem oznanilu. Le-ti namreè pogosto nagovarjajo predvsem razum. Ko opi- sujejo dogodke iz Jezusovega ̀ ivljenja in odzive nanj pri njegovih nasprotnikih, pri ljudskih mno`icah in še posebej pri njegovih uèencih, ne zapisuje definicij in ne daje hitrih oziroma jasnih in s tem nujno površnih odgovorov. Kot uèenec se mora tudi bralec na svoji pot najprej spopasti s svojimi predstavami in `e- ljami. Sprejeti mora izziv preprièevanja èloveš- kega in bo`jega mišljenja, nagovarjanja vere v obljubo in sle po posedovanju. To je proces odkrivanja Jezusove indetitete, to je skrivnosti nebeškega kraljestva in lastne poklicanosti, ki nikoli ni poteka brez te`av in konfliktov. Vsak uèenec mora nekoè ostrmeti nad moèjo Jez-  # (#  usovega nauka, ki je drugaèen od uèenja èlo- veških uèiteljev in pismoukov (prim. Mr 1,22). Kot Peter bo tudi on moral odkrivati radikal- no razliènost med bo`jim in èloveškim “miš- ljenjem” (prim. Mr 8,33). Odrešenjska resnica Jezusove osebe in nebeškega kraljestva je tako enkratna, da nujno prese`e vsako tradicionalno predstavo in zato ne izzove samo obèudovanja, stremljenja in strahu, temveè tudi konflikte, nasprotovanja in odklonitev. Razkrivanje re- snice o Jezusovi osebi in njegovem poslanstvu se dogaja korak za korakom skozi celoten evan- gelij. Ta pot ima veliko postaj. @e be`en po- stanek na kakšni od teh postaj lahko v bralcu Markovega evangelija spro`i gibanje neslutenih razse`nosti. "   Oznanilo o nastopu nebeškega kraljestva je neposredno povezano s pozivom k spreo- brnjenju in veri: “Èas se je dopolnil in Bo`je kraljestvo se je pribli`alo. Spreobrnite se in ve- rujte evangeliju!” (Mr 1,15). Ta uvodni klic k spreobrnjenju (gr. metanoeîte kaì pisteúete) spremlja celotno pot Jezusovega uèenca in je nepogrešljiv okvir, v katerem mora biti bran in razumljen vsak evangeljski odlomek. Proces poti zgodovinskega razodevanja Jezusove ose- be in skrivnosti kraljestva se zaèenja s spre- jemom poziva k spreobrnjenju, ki dose`e svo- jo izpolnitev s sprejemom vabila na novo sre- èanje z Vstalim v Galileji (prim. Mr 16,7). Pripravljenost spreobrniti se je predpogoj, da lahko nebeško kraljestvo v uèencu in bralcu rodovitno za`ivi. Z grško besedo metánoia — sprememba smeri, vrnitev, spremenitev mišljenja, spreobrnjenje, pokora — se prevaja starozavezni termin šûb, ki pomeni obrnitev od neèesa in vrnitev k izhodišèu. Spreobrnjenje — metánoia — zato najprej pomeni preverjanje smeri naše hoje in prizadevanja. Mogoèe je, da je smer napaèna, da je zavita v krog ali meglo. Potreb- no je preveriti odnos do izhodišèa in ponovno zarisati smer k cilju. Izhodišèe je oznanilo Boga o njegovi nepreklicni zavezanosti èloveku po svojem Sinu in o njegovi zvestobi stvarjenj- sko-odrešenjskemu naèrtu. Klic k spreobrnje- nju je poziv k presoji skladnosti lastnih dejanj s stvarjenjskim izhodišèem in odrešenjskim ci- ljem. Ker je z Jezusovim vstopom v zgodovino èas dobil ne samo kronološko, temveè tudi mi- lostno -”kairološko” — razse`nost, je klic k spreo- brnjenju opomin, da tega trenutka ne bi za- mudili ter da bi spoznali odloèilni pomen se- danjega dogajanja. Vendar se evangeljska beseda metánoia ne nanaša v prvi vrsti na spre- minjanje `ivljenja, ne gre za zahtevo, po spre- membi `ivljenjskih ali znaèajskih danosti. Te bodo èloveka spremljale vse ̀ ivljenje, pa èeprav jih do`ivlja kot moteèe, kot izraz slabosti. Spreobrnjenje pomeni prizadevanje za nov — evangeljski pogled. Metánoia se zaèenja pri spreminjanju naèina mišljenja, presojanja in vrednotenja. Gre za preèišèevanje èloveških idej, miselnih vzorcev in pogledov. Sprememba vedenja bo lahko šele posledica — dar prenov- ljenega mišljenja. Klic k spreobrnjenju dobi v evangeliju prvi odmev v odloèitvi uèencev za hojo za Jezu- som (Mr 1,16-20). Poziv k spreobrnjenju je poziv k premisleku o izvoru in usmeritvi èlo- vekovih dejanj, njegovih misli in `elja. To je vprašanje o temeljnih vrednotah `ivljenja, o resniènem bogastvu. Èloveška pot ima samo dve smeri: ali sledi Gospodarju `ivljenja ali oèetu la`i, ali se dr`i poti `ivljenja ali pa pri- stane na poti, ki vodi v pogubo. Tudi knjiga psalmov postavi nat zaèetek duhovnega `iv- ljenja spoznanje o nujnosti odloèitve za Gos- podovo pot: “Zakaj Gospod pozna pot praviè- nih, pot kriviènih pa vodi v pogubo” (Ps 1,6). Paradoksalno pri te pa je, da odloèitev za `iv- ljenje èloveku ni lahka in samo po sebi umev- na. Odloèitev za `ivljenje je namreè nujno povezana z odloèitvijo za darovanja. To pa terja konstantno pripravljenost za spreobr- njenje. Iz èlovekove narave namreè izhaja bor- ba za `ivljenje in strah pred izgubo. Zaradi     # (#  omejenosti èloveškega spoznanja lahko hitro podle`e prigovarjanju, da si lahko sam zago- tovi pre`ivetje in prihodnost. Od Adama na- prej se je èloveku te`ko vzdr`ati pritiska, da bi ne verjel Bogu, ki mu obljublja prihodnost, in bi se ne polastil sadu drevesa, ki ga lahko dose`e z rokami. Samo iz zakoreninjenosti v izvor `ivljenja, ki ga vzdr`uje stalno prenav- ljanje oziroma po`ivljanje mišljenja, lahko èlo- vek v tej razpetosti `ivi rodovitno. Evangeljska pripoved o poklicu uèencev sega h koreninam èlovekove duhovne rodovit- nosti. Simon, Andrej, Jakob in Janez, kot po- doba uèencev vsakega èasa, sprejmejo Jezusovo vabilo. Odlo`ili so mre`e, pustili èoln in oèeta z najemniki ter odšli za Njim. Postali so uèen- ci, ker so bili pripravljeni spusti iz rok tisto, s èimer so si zagotavljali pre`ivetje. A milostni trenutek zaèetne odloèitve je potrebno hraniti z nenehnim preèišèevanjem hrepenenja po `iv- ljenju. @ivljenje pa je dar in ga je mogoèe samo sprejemati. Sprejemajo ga lahko samo odprte roke, ki niso otovorjene s pokvarljivim bogastvom. Zdi se, da so uèenci Jezusovo ob- ljubo, da bodo postali ribièi ljudi, napaèno ra- zumeli. Jezus jim res ne obljublja, da bodo po njegovem klicu postali èisto drugaèni ljudje. Ostali bodo ribièi! Peter bo ostal Peter. Vse `ivljenje bo ohranil svoj vihravi in ognjevit zna- èaj in nikoli ne bo iz njega nastal Janez z nje- govim smislom za duhovno. Kljub temu jim obljubi vse: oni sami, taki kot so, bodo postali njegovi uèenci. Njihovi znaèaji se bodo po dru- `enju z Gospodom iz bremena spremenili v dar, iz ovire v blagoslov. Tako Peter kot Janez kot tudi sleherni uèenec je pozvan, da se nav- zame Jezusovega pogleda, da z njegovimi oèmi, z njegovim srcem presoja ljudi in dogodke in samega sebe. Jezus uèencem ne obljublja ne- mogoèega. Ostali bodo ribièi. Vendar bodo ribièi ljudi. Zato pa bodo morali poprej odlo- `iti mre`e, ki ve`ejo, jemljejo svobodo in konè- no umorijo. Èloveka se ne da loviti z mre`ami. Mre`a lahko samo ujame plen in ga zaduši. Albert Marquet: Modistke, ok. 1901, o./pl., Eremitage, St. Petersburg, zbirka S. I. Šèukin  # (#  Èlovek pa je svoboden in ne su`enj, je dar in ne plen, je bo`ja podoba. Ujeti bo`jo podobo pa se ne da s podobo smrti, s sredstvi zavoje- vanja in la`i, s sredstvi oblasti in moèi. Èloveka lahko pritegne in dokonèno ujame samo Bo`- ja podoba sama. In to podobo obljublja Jezus svojim uèencem. Zato jih ne klièe, da bi jih uèil novih zapovedi, temveè “da bi bili z njim” (Mr 3,14). Da bi bili ob njem na njegovi poti, da bi ob njem, ob njegovem evangeliju pre- navljali svoje mišljenje, da bi se ob njem os- vobajali strahu zase, da bi se jim ob njem od- pirale oèi za tisti trpeèe in izgubljene, ki so “kakor ovce, ki nimajo pastirja” (Mr 6,34). To je evangeljska metánoia. Samo èe bodo z njim na tej poti, bodo njegovi uèenci. Samo v `iv- ljenjskem odnosu z njim bodo lahko odkrivali in `iveli novost njegovega evangelija, to je “skrivnost Bo`jega kraljestva” (Mr 4,11). Èe bodo ostali “zunaj” tega odnosa, zunaj te poti, bodo videli le prispodobe. In èe jih bodo za- menjali za resniènost, nikoli ne bodo dospeli do njihovega izvora in bistva in tudi ne bodo do`iveli rodovitnosti in radosti svojega poklica. Tako bodo lahko gledali Jezusove nastope, pa ne videli Bo`jega oblièja, poslušali njegove be- sede, pa ne slišali vabila in se ne spreobrnili (prim. Mr 4,12). Poziv k metánoi je poziv po preseganju èloveške logike z evangeljsko. 0  ' Mnogi so sreèevali in spremljali Jezusa na njegovi poti, a niso vsi postali njegovi uèenci. Eni so mu sledili, drugi so ga opazovali, eni so se mu èudili, drugi so se ga bali (Mr 10,32), eni so ga odganjali (Mr 5,17), drugi so klicali njegovo usmiljenja (Mr 10,47), eni so se ga dotikali z vero (Mr 5,27), drugi so ga poljubljali iz pohlepa (Mr 14,45), eni so si `e- leli njegove slave (Mr 10,37), drugi so prosili samo za njegovo truplo (Mr 15,43). V resnici pa obstaja samo en naèin, kako postati in biti Jezusov uèenec. Najprej mora uèenec sprejeti klic, da hodi za njim. Zavedati se mora, da lahko samo v hoji za njim `ivi kot njegov uèe- nec. Ko v nekem trenutku Peter na to poza- bi, ko se mu zazdi, da ve sam bolje kot njegov Gospod, kaj je potrebno storiti in èesa ne, ko ga roti, naj ne nadaljuje poti proti Jeruzale- mu, je `e zapustil svoje mesto uèenca. Stopil je pred njega, postavil se je nad njega in se s tem postavil v vrsto z oèetom la`i. V tem tre- nutku to ni bil veè njegov uèenec, temveè sa- tan, ki se ga je polastil. “Poberi se! Za menoj, satan, ker ne misliš na to, kar je Bo`je, ampak na to, kar je èloveško!” (Mr 8,33). Tudi bogati mladeniè, ki se je pribli`al Jezusu na poti (Mr 10,17-22), ni spregledal satanove zanke. K Je- zusu je sicer pristopil z dobrimi nameni, a s polnimi rokami. Kako bi mu Gospod lahko daroval dar poklica hoje za njim, ko pa je bil oblo`en s svojim bogastvom. Èeprav bogastvo ni bilo samo materialno, ampak tudi duhov- no — `elel si je namreè veènega `ivljenja in vse zapovedi je izpolnjeval `e od svoje mladosti — ga je vendarle ovirale to do te mere, da ni uspel dvigniti pogleda do Gospodovih oèi, ki so gledale nanj in ga vzljubile (v. 21). @a- losten je odšel. Prepoln je bil skrbi zase in za svojo prihodnost, da bi lahko prepoznal v ubogem Uèitelju dar veènega `ivljenja. Za- vedal se je moèi volje in prizadevanja, ni pa mogel sprejeti, da to ni dovolj, da tudi on potrebuje nekoga, ki mu lahko kaj podari, da tudi on ne more `iveti brez daru. Boga lahko sprejmemo samo kot dar. Lahko ga torej sprejme samo ubog èlovek. “Kako te`ko bodo tisti, ki imajo premo`enje, prišli v Bo`je kraljestvo!” (Mr 10,23). Nevarnost bogastva razodeva `e beseda sama (bog-astvo — imeti boga, videti boga v imetju). Nesreèa ni v bogastvu kot takem, temveè v njegovem videzu, v njegovi preprièevalni moèi. Bogas- tvo èloveka ustavi, ker ponuja hitre in lahke rešitve. Skrb za imetje, ki obljublja varnost, lahko zaduši najobèutljivejšo, a najrodovit- nejšo èlovekovo koreninico, to je hrepenenje po Bo`ji obljubi. Skrbi za imetje lahko èlo-      (#  veka materialno krepijo, a ga delajo nerodo- vitnega. Bogastvo lahko priskrbi hitro zado- voljstvo, lahko daje rast telesnemu, a mašèo- ba telesa lahko zaduši iskrivost duha (prim. Mr 4,19). Bogastvo zato duši hrepenenje. Hrepenenje pa premaguje skrb, ker èloveka dviguje nad sedanjostjo; ker mu razkriva pri- hodnost, ga lahko tola`bi in razveseljuje. Nasprotno pa bogastvo zapira, ker ustvarja videz neodvisnosti in samozadostnosti. Bolj ko èloveka ve`e nase, bolj ga osamlja in raz- èloveèuje. Pozaba na zastonjsko obdarovanost pa èloveka postopoma preoblikuje v su`nja in tirana, trdega in neizprosnega do sebe in do drugih. Strast posedovanja duši kali daro- vanja. @ivljenje pa ima svoj izvor, svoje tra- janje in izpolnitev le v darovanju. “Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bra- tov, ste meni storili” (Mt 25,40). Darovanje je dejanje stvarjenja, dejanje Duha, je dogaja- nje, ki vsakiè znova rojeva `ivljenje. Hrepe- nenje po darovanju je lahko zato edino pravo bogastvo Jezusovega uèenca. 1. Teološko prouèevanje Markovega evangelija, ki je bilo v preteklem stoletji osredotoèeno predvsem na t. i. “kristologiji nazivov” (prim. zlasti F. Hahn, Christologische Hoheitstitel. Ihre Geschichte im frühen Christentum, (FRLANT 83) Göttingen 51995 (11963); C. Breytenbach, “Grundzüge markinischer Gottessohn-Christologie”, v: isti — H. Paulsen (ur.), Anfänge der Christologie, Göttingen 1991, str. 169-184; nazadnje E. K. Broadhead, Naming Jesus. Titular Christology in the Gospel of Mark, (JSNTSup. 175), Sheffield 1999), se v zadnjih destljetjih vse bolj posveèa t. i. “narativni” oz. “integrativni kristologiji” v Mr; prim. R. Best, Mark. The Gospel as Story, Edinburgh 1983; O. Davidsen, The Narrative Jesus. A Semiotic Reading of Mark’s Gospel, Aarhus 1993; W. H. Kelber, Marks‘s Story of Jesus, Philadelphia 1979; M. Matja`, Furcht und Gotteserfahrung. Die Bedeutung des Furchtmotivs für die Christologie des Markus, (FzB 91) Würzburg 1999; P. Müller, “Wer ist dieser?” Jesus im Markusevangelium. Markus als Erzähler, Verkündiger und Lehrer, (BThSt 27), Neukirchen-Vluyn 1995; X. Pikaza, Para vivir el evangelio. Lectura de Marcos, Estella 1995; M. A. Powell, “Toward a Narrative-Critical Understanding of Mark”, v: Interp. 47 (1993), str. 341—346; D. Rhoads — D. Michie, Mark as Story. An Introduction to the Narrative of a Gospel, Philadelphia 1982; T. Söding (ur.), Der Evangelist als Theologe. Studien zum Markusevangelium, Stuttgart 1995; K. Scholtissek, “Der Sohn Gottes für das Reich Gottes”, v: T. Söding (ur.), Der Evangelist als Theologe. Studien zum Markusevangelium, (SBS 166), Stuttgart 1995, str. 63—90. O pripovedni analizi glej Interpretacija Svetega pisma v Cerkvi, CD 87, Ljubljana 2000, str. 35 sl. 2. Prim. W. M. Swartley, Israel‘s Scripture Traditions and the Synoptic Gospels, Hendrickson, Peabody 1994; M. P. Zehnder, Wegmetaphorik im Alten Testament. Eine semantische Untersuchung der alttestamentlichen und altorientalischen Weg-Lexeme mit besonderer Berücksichtigung ihrer metaphorischen Verwendung, de Gruyter, (BZAW 268), Berlin 1999. V slovenskem jeziku glej M. Matja` “Kristološki pomen motiva strahu v Markovem evangeliju”, v: BV 60 (2000), str. 407—425; isti, “Strah kot slutnja prese`nega”, v: BV 61 (2001), str. 153—165; isti, Od Betsajde preko Jerihe v Jeruzalem — evangeljska pot k veri, v: A. Pozniè (ur.), Ali mi verjameš? Komu verjamem?, Zbornik predavanj z Nikodemovih veèerov o aktualnih temah za študente in izobra`ence 2001, (Zbirka Teologija za laike, 27), Društvo SKAM, Ljubljana 2002, str. 47—66; K. Stock, Jezus — veselo oznanilo. Razmišljanja ob Markove evangeliju, Slomškova zalo`ba, Maribor 2000. 3. Prim. številne študije te bibliène tematike v Markovem evangeliju: C.-B. Amphoux, “Quelques remarques sur la formation, le genre litteraire et la composition de l’évangile de Marc”, in: Filologia Neotestamentaria 10/19-20 (1997), 5- 34; E. Best, Following Jesus. Discipleship in the Gospel of Mark, JSOT Press (JSNTSup. 4), Sheffield 1981; E. Haenchen, Der Weg Jesu: Eine Erklärung des Markus-Evangeliums und der kanonischen Parallelen, Töpelmann Berlin 21968; E. Manicardi, Il cammino di Gesù nel Vangelo di Marco. Schema narrativo e tema cristologico, Biblical Institute (AnBib 96), Rom 1981; J. Marcus, The Way of the Lord. Christological Exegesis of the Old Testament in the Gospel of Mark, T. & T. Clark, Edinburgh 1992; M. Matja`, “Wegmatephorik im Markusevangelium ”, v: BV 62 (2002), str. 175-186; R. Petraglio, “‘Quelli della via’. Il cammino dei cristiani nel vangelo di Marco”, v: Horeb 9/2 (2000), 47-53; A. Stock, Call to Discipleship. A Literary Study of Mark’s Gospel, Wilmington 1983; W. M. Swartley, “The Structural Function of the Term ‘Way’ (hodós) in Mark’s Gospel”, in: W. Klassen (Hg.), The New Way of Jesus. Essays Presented to Howard Charles, Newton 1980, str. 68—80.