Štev. 6. V hjabljani, 1. rženega cveta 1903. Leto IV. Pesmi Frana Žgurja. Kadar dete leže spat . . . Kadar dete leže spat, Tamkaj raste zlati sad, mati mu zapoje: vsak ga ne doseže, ,,Slo je, šlo je v zlati grad kdor Marijo ima rad, zlato solnce mojel s sadjem mu postreže! Grad je tisti sveti hram, Tam nedolžnost in radost angel čuva dvore, s kupo si napija, brez Boga kdor hodi sam, Jezus sam je njihov gost; priti tja ne more . . . Jožef in Marija . . ." Dete spava, rajski smeh lice mu spreleta: Že s krilatci po vrteh rajskih zdaj se šeta . . . Zelena gorica. Zelena gorica cerkvica bela, kakor golobica moja duša veselal V cerkvici božji opolnoči S Kristusom tamkaj sprehaja se, glej, sveta Cecilija svira, Marija s cvetico v podnožji, v pesmi prelepi odpevata ji pot svetlo pred njima hodi naprej dva apostola: sveti Ivan, krstitelj božji, sveti Lukež in sveti Matej, sveti Ivan krstitelj, izvoljeni mož, še zadej je sveti Nikola, glas božji vpijoč v puščavi, in on se po cerkvi ozira: čudodelnega bilja, semen in rož tam večna luč, milost izvira! po naši iztrosi dobravi! 6 ''/^^f Azrael. ¦ . -:.-, ' :'i i'i; Na tlho noč, . Odkaži ti j/^-iji^' . ko vse molči, -_ •;_*' » '• ,¦ _..{. ¦ mu jamico '.; ' ':?-•"¦::• .',,-. na nebu zvezdic ,. ¦' . ^_ *;"'¦--' jn tu ga združi "'~" ,¦.'¦''"•¦ roj gori. '--,• ' :j .-. z mamico. ..",•, Molčanje vso ¦• ^ '] '- Tu z mamico '|_ molči okrog, ' .'š! r. ' ,( ,_ naj vekomaj na prestol zlat ; prepeva, gieda je sedol Bog ... . sveti raj!" -*¦':.. In sedel je . Odplul je angel . - ¦ ¦ ' -¦'¦¦- injevelel: - • Azrael, ¦ ¦ 'M ,,Pristopi, angel že zvezde svit ¦ Azrael! je obledel — Ugasni nebu In angel plul zvezdico, spet skozi noč, odpluj potem nebeški cvet na zemljico. ' . s seboj nesoč: Tam doli Presadil ga je detece trpi, v božji raj. ugasni zvezdi . Vsem Bog nam ga mu oči. po smrti daj!